PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 49 (13.879)
Trst, sreda, 6. marca 1991
Bagdad včeraj tudi uradno preklical priključitev Kuvajta
Po padcu Sadama Huseina grozi libanonizacija Iraka
Upor v Iraku se povsod širi z veliko hitrostjo - K nestabilnosti prispeva tudi »bogata« zgodovina verskih in etničnih napetosti
BAGDAD — Iraški revolucionarni svet je včeraj tudi uradno preklical priključitev Kuvajta, s tem v zvezi pa so bagdadske oblasti tudi sporočile, da bo Irak Kuvajtu vrnil vse odneseno bogastvo in dobrine. Istočasno so iz Bagdada sporočili, da so včeraj izpustili še 35 vojnih ujetnikov, med katerimi je tudi italijanski pilot Gian-marco Bellini.
S tem je Irak dejansko začel izpolnjevati sprejete pogoje za trajno premirje, kot jih določa tudi pred kratkim sprejeta resolucija varnostnega sveta št. 686. Vse to pa poteka v vzdušju skrajne negotovosti. Ljudski upor in oboroženi spopadi med uporniki in vladnimi oddelki se širijo z izredno hitrostjo. Zanesljivih vesti o poteku dogodkov je malo, toda kot je včeraj poročal teheranski radio, naj bi hudi boji potekali v mestu Al Amarah, v Tanumehu pa naj bi se predal komandant tamkajšnje garnizije in tudi pozval svoje vojake, naj se pridružijo upornikom.
Protivladni upor pa naj bi se razširil tudi na sever Iraka, na različna področja, ki so naseljena predvsem s Kurdi. V Damasku je kurdski voditelj Džalal Talabani trdil, da je glavno mesto tega področja Arbil že v rokah upornikov. Ti naj bi nadzorovali tudi Šalah Al-Dine, Ka-bat, Daratov in Eskiklik. Talabani je še povedal, da se večdeset tisoč Kurdov bori proti 60 tisočim vladnim vojakom.
Iranska tiskovna agencija Irna poroča, da se v Basri elitni oddelki Sadamove republikanske garde z zadnjimi močmi upirajo upornikom, iraški opozicijski viri pa tudi
trdijo, da so uporniki že zavzeli tudi sveti mesti Nadžif in Karbalo. Upor naj bi se razširil tudi v Nasirijo, Amaro, Divanijo in Kut, nekateri begunci pa so trdili, da je do neredov prišlo tudi v Bagdadu.
Teh vesti še niso potrdili, toda če bo prišlo do padca režima Sadama Huseina, bo po mnenju mnogih opazovalcev Irak postal novi Libanon. Te svoje trditve opravičujejo z velikanskimi etničnimi in verskimi nasprotji v državi. Zato se je neki azijski diplomat zavzel, da ZDA in Zahod na kakršen koli način usmerjata nadaljnji razvoj dogodkov v Iraku in na ta način preprečita prevelik vpliv nekaterih držav tega področja.
Irak je pravi kotel narodov in religij, ki imajo že dolgo zgodovino medsebojnih napetosti. Na severu živijo približno trije milijoni Kurdov, ki zahtevajo neodvisnost, osrednji predeli Iraka so naseljeni s suniti, katerim pripada tudi Sadam Husein in celotna vodilna garnitura Iraka. V južnih pokrajinah pa živijo šiiti, ki predstavljajo več kot polovico 17-milijonskega prebivalstva Iraka. Trenutno je iraška opozicija enotna, ko gre za boj proti Sadamu Huseinu. Toda po mnenju nekaterih lahko takoj po padcu Huseinovega režima z vso silo izbruhnejo na dan vsa stara nasprotja, kar naj bi Irak spremenilo v novi Libanon na tem področju. Pri vsem tem pa nekateri še opozarjajo, da bi praznino na oblasti po padcu Sadama Huseina lahko na tak ali drugačen način skušale zapolniti nekatere države s tega področja, kjer v prvi vrsti omenjajo predvsem Iran, Turčijo, Sirijo in pa Savdsko Arabijo.
Vodstvo časopisa se je sestalo s politiki
Priznana vloga in iskanje rešitev za naš dnevnik
VIDEM — Časopis je za manjšino pomembno identifikacijsko sredstvo. To se opazi, sicer po negativnih posledicah, tudi v okviru furlanske skupnosti, saj skoraj nihče ne piše več po furlansko, ker ni dnevnikov v furlanskem jeziku. Tako bi lahko na kratko povzeli mnenje predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriana Biasuttija na srečanju z glavnim urednikom Primorskega dnevnika Dušanom Udovičem in odgovornim urednikom Vojmirjem Tavčarjem. Srečanje s predsednikom deželne vlade je bilo le eno od tolikih, ki sta jih Dušan Udovič in Vojmir Tavčar imela v teh dneh s političnimi predstavniki, da bi jih seznanila s kritičnim stanjem časopisa in jih pozvala, naj se zavzamejo za to, da se s primernimi ukrepi italijanske države omogoči Primorskemu dnevniku nemoteno izhajanje in razvoj.
Dušan Udovič in Vojmir Tavčar sta se v teh dneh pogovarjala z viceminis-troma Francom Castiglionejem in Lucianom Rebullo, s senatorjema Stojanom Spetičem in Arduinom Agnellijem, s poslanci Roberto Bredo, Silvano Schiavi Facchin, Gabrielejem Renzul-
Dodaten korak na poti popolne finančne osamosvojitve Republike Slovenije
Predložitev novega vladnega proračuna odpira hude dileme slovenski skupščini
BOGO SAMSA
5 Ljubljana — Slovenska skupina je včeraj pričela tridnevno žaganje z uvodnim poročilom pred-vechiika vlade Lojzeta Peterleta. Go-je o razvojni in socialni politiki, j edvsem pa o novem proračunu, ki j temelji na osamosvajanju Sloveni-S|' Peterle ni olepševal dejanskega v^bja, ki je kritično, saj vlada pred-Loh Va reaten padec narodnega do-5 dka, z njim pa seveda tudi zmanj-fjbje vseh prispevkov za celotno ^gradnjo. Odločilno je prav vpra-t aje razmerja med prispevki in ob-kjtenitvami, gospodarstvom in stroš-fl države, socialnimi in drugimi za-t Vaitii1 kot so kultura, šolstvo in po-jPdhe.
^vredsednik si ne dela utvar in se ^6da, da se bo o vseh teh postaven
^‘‘.razvnela v parlamentu ostra po-ri/.ka, saj je skupna odeja očitno atka za pokrivanje vseh potreb.
Z razvojno politiko skuša vlada preusmeriti negativni tok razvoja, prestrukturirati gospodarstvo, ga usmeriti v izvoz ob hkratnem ohranjanju jugoslovanskega trga. Zaposlitvena politika naj bi bila na takšnih temeljih usmerjena k odpiranju 6 do 10 tisoč novih delovnih mest.
To pa je tudi prvi proračun, ko Slovenija prevzema v svoje roke večino aktivnosti, ki so se doslej finansirale iz proračuna federacije, vsi fiskalni dohodki bodo odslej dohodki Slovenije, prav tako izdatki, Slovenija pa prispeva za federacijo samo še fiksni vnaprej določeni znesek. V okviru tega je Peterle proračun ocenil takole:
»Po mnenju vlade je predloženi proračun v danih gospodarskih razmerah komaj še usklajen z gospodarskimi zmožnostmi davkoplačevalcev. Iz osnutka proračuna je razvidno, da se za financiranje javne porabe Republike Slovenije predvidevajo sred-
stva v skupni višini 73.956,8 milijonov din, od tega 65,6% (48.486,2 mio din) za pokrivanje tekoče porabe; 11,8% (8.750,1 mio din) za pokrivanje investicijskih odhodkov; 16,3% (12.058,7 mio din) za financiranje aktivnosti, prenesenih s federacije; in 6,3% (4.661,9 mio din) kot prispevek republike za pokrivanje financiranja federacije. Menja se tudi struktura prihodkov javnega sektorja. Povečujejo se davčni in zmanjšujejo nedavčni prihodki (prejšnji prisevki). V primerjavi z letom 1990 se povečujejo davčni viri od 19,0% očiščenega DP na 31,6%, zmanjšujejo pa nedavčni prihodki od 26,6% na 9,8% DP, kar pomeni, da znašajo skupaj davčni in nedavčni viri v letu 1991 41,5% družbenega proizvoda; v letu 1990 pa so znašali 45,6%. Vsa javna poraba -vključno s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s sredstvi, zbranimi v občinah, ter s sredstvi iz naslova zadolževanja - bi znašala v letu 1991 zaokroženo 60% družbene-
ga proizvoda (med 50 do 60% družbenega proizvoda znaša tudi v svetu). Delež celotne javne porabe v družbenem proizvodu je relativno visok tudi zato, ker beležimo padec družbenega proizvoda, ki naj bi se po prognozah za leto 1991 in 1992 zmanjšal od 2 do 5%.
Ob odločanju o proračunu v Skupščini se je potrebno zavedati, da je za čiščenje proračuna oziroma zmanjševanje stroškov potrebno dvoje: čisti računi in z njimi realne potrebe javnega sektorja ter ustrezna evidenca in kontrola.«
Od vlade predlagani proračun je bistveno nižji za skoraj vse postavke, razen za prvenstvene, kot so zaposlovanje, raziskave in tehnologija, socialno skrbstvo in otroško varstvo, štipendiranje in borčevski dodatki, kar vse skupaj zahteva 13 milijard dinarjev ali realno 57,7% več kot lani.
Ustvarjanje slovenske države, oziro-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
lijem, Sergiom Colonijem, Danilom Bertolijem, Willerjem Bordonom, Ren-zom Pascolatom in Giorgiom Santu-zom, z deželnima odbornikoma Gian-francom Carbonejem in Ferrucciom Sarom, s slovenskimi svetovalci v deželnem svetu Dariom Tersarjem, Bojanom Brezigarjem, Milošem Budinom in Ivanom Bratino, srečala sta se s sekretarji in predstavniki političnih strank, s položajem dnevnika pa sta seznanila tudi evropskega poslanca Giorgia Rossettija. Skupaj s predstavnikom upravnega sveta ZTT, sindikalnimi predstavniki novinarjev in tiskarjev sta se v ponedeljek v Ljubljani srečala s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom in člani predsedstva Matjažem Kmeclom in Cirilom Zlobcem (O tem srečanju poročamo na drugem mestu).
Na vseh pogovorih sta glavni in odgovorni urednik ob orisu vzrokov hude krize, ki bremeni podjetje, poudarjala predvsem pomen Primorskega dnevnika kot glasila slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, tolmača hotenj in stremljenj manjšine, njenega povezovalca, ob tem pa tudi zavzetega interpreta nujnih in vsestranskih vezi med narodnostno skupnostjo in matično državo, zagovornika sodelovanja ob meji in integracijskih tokov, ki vodijo v regionalno sodelovanje v Evropi. Vsakršna krnitev Primorskega dnevnika je tudi krnitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, sta podčrtala Udovič in Tavčar in pri tem tudi opozorila, da je manjšina z velikimi napori in z zavzetim delom založniške hiše, novinarjev in tiskarjev več kot 45 let omogočala izhajanje časopisa. Naraščanje stroškov pa je, ob zunanjih dejavnikih, ki ne dopuščajo tako učinkovitega komercialnega poslovanja ZTT, postalo sedaj preveliko breme, da bi manjšina lahko sama vzdrževala časopis. Dolžnost italijanske države bi bila, da z izdatno večjimi prispevki od sedanjih omogoči nemoteno izhajanje Primorskega dnevnika najmanj v sedanjem obsegu in postavi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Goriški pokrajinski svet podpira Primorski dnevnik
NA 8. STRANI
Predčasne volitve razdvajajo vladne stranke
□ □ □
Tuji novinarji Zginili v Iraku
□ □ □ ’
^ted izpuščenimi ujetniki tudi ttiajor Bellini
na 2. STRANI
V jugoslovanskem zveznem predsedstvu je včeraj prevladala skrajno trda linija armade
Razmere na Hrvaškem se ponovno zaostrujejo
LJUBLJANA — V Pakracu so se razmere vsaj na prvi pogled umirile, zato pa se zaostruje položaj v občini Osijek. Toda zvezno državno predsedstvo ponovno uporablja močne in ne povsem jasne grožnje.
Posebni oddelki hrvaške policije so včeraj občino Pakrac zapustili (na sliki AP). Tudi tankov in oklepnikov JLA je nekaj manj. Na videz je dokaj mirno in rezervni miličniški odredi (ki jih sestavljajo' Srbi) naj bi celo vrnili nekaj orožja, ki so ga vzeli iz občinskega poslopja. Toda položaj je še vedno zapleten, ker ni povsem jasno, kdo ima v občini oblast: če hrvaška suverena oblast ali občinska uprava, ki naj bi se vključila v avtonomno srbsko oblast Knin in se tako tudi formalno odcepila iz hrvaške države?
V takem ozračju je včeraj potekalo razburljivo zasedanje zveznega pred-
sedtva. Tokrat tisk ni mogel izvedeti nič točnega. Uradno poročilo je nalašč napisano povsem dvoumno, edine znane indiskrecij e pa govore o tem, da je hrvaški podpresednik Stipe Mesič takoj po začetku zapustil sejo in se vrnil v Zagreb. Po drugih vesteh naj ne bi prevladala skrajno trda linija, kaj pa naj bi to konkretno pomenilo, ni znano.
V uradnem poročilu se sklicujejo na že prejšnje zasedanje predsedstva in sklepe, katere naj bi izvrševali prepočasi. Če se ne bodo uresničevali, bo predsedstvo sprejelo vse ustavne in zakonite ukrepe.
To počasno sprejemanje ukrepoy zvezno predsedstvo povezuje z razmerami v občini Osijek v vzhodni Slavoniji, ki meji na Vojvodino. Po teh vaseh so aktivisti Srbske demokratične
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stranke vladne večine že načrtujejo volilno strategijo in se potegujejo za Kvirinal
Koalicija odklanja predčasne volitve glede preverjanja pa še ni sporazuma
Pismo
italijanskih
poslancev
Andreottiju
RIM — V rimskih palačah se vztrajno govori o predčasnih volitvah, ki jih kajpak vsi odklanjajo, saj v tem trenutku ne bi rešile nastalih problemov, hkrati pa jih vsi po tihem pričakujejo, saj bi rešile marsikateri na videz nerešljiv vozel. Zato mnogi upajo, da se bodo govorice tudi uresničile. Dejansko se je tekma za Kvirinal že začela in posamezne stranke že skrivaj snujejo vsaka svoje strateške poteze in načrte, med katere brez dvoma sodijo tudi predčasne volitve.
V tekmo za Kvirinal je vključeno tudi preverjanje, sicer zadeva ne bi bila dovolj prepričljiva. Toda vladne stranke tudi preverjanje obravnavajo vsaka po svoje. Socialdemokrati menijo, da se mora nanašati predvsem na program, ki so ga vladne stranke osvojile na začetku mandata in ne na vprašanja, ki so se med njim pojavila. Izključena je zato razprava o volilni in institucionalni reformi, torej razprava o vprašanjih, ki jih stranke koalicije onbravnavajo na zelo različne načine. Predčasnih volitev pa se sploh ne boji demokrščanski tajnik Forlani, ki se je včeraj zadržal na daljšem pogovoru s predsednikom države. Lider demokrščanske levice De Mita pa je prepričan, da je mogoče razpustiti parlament samo v primeru nezaupnice vladi. »Forlani je pripravljen na volitve vsakič, ko ga ne ogrožajo,
in dejstvo, da se jih danes ne boji, je že pozitivno znamenje,« še ugotavlja De Mita. Sicer pa se za volitve ogreva dobršen del leve struje KD, vendar, kot pravi Bodrato, »je bolje, se se jim izognemo, saj dejansko ni pravega vzroka zanje«. Ugotoviti bi bilo namreč treba, ali obstajajo vzroki za razpust parlamenta, in ne, ali je dozorel čas za predčasne volitve.
Bolj razčlenjena je analiza republikanskega tajnika La Malfe (na sliki AP). Trdi namreč, da bi lahko tudi prišlo do predčasnih volitev, vendar pod pogojem, da bi stranke, ki bi morale sestaviti novi parlament, dosegle soglasje za izdelavo večletnega načrta, ki bi se nanašal predvsem na sanacijo javne finance. Morda pa je La Malfa spregledal dejstvo, da to soglasje že obstaja, pa čeprav ga je sedanja koalicija slabo in le sporadično izkoristila. Zamolčal pa je tudi odgovor na vprašanje, kako to, da vladne stranke ne uporabijo tega »orožja« prav sedaj, v zadnjem obroku mandata, kar bi gotovo preprečilo predčasne volitve. Edino, ki se zaenkrat še ne ubada z vprašanjem volitev in preverjanja, je vodstvo PSI, ki se je včeraj zbralo na dolgi seji. Pozornost je namreč posvetilo izključno vprašanju Zaliva in misiji, ki jo je generalni tajnik OZN De Cuel-lar poveril Craxiju. G. R.
LJUBLJANA — Skupina poslancev italijanske narodnosti v Skupščini Slovenije je naslovila na predsednika italijanske vlade Giulia Andreottija pismo, v katerem izraža »globoko zaskrbljenost« ob ponovnih zahtevah nekaterih italijanskih parlamentarcev v zvezi z mejo med Italijo in Jugoslavijo ter suverenostjo slednje nad Istro in Dalmacijo.
Gre za nedavna posega predstavnikov italijanskih neofašistov Filettija in Pisanoja, ki sta skušala izkoristiti zalivsko vojno za obujanje teritorialnih apetitov do Jugoslavije. Njuno početje, ugotavljajo poslanci italijanske narodnosti, lahko resno ogrozijo dobro-sosedke odnose med prebivalci z obeh strani meje.'
V svojem pismu predsedniku italijanske vlade Andreottiju ugotavljajo, da gre sicer za osamljene primere Y italijanskem političnem življenju, hi nimajo nič skupnega z miroljubno mednarodno usmeritvijo Italije, vendar pa so mnenja, da je predsednika vlade treba na te pojave opozoriti.
Skupina tujih novinarjev izginila v bližini Basre
BAGDAD — V težavah, v katerih se po porazu v »materi vseh vojn« nahaja režim Sadama Huseina, mu je prisotnost zahodnih poročevalcev na iraškem ozemlju še vedno trn v peti. Že doslej se tuji novinarji niso mogli, tudi po proglasitvi premirja, prosto premikati po iraškem ozemlju, niti ne po glavnem mestu Bagdadu. Sedeti so morali v hotelu in čakati, da jim oblasti izročijo kakšen uradni komunike. No, sedaj so iraške oblasti sklenile dokončno premostiti ta problem in so enostavno izgnale vse tuje dopisnike iz Bagdada. Izjema je spet dopisnik ameriške TV mreže CNN Peter Arnett, ki je dobil dovoljenje, da lahkoostane v Bagdadu. Do tega trenutka, so bili vsi protesti tujih novnarjev in njihovih novinarskih hiš zastonj.
Vendar izgon tujih novinarjev iz Iraka ni edini zaplet, v ospredju katerega se tačas nahajajo zastopniki pete sile: večja skupina zahodnih novinarjev, med katerimi je tudi nedoločeno število Italijanov, že od nedelje ne daje vesti o sebi, potem ko so se odpravili iz Kuvajta proti Basri v
južnem Iraku. Pri tem je treba povedati, da je ves južni Irak zajel upor proti režimu Sadama Huseina in da so uporniki že osvobodili nekaj mest. Vesti o številčnosti skupine novinarjev so kar se da prostislovne: po nekaterih podatkih, naj bi šlo za 11 tujih novinarjev, med katerimi je kar 5 Italijanov, po drugih vesteh pa naj bi šlo za najmanj 23 novinarjev, od teh pa naj bi bili trije Italijani. Za gotovo se ne ve nič o dopisnici TV kanala Italia 1 Gabrielli Simoni (na telefoto AP), o posebnem dopisniku tednika Panorama Giovanniju Porziu ter o dopisniku agencije Polipress in bolonjskega dnevnika II Resto del carli-no Lorenzu Bianchiju.
Poveljstvo zavezniških sil v Kuvajtu pravi, da skupina novinarjev prav gotovo ni bila akreditirana pri glavnem stanu v Dahranu. Iz istih virov se je izvedelo, da so se izognili zavezniški cestni blokadi in da so skupino videle zavezniške izvidnice kakih 40 kilometrov južno od Basre. Mnenje zavezniških vojakov je, da bi novinarji utegnili biti v resnih težavah spričo razvoja dogodkov v južnem Iraku.
Vrh Z D A-S Z naj bi bil v Moskvi sredi letošnjega maja
Srečanje Major-Gorbačov
MOSKVA — Srečanje na vrhu med Gorbačovom in Bushom, ki bi moralo biti v Moskvi sredi februarja in je odpadlo zaradi zalivske vojne, bi se po trditvah glasnika sovjetskega predsednika Ignatenka moralo odvijati letošnjega maja spet v Moskvi. Ignatenko je še dodal, da bi se moral sredi marca v Moskvo podati ameriški državni tajnik James Baker, ki naj bi s svojimi sovjetskimi kolegi ta vrh pripravil. Po pisanju sovjetske tiskovne agencije Tass bi se moral Baker 14. ali 15. t. m. srečati s sovjetskim zunanjim ministrom Besmertnihom, državnika pa naj bi se pogovarjala predvsem o stanju v
Zalivu po zaključku vojne in o odnosih ZDA - SZ.
Neki ameriški diplomat v pakistanskem glavnem mestu Islamabad pa je dejal, da bo ena glavnim tem bližnjim ameriško-sovjetskim pogovorov stanje v Afganistanu, ki bi se moralo v najkrajšem času liberalizirati z demokratičnimi volitvami. Ameriška vlada je namreč pred kratkim odredila denarno pomoč za Afganistan v višini 78 milijonov dolarjev v »humanitarne namene«. Po trditvah ameriškega časnikarja Petra Tomsena pa naj bi sovjetski režim finančno pomagal afganistanski vladi predsednika Najoibullaha
z letno podporo približno 330 milijard lir.
Britanski predsednik vlade John Major je izrazil svoje zadovoljstvo nad včerajšnjim srečanjem, ki ga je v Moskvi opravil s sovjetskim predsednikom Mihajlom Gorbačovom (na sliki AP) in še z nekaterimi drugimi sovjetskimi državniki. Na tiskovni konferenci, katero je imel naslednik Margaret Thatcher tik pred svojim odhodom iz Moskve, je slednji ob svojem prvem obisku v Sovjetski zvezi še dodal, da ima Velika Britanija namen še nadaljevati z dobrimi odnosi s to državo ter poudaril, da je bilo njegovo srečanje dolgo uro in pol z Gorbačovom zelo pestro, v bistvu pa sta se strinjala s strategijo za mir na Bližnjem vzhodu, ki jo mora voditivarnostni svet OZN.
Spet vprašljiv sklep kasacije
RIM — Proces o pokolu na brzov-laku 904 Milan-Neapelj bodo morali ponoviti. Kasacijsko sodišče je namreč včeraj pod predsedstvom Cor-rada Carnevaleja razveljavilo razsodbo florentinskega prizivnega porotnega sodišča, s katero so na dosmrtno ječo obsodili »mafijskega blagajnika« Pippa Caloja in njegovega »sodelavca« Guida Cer cola.
Po mnenju kasacijskih sodnikov so dosedanji dokazi o krivdi obtožencev in o povezavah med desničarskim terorizmom in organiziranim kriminalom nezadostni.
Včerajšnja razsodba je že povzročila ostre reakcije med odvetniki zasebnih strank, ki ugotavljajo, da so storilci pokola, v katerem je izgubilo življenje 16 potnikov, 266 pa jih je bilo ranjenih, ponovno nekaznovani, kot se je to zgodilo pri vseh dosedanjih procesih o pokolih v Italiji.
Med izpuščenimi ujetniki tudi pilot tornada Bellini
RIAD, NEW YORK — Včeraj so iraške oblasti izpustile na svobodo zadnje vojaške jetnike, ki so jih zajeli med zalivsko vojno. Med njimi je tudi major italijanskega letalstva Gianmar-co Bellini, ki se počuti dobro in bo očitno kmalu doma. S to novico se zaključuje dolga »epopeja« pilotov tornada Coccioloneja in Bellinija, ki se je začela daljnega 18. januarja, ko je njum tornado med prvo italijansko vojaško letalsko akcijo izginil nad Kuvajtom. Cocciolone se je nato prikazal na televizijskih zaslonih kot vojaški jetnik Iračanov, o Belliniju pa ni bilo do pred kratkim ne duha ne sluha. Vsa ugibanja so se pozitivno zaključila včeraj, ko so iraške oblasti potrdile, da se med zadnjimi vojaškimi jetniki nahaja tudi major italijanskega letalstva Bellini.
Maurizia Coccioloneja so skupno z drugimi devetimi jetniki izpustili v ponedeljek, včeraj pa so skupno z Bellinijem izpustili 15 ameriških vojakov, devet britanskih, devet iz Savdove Arabije in enega iz Kuvajta. Zadnje izpuščene jetnike so izročili mednarodni komisiji Rdečega križa in se torej trenutno nahajajo pod njenim pokroviteljstvom. Jetniki bi morali že
včeraj z letalom odleteti iz Bagdada ^ Riad, vendar so polet preložili zaradi slabega vremena.
Maurizio Cocciolone je včeraj tele" foniral domov v Aguilo ter svojcem povedal, da se počuti dobro, da J zdrav in da se bo kmalu vrnil dom0^ Dodal je, da bi namreč ne smelo ve biti komplikacij z njegovim povrat’ kom v domovino ter dodal, da se je Bellinijem pogovarjal in da se *bo^_ po vsej verjetnosti skupaj vrnila v I-a" lija	. ,
Ob včerajšnji zanesljivi novici, da ] Bellini živ, je v njegovem roisWe. kraju Pressani pri Veroni zavlada, veselje, ki se je razširilo med vse lju in je trajalo ves dan.	.
Včeraj so v Riadu izpustili 294 ira kih vojakov, ki so bili zajeti med 2 dnjo kopno ofenzivo zavezniških s _ Slednji bi se morali vrniti v domovin že včeraj v okviru izmenjave jetnikov, vendar jih je slabo vreI"n prisililo, da so preložili povratek za dan. Glavni funkcionar mednarodnea Rdečega križa v Riadu Harry JenS .g je potrdil, da bodo Iračani doma danes. S to izmenjavo jetnikov se ključuje prvo povojno obdobje zal ske vojne.
3
nadaljevanja s L strani
•	Priznana vloga
temelje za njegov nadaljnji razvoj povezovalca manjšine in matičnega naroda ter dveh sosednjih narodov in spodbujevalca integracijskih tokov ter regionalnega sodelovanja. Taka rast Primorskega dnevnika bi se ob vzporedni rasti manjšine obrestovala tudi večinskemu narodu, saj bi to prispevalo h krepitvi človeških in materialnih resursov celotne Furlanije-Julijske krajine.
Ob tem svojem izvajanju Udovič in Tavčar nista naletela pri sobesednikih na gluha ušesa, pač pa so vsi sogovorniki pokazali pripravljenost na dialog. Vsi so se obvezali, da bodo v okviru svojih pristojnosti preučili možnosti za reševanje problemov, s katerimi se spopadata Primorski dnevnik in ZTT. Parlamentarci so tudi izrazili načelno pripravljenost na skupni sestanek v Rimu, na katerem bi s predstavniki Primorskega dnevnika lahko poglobili predočeno problematiko.
•	Predložitev
ma prevzemanje funkcij zvezne vlade, ki jih je doslej opravljala zvezna država, bo stalo Slovenijo dobrih 12 milijard dinarjev, toda veliko manj kot je zdaj znašal slovenski odliv v federacijo. Slovensko zunanje ministrstvo bo dražje, toda še vedno cenejše kot je bil zvezni sekretariat za zunanje zadeve. Za slovensko vojsko in vključno delež, ki ga bo Slovenija še plačevala za JLA, pa se bo celotni prispevek znižal za 40%. Sredstva za kulturo ostanejo na enaki ravni kot v letu 1990.
Pred skupščino je bistvena dilema odpovedati se sedanji tekoči porabi v korist bodoče, zmanjšati porabo, ne da bi ogrozili obstoj proizvodnih dejavnikov, predvsem pa mora skupščina določiti kritični prag, prek katerega obremenitev gospodarstva ne sme, dilema pa je tudi v tem, kje je še kritični
prag, da se zagotovi investicij® ^ hkrati socialni program. Peterle Prai?. da je vlada predložila proračun, k1 j0 haja iz suverene države Sloveni]®' pa je osnutek, ki zahteva razpr® 0 toda možno je samo znižanje, polih licitiranje za to ali ono potrebo . mora upoštevati dejstvo, da so s® * gje stva omejena: če se kaj da, je dr treba toliko odvzeti.
• Na Hrvaškeifl
rjjl)
stranke zagnali preplah, da bodo P hrvaški specialci in da bodo P .^o otroke in ženske, kot so to mno d naredili v Pakracu. In res so P°nzUriaj ljudje množično pohiteli na od ,j v pripravljene avtobuse in se odp6 ^^-Vojvodino, »na varno«. Vse to P^gdfl0 no spremlja srbski tisk, ki ^e, udi P1 poroča o napadih na srbske ‘J tari' ubojih, čeprav je tudi zvezni seK ^0. at za notranje zadeve zdaj uradn . eIi ročil, da ni bil ubit ali ranjen Srb, ranjena sta bila le dva miličnika.	sp°r0
Že omenjeno nejasno uradno ^jpio čilo zveznega predsedstva s® stanja nanaša na razglasitev izredneg jp s na tem področju, aktiviranje ^ tem na ponovno ustvarjanje 1 C0ual' razmer in zaostrovanje medn nih odnosov.	aostr'1®'!
V to splošno brezumje in z ta K° nacionalnih sporov pa P^^vanoP3 nekaj posebnega in neprica	^o-
pomirljivi izjavi dveh cerkv	n0vi
stojanstvenikov. Pred dnevi J avoS' srbski patriarh Pavle P°zV. i^irU lavne in katoliške vernike K ^r-spoštovanju, »ker se samo	vsak0
ja svobodno sožitje za vse in U^jci gar«. Sedaj pa je zagr®f ^i kau je t kardinal Kuharič povedal, da m poziv zelo všeč in da tudi °n n e K reči nič drugega, kot da pne naSe miru, spoštovanju in da	k naj sh
da propagandi sovraštva, amp ^^51!
odloči za dobro in Poste" človek3’ do svojega soseda m vsak g g s.
Predsednik predsedstva Slovenije Kučan s predstavniki dnevnika
»Glas PD ne sme utihniti!«
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je skupaj s članoma predsedstva Matjažem Kmeclom in Cirilom Zlobnem v ponedeljek v Ljubljani sprejel predstavnike upravnega sveta ZTT, vodstva časopisa, novinarjev in tovarniškega sveta. Na srečanju so iz različnih zornih kotov predstavili hudo finančno krizo, zaradi katere pod-letje napoveduje drastično odpuščanje tiskarskih delavcev in novinarjev, kar bi v končni lazi zelo verjetno privedlo tudi do dokončne-9a zaprtja Primorskega dnevnika.
O pomenu in vlogi Primorskega dnevnika so spregovorili tudi drugi prisotni - med nji-Ptije bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu ■lože Šušmelj - nato pa je Milan Kučan pred-vsem poudaril, da o vlogi edinega zamejske-9a dnevnika nima smisla zgubljati besed, saj •Pora biti vsem jasno, da bi se z odpuščanjem 2aposlenih in s krčenjem obsega, kar bi nuj-Po privedlo do občutnega zmanjšanja kvalite-e. dejansko začelo tudi umiranje Primorske-9a dnevnika, s tem pa bi prišlo tudi do skraj-Pe okrnitve slovenske narodnostne skupnosti tv Italiji in celotnega slovenskega naroda. Pri tetn se je Kučan vprašal, kdo je še posebej Zainteresiran za obstoj in razvoj Primorskega dnevnika. »Na prvem mestu je prav gotovo ''sa slovenska manjšina v Italiji, poseben in-jPres za slovenski dnevnik pa morata imeti 'Pdi italijanska država in pa matična Sloveni-)a'« je s tem v zvezi dejal.
Milan Kučan je spregovoril tudi o spre-penjenih političnih razmerah v Sloveniji in 'Pdi o spremenjenem položaju znotraj slovenje manjšine v Italiji. Zato se je po njegovem JPPenju tudi treba vprašati, ali Primorski dnevnik - tak kot je danes - ustreza intere-oip vseh komponent manjšine. Toda ta pro-lem naj bi rešila manjšina sama, s tem v , vezi pa bo treba po Kučanovem mnenju tudi *0nkretno opredeliti vpliv vseh komponent jPpnjšine na uredniško politiko dnevnika. se to sicer po njegovem mnenju samo po eoi še ne rešuje sedanjega problema, lahko Pa Pripomore k hitrejšemu reševanju težav.
Predsednik Kučan se je seznanil s težkim položajem Primorskega dnevnika • (foto Križmančič)
Ob vsem tem pa bi si morali vsi skupaj zastaviti za cilj dober, neodvisen časopis, saj bo le na ta način lahko predstavljal legitimacijo slovenske manjšine v Italiji in Slovencev v matici. Ob vprašanju, kako se lahko Slovenija vključi v reševanje težav Primorskega dnevnika, pa je predsednik slovenskega predsedstva poudaril, da mora Slovenija zagotoviti konkretno finančno pomoč, ki jo je nekoč že dajala. Pri tem je predsednik Kučan tudi dejal, da se mora način "za uresničitev te pomoči najti kljub težavam, v katerih se Slovenija zdaj nahaja. Zagotovil je tudi, da se bo prav o tem posebej pogovarjal še s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom, ministrom za Slovence po svetu Dularjem in pred-
sednikom skupščine Bučarjem. Poudaril je tudi, da bo zastavil vse svoje moči tudi zato, da si tiste slovenske stranke, ki lahko vplivajo na sorodne stranke v Italiji, prizadevajo, da bi italijanska država čim bolj ažurno izpolnjevala svoje obveznosti do manjšine, zagotovil pa je še, da bo s posebnimi pismi o problemih Primorskega dnevnika seznanil tudi predsednika Cossigo, ministrskega predsednika Andreottija in zunanjega ministra De Michelisa in jih pozval, da kot najvišji italijanski predstavniki (De Michelis tudi kot eden od pobudnikov posebne listine za zaščito manjšin v okviru Pentagonale) omogočijo slovenski manjšini v Italiji take pogoje, ki bodo omogočali tudi redno izhajanje in nadaljnji razvoj Primorskega dnevnika.
Dosedanji posegi tovarniškega sveta
Najprej naj vam obrazložimo, kaj smo do sedaj ukrepali in kaj nameravamo za naprej. Sestali smo se z novoustanovljeno komunistično stranko, točneje z njenimi predstavniki Calab-rio, Monfalconejem in senatorko Jelko Gerbec. Srečali smo se tudi s pokrajinskim tajnikom Demokratične stranke levice Domenicom Costo. Vsi ti politični predstavniki so nam obljubili, da bodo osebno posredovali v Rimu in na Deželi, da bi čimprej dosegli dopolnilno blagajno in vse možne javne podpore.
V petek imamo v programu tudi srečanje s socialističnim predstavnikom Perellijem, nadalje srečanje s SSk, KD, ter še srečanje s poslancem Willerjem Bordonom in z deželnim svetovalcem Milošem Budinom. Zelo važen je bil tudi sestanek, ki smo ga imeli na Deželnem uradu za delo z dr. Spangherjevo. Na srečanju je bil prisoten tudi vodja podjetja ZTT Silvij Tavčar, predstavnik direkcije Filip Fischer, konzulent založništva dr. Jesu, novinarka Breda Pahor, pokrajinska tajnika CISL in UIL D Am-brosi in Scazzi. Tudi tu so prišli do izraza naši utemeljeni predlogi za izhod iz krize.. Srečanje se bo nadaljevalo v torek, 12. t. m. To predvsem zaradi tega, ker je za četrtek napovedano zelo važno srečanje z deželnim odbornikom Ferruc-ciom Sarom in to na izrecno zahtevo FILIS-CGIL in Tovarniškega sveta ZTT.
Naj še dodamo, da sta bila dva predstavnika tovarniškega sveta v Ljubljani na srečanju s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, kateremu sta predočila sedanjo dramatično situacijo podjetja. Danes pa bo sestanek vseh uslužbencev ZTT, na katerem bomo razpravljali o sedanjem stanju in o nadaljnjih možnostih za prebroditev krize.
TOVARNIŠKI SVET ZTT
Predsednik slovenske vlade Peterle in minister za Slovence po svetu Dular
»Primorski dnevnik je vsenarodnega pomena«
^‘^ipravjeni smo zastaviti bese-da bi problem Primorskega tilnika obravnavali kot projekt hipnega pomena. Toda predpo-kLZa to je, da se marsikaj raz-%j,in prečisti in da pride v tem 'k)j	do dogovora med vsemi
V/^Mavenske narodne skupnosti
je povedal predsednik k V(fnske vlade Lojze Peterle, ko \uerai v Ljubljani skupno z mi-^Zo0tn za Slovence po svetu Ja-io Dularjem sprejel delegaci-fev "likalne skupščine časnikar-%v,a^ega dnevnika, ki so jo se-WdQd Martin Brecelj, Ace Mer-Ivan Fischer. Le-ti so f>iij)]j.Qvnika izvršne oblasti Re-J*6 Slovenije v glavnih obri-%e eznonili z globoko krizo, v 0 ie zabredlo Založništvo tr-° bska, z redukcijskim na-fJo9jej • 9Q je predstavila uprava %li§]a' ter seveda predvsem s ki ga je do vsega tega . sindikajna skupščina A p or jev Primorskega dnevni-tein so poudarili, da po \rt , časnikarjev redukcijski Prave Založništva tržaške-
ga tiska ne jamči trajnejšega preživetja Primorskemu dnevniku in da bi dalekosežnejšo rešitev morali osnovati na temeljnem soglasju celotne slovenske narodnos-
tne skupnosti v Italiji, ki naj potem omogoči tudi ustreznejšo podporo tako matične države kot Italije. Predsednik Peterle je v odgovoru najprej dejal, da ga sedanja kriza Primorskega dnevnika
oziroma Založništva tržaškega tiska žal ne preseneča, saj da gre tudi za posledico rušenja preživele družbeno-gospodarske strukture v Sloveniji. Primorski dnevnik je bil v preteklosti tudi po svojem pisanju izraz zdaj že preseženih razmer in zaželeno bi bilo, da bi se razvijal v skladu s časom in predvsem v skladu .s potrebami in zahtevami celotne skupnosti.
Po besedah slovenskega premiera namerava slovenska vlada vsekakor obravnavati problem Primorskega dnevnika kot projekt narodnega pomena in ga kot takega tudi podpreti. V ta namen je pripravljena zagotoviti gmotno pomoč in tudi zastaviti svojo besedo pri pristojnih italijanskih oblasteh, da bi se stvarno zavzele za ohranitev slovenskega dnevnika. Toda predpogoj za vse to so čisti računi in predvsem jasen dogovor med vsemi deli slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. »Slovenska vlada se ne bo spuščala v vsiljevanje takšnih ali drugačnih rešitev, kakor tudi ne v pregovarjanje te ali one strani,« je dejal Peterle. »Za nas je bistve-
Dr. Bučar: Primorski dnevnik naj postane časopis, ki bo imel vseslovenski obseg
Predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar je delegaciji novinarjev Primorskega dnevnika, ki so jo sestavljali Martin Brecelj, Ivan Fischer in Ace Mermolja, dejal, da je prihodnost Primorskega dnevnika v ambicioznem načrtu, da postane vseslovenski časopis.
Predsednik Bučar je izrazil svojo podporo in tudi razumevanje za to, da Primorski dnevnik prebrodi sedanjo hudo krizo. Glede bodočnosti časopisa pa je zagovarjal možnost, da bi se razširil po vsej Primorski, "saj meje niso več problem" in tudi širom po Sloveniji ter postal tako časopis vsenarodnega obsega.
Na sliki: sprejem pri predsedniku Skupščine RS Francetu Bučarju
Minister Dular
nega pomena, da pride do dogovora v sami skupnosti. Ko bo to doseženo, bomo skušali dodati še nekaj svojega, pa čeprav z velikimi težavami.« Predsednik slovenske vlade je pristavil, da namerava stopiti v stik s predstavniki vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti, da bi jih povprašal za njihova mnenja.
Stališča predsednika Peterleta je v celoti podprl minister za Slovence po svetu Janez Dular, ki je poudaril, da je pred finančno rešitvijo za preživetje Primorskega dnevnika potrebno najti politično rešitev. Poudaril je tudi, da ugodna politična rešitev nujno pomeni temeljno soglasje posameznih strani v prvi vrsti in predvsem v zamejstvu, a tudi v matici.'
Pristavimo naj, da je predsednik Peterle časnikarski delegaciji naznanil, da bo problemu Primorskega dnevnika v slovenski vladi od blizu sledil minister Dular.
Na sliki (foto Križmančič): novinarji Primorskega dnevnika pri predsedniku Peterletu
Službo sedaj opravlja samo ena delovna moč
Krčenje osebja ogroža urad za prevajanje
V luči podatkov o predvpisih za prihodnje šolsko leto
Slovenska ravnatelja o stanju na 8 mestnih osnovnih šolah
Urad za prevajanje pri tržaški Občini je po več kot dvajsetletnem obstoju spet pristal na začetni sestavi, kar pomeni, da celoten urad predstavlja odgovorna za to službo, ki je istočasno tudi edina delovna moč. V začetku letošnjega leta je namreč ena članica urada odšla v pokoj (gre za predčasno upokojitev), pred kratkim pa so drugega uslužbenca premestili v občinsko izpostavo na Prosek, kjer naj bi opravljal funkcijo tajnika. Tako trenutno pooseblja celoten urad Mara Debe-Ijuh, prva uslužbenka in tudi odgovorna za to službo.
Uvedba tega urada v okviru tržaških občinskih služb je bila izjemnega pomena: sklep je bil namreč sprejet v obdobju levosredinske uprave, v kateri je kot prvi Slovenec sodeloval socialist Dušan Hreščak. Po odločitvi, ki je dozorela leta 1967, so naslednje leto razpisali .natečaj. Prvega marca 1969 je kot prva uslužbenka urada za prevajanje nastopila službo Mara Debeljuh, ki je torej pred dnevi slavila že kar visok delovni jubilej.
Sklep takratne občinske uprave je bil zgodovinskega pomena, ker je v tržaški pokrajini dejansko uvajal službo za prevajanje v slovenski jezik in s tem potrjeval, da imajo tržaški občani pravico do rabe slovenščine (v določenih okvirih). V naslednjih letih so podobne natečaje razpisale še nekatere druge javne uprave in ustanove, ki so seveda na tej osnovi tudi sprejele v službo določeno (sicer precej omejeno) število oseb.
Ko se govori o tržaški občinski prevajalski službi, je v prisrčnem in odkritem razgovoru poudarila Mara Debeljuh, je nedvomno treba upoštevati dejstvo, da je bila prva in da je dru-
gim utrla pot. Prav tako je treba vedeti, da je v več kot dvajsetih letih obstoja opravila veliko dragocenega dela, saj je med drugim .»navadila« vrsto občinskih upraviteljev in funkcionarjev na prevode iz slovenskega tiska. S tem je seveda približala tudi naš dnevnik celi vrsti oseb, ki bi drugače njegovo poročanje povsem prezrli.
Glede na sedanji obseg urada pa obstaja več kot konkretna nevarnost, da bodo vsakodnevni pisani prevodi časopisov v kratkem tonili v pozabo in da se bodo kot edina možnost uveljavile kratke ustne obnove. Prav tako bodo samo na papirju oziroma v obliki možnih delovnih hipotez ostale še druge možnosti, ki bi jih lahko urad v drugačni, številčnejši sestavi (ki jo med drugim predvideva tudi odobren in zatorej veljaven organik) tudi uresničeval. Tako npr. bi lahko izdajal uradne prevode raznih dokumentov (občinski uradi namreč med drugim izdajajo tudi nadomestna potrdila notarskih aktov).
Vsekakor Je delovnih možnosti za takšen prevajalski urad veliko, vendar pa sploh niso izkoriščene. Ob tem se takoj vsiljuje vprašanje, če se odgovorni zavedajo številnih delovnih možnosti, ki bi jih imel tak urad oziroma če jih ne morejo ali nočejo uresničiti. Ob upoštevanju nedvomnih težav, s katerimi se mora soočati tudi občinski upravni aparat, pa je verjetno vseeno upravičena ugotovitev (vsaj po naši oceni), da si v zadnjem obdobju občinska uprava ni posebej prizadevala, da bi ovrednotila to službo. Pomen urada bi namreč terjal, da bi se pristojni ob skrbi za organik (prošnjo za kritje mest naj bi že vložili) zavzemali tudi za nujno razširitev njenega delovanja, (bip)
Kot smo pred časom obljubili, nadaljujemo s krajšim pregledom stanja, ki ga za posamezna didaktična ravnateljstva nakazujejo podatki o predvpisih v prvi razred osnovnih šol. O situaciji v dolinskih osnovnih šolah nam je spregovorila ravnateljica Ksenija Dob-rila, danes pa objavljamo pogovora z ravnateljem Jožkom Bašo in vikarko Ondino Pavletič.
Jožko Baša vodi svetoivansko didaktično ravnateljstvo, v okvir katerega sodijo osnovne šole pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, Rojanu in na Katinari. V prihodnjem šolskem letu bo po napovedih v prvem razredu svetoivanske osnovne šole 7 otrok, v Barkovljah (kjer letos ni prvega razreda) 4, v Rojanu 7, na Katinari pa 11. Jožko Baša: »Predvpisi so v primerjavi z letošnjimi pozitivni, saj so se ponekod (konkretno na Katinari) celo podvojili. Takega porasta na osnovi nam razpoložljivih podatkov nismo pričakovali, saj bo letos v ravnateljstvu zapustilo vrtec le 16 malčkov. Tudi projekcije za šolsko leto 1992/93 so v našem ravnateljstvu ugodne, ker bo prihodnje leto "zrelih" za osnovno šolo 29 učencev.«
Za ravnatelja Bašo igra posebno vlogo v boju proti krčenju slovenskih šol na Tržaškem ustanovitev slovenskih jasli. »Opozoriti moram, da je v mestu kar šest italijanskih jasli (dve sta v središču mesta, preostale pa pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah in na Greti), za slovenske otroke pa nobenih. Že dalj časa se govori o možnosti, da bi jih Občina ustanovila v okviru Dijaškega doma, zadnje čase pa je aktualen tudi predlog, da bi jih odprli v poslopju italijanske osnovne šole Filzi, ki je prav zraven naše osnovne šole. To poslopje so letos izpraznili, ker so šolo
Filzi zaradi padca števila učencev priključili šoli Grego in jo tja tudi materialno preselili. Ker nameravajo v praznih prostorih odpreti rekreatorij, bi opozoril še na to praznino, ki jo kot Slovenci imamo. Doslej smo jo skušali zapolniti z zasebnimi pobudami, tako da smo, kjer je bilo mogoče, za popoldansko rekreacijo otrok poskrbeli v okviru društev, kar je vsekakor hvalevredna pobuda, ki pa občinsko upravo le razbremenjuje dolžnosti.«
Na svetoivanskem ravnateljstvu so pripravili tudi predlog, kako bi modularne oblike pouka izkoristili za izboljšanje njegove kakovosti. To naj bi veljalo zlasti za rojansko in barkov-Ijansko šolo. Prva varianta predvideva, da bi prve in zadnje razrede obeh šol
Danes na Pokrajini o izjavah Pisanoja
Poskusi misovskega senatorja Pisanoja, ki jih je opravil tudi v Trstu z namenom, da bi zmanjšal pomen tržaške Rižarne kot nacističnega uničevalnega taborišča, bodo danes znova predmet sestanka Pokrajinskega odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov. Srečanje bo ob 12.30 na sedežu Pokrajine, predsednik Crozzoli pa bo poročal o rezultatih izvedenih iniciativ in o načrtu, za katerega se dogovarjajo z nekaterimi krajevnimi upravami za obveščanje - predvsem mladih - o zgodovini naših krajev v času nacistične okupacije.
povezali v medšolski modul, tako da bi denimo učenci prvih razredov imeli skupen pouk v Rojanu, zadnjih pa v Barkovljah (ali narobe), druga varianta pa predvideva, da bi otroci ostajali na svoji šoli, učitelji pa poučevali na obeh šolah. Starši so zaenkrat še neodločeni, vendar do konca leta naj bi.p° ravnateljevih napovedih prišlo do novih posvetovalnih sestankov.
Na osnovnih šolah šentjakobskega ravnateljstva bo prihodnje šolsko let° številčno stanje precej podobno letošnjemu, pozitivna izjema bo pri Sv. Ani, kjer bodo po enoletnem premoru ponovno imeli prvi razred. Na osnovi predvpisov naj bi v prvem razredu šole pri Sv. Jakobu bilo 5 učencev, v Ul. Donadoni 6, pri Sv. Ani 6, v Šked' nju pa 2. Vikarka Ondina Pavletič: »Posebno veseli ne moremo biti, saj je število otrok nasploh skromno. Šola pri Sv. Ani se bo opomogla, čeprav J® na tem področju zelo občuten pritisk priseljevanja in asimilacije. To sicer velja tudi za druga območja, naj offle' nim ul. Romagna, Commerciale, Ru9' gero Manna... Iz seznama šoloobveznih otrok, ki nam ga je poslal anagraj' ski urad, izhaja, da živi na tem obmoC; ju veliko otrok s slovenskimi priirnk1 in imeni, toda žal jih nismo zasledu1 med predvpisanimi. Na vaseh, kjer živijo pretežno Slovenci, se pozna le d®' mografski padec, v mestnem središč in v sivih perifernih conah pa je oči -no tudi utapljanje v večinsko kultur^ Kako ta pojav zajeziti, je stvar vs manjšine, vendar mislim, da bi že m® ravnateljstvi in šolniki lahko prišlo d večje koordinacije, ki pojava seved ne bi odpravljala, lahko pa bi prispe' vala k boljšemu načrtovanju.« jm. F-
Na Deželi včeraj
V •
novo srečanje o zaposlovanju
Včeraj so se na Deželi sestali predstavniki deželne uprave, sindikalnih organizacij, Združenja tržaških industrij cev in malih podjetnikov z namenom, da bi končno vendarle rešili problem zaposlitve okrog 350 delavcev, ki so izgubili delo zaradi proizvodnega preustroja v nekaterih tržaških obratih, kot so Monteshell, Iret, Don Baxter, Stock ipd.
Na srečanju, na katerem so deželno upravo zastopali predsednik Adriano Biasutti in odbornika za industrijo Ferruccio Saro in za delo Giancarlo Cruder, so sklenili (tudi na temelju enotno prevzetih obvez vseh vpletenih strani) ustanoviti ožjo delovno skupino, v kateri bodo zastopani Dežela, Urad za delo, sindikalne organizacije, združenja industrijcev in malih in srednjih podjetij, povabili pa bodo še zastopnike združenj In-tersind, Ascom in stanovskih organizacij obrtnikov. Ta delovna skupina bo imela nalogo preverjanja dejanskih nagnjenj posameznih podjetij za zaposlitev odvečne delovne sile, ki je v položaju tako imenovane mobilnosti, povrhu pa tudi poklicnih profilov, ki jih leta ponuja krajevnemu tržišču dela.
Predsednik Biasutti je na sestanku tudi potrdil, da se bo Dežela nemudoma obrnila na vodstvo štivan-ske papirnice, da bi preverila njeno razpoložljivost glede na to, da bo . morala tovarna v kratkem zaposliti okrog sto novih delavcev.
Zaradi neurejenih notranjih razmer v prevoznem podjetju
Delavci ACT razglasili sindikalno pripravljenost in zagrozili s stavko
Hude zamude pri oblikovanju organika medobčinskega prevoznega konzorcija ACT, ki so pri zaposlenih povzročile veliko nelagodje in ki tudi z vidika organizacije dela porajajo splošno nezadovoljstvo, so po oceni sindikalnih organizacij uslužbencev v javnem prevozu FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTrasporti tudi posledica nezadostne jasnosti glede usmerjenosti uprave podjetja v zvezi z dodatno notranjo delovno pogodbo. Zaradi tega so se sindikalne organizacije -kot sporočajo v tiskovni noti - odločile za oklic sindikalne pripravljenosti, ki se bo začela v ponedeljek, 11. marca, s suspenzijo nadurnega dela in vseh funkcij na višji ravni. V tem okviru sindikati napovedujejo tudi prvo štiriurno stavko v mesecu aprilu, medtem ko zaposlene pozivajo k čim večji enotnosti že v tej prvi fazi, da bi na tak način zastavljene cilje dosegli s čim manjšimi ekonomskimi odpovedmi zaposlenih.
Tiskovno sporočilo sindikalnih organizacij navaja tudi bistvene razloge, ki so privedli do odločitve o sindikalni pripravljenosti, med katerimi so neizvedene delovne klasifikacije, ki jih v zvezi z organzacijo dela predvideva vsedržavna delovna pogodba (mnogi delavci namreč že opravljajo naloge, za katere ne prejemajo ustreznega plačila), zahteva po določitvi roka za podpis dodatne notranje pogodbe in neustrezno ekonomsko obravnavanje delavcev, ki opravljajo drugačne naloge od tistih, ki jih predvideva njihovo formalno delovno mesto.
Na Pokrajini bo jutri »vrh« za obrambo trgovine s kavo
Predsednik pokrajinske uprave Crozzoli je v obrambo posebnega davčnega režima, ki velja v Trstu za trgovino s kavo, sklical za jutri (ob 12. 30 v dvorani pokrajinskega sveta) sestanek predstavnikov krajevnih uprav, združenj zainteresiranih kategorij in sindikalnih organizacij. Namen pobude je dogovor za skupno akcijo, s katero naj bi se vse krajevne sile zoperstavile poskusom, da bi trgovino s kavo, ki je v našem mestu že zgodovinsko usidrana, preusmerili drugam.
Tak namen se da razbrati iz interpelacije parlamentarca iz Ligurije, ki je nedavno predlagal ministru za finance ukrep, s katerim naj bi ukinili posebni carinski režim, ki velja v Trstu za trgovino s kavo.
Nujnost, da se ohranijo specifične prednosti tržaškega pristanišča, ki jih med drugim potrjujejo mednarodni zakonodajni predpisi in to v korist vsedržavnega gospodarstva, je predsednik Pokrajine Crozzoli že predočil v brzojavkah predsedniku in podpredsedniku ministrskega sveta, ministru za trgovinsko mornarico in samemu ministru za finance. Na udeležencih jutrišnjega sestanka je sedaj, da pride do skupnih pobud za ohranitev te značilnosti tržaškega pristanišča.
Med zastopstvom Dežele FJK in tržaškimi upravitelji
Podpis konvencije za avtomatizacijo poslovanja tržaških krajevnih uprav
Dežela Furlanija-Julijska krajina in tržaške krajevne uprave so včeraj podpisale konvencijo, ki bo omogočila zadostitev potreb po avtomaciji s pomočjo centraliziranega sistema obdelave podatkov, ki bo sposoben voditi glavne institucionalne funkcije krajevnih uprav s pomočjo terminalov, povezanih z deželnim centrom za obdelavo podatkov. Konvencijo so podpisali predsednik deželnega odbora Biasutti, tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Trst Crozzoli in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, navzoča pa sta bila tudi pooblaščeni upravitelj deželne infor-matske družbe Insiel Sergio Brischi in generalni sekretar deželnega odbora Giovanni Bellarosa.
S podpisom te konvencije - je pod-
črtal Biasutti - bomo uresničili J^lgia membnejše poglavje, ki ga je g[eK' programirala - preko deželnega tronskega informatskega st5 ati' (SIER) in družbe Insiel - za avt^atere zacijo elaboracijskih sistemov, K ^g, namen je olajšati administrativ1^ ^e. javnosti krajevnih uprav na vs® v ri3' želnem ozemlju. Le-te bodo na t čin lahko avtomatsko opravljal ^ računovodske, administrativne 1 pe-
tistične postopke oziroma nalog ' £rt žela pa bo tako uresničila sV°i javfi0 ki predvideva, da bo vsako mesto v pokrajini dobilo svoj ^ cionalni »informativni pol«. na 0 av' zadoščanju naraščajočih potreu F tomaciji.	0d'
Na sliki: predsednik deželneS cjjo. bora Biasutti podpisuje kon
SSk: Statuti naj odražajo tudi prisotnost Slovencev
Odbor za varstvo pešcev načrtuje niz novih pobud
Predstavniki Slovenske skupnosti v krajevnih upravah in člani strankinega deželnega tajništva so imeli v soboto skupno zasedanje v Devinu. Posvečeno je bilo občinskim in pokrajinskim statutom, ki jih uvaja novi vsedržavni zakon o krajevnih upravah, in problemom v zvezi z napovedanim deželnim zakonom o zaščiti in razvoju Krasa. Udeleženci so glede tega zakona odobrili poseben osnutek resolucije, ki jo bo SSk predstavila v vseh občinah, ki naj bi bile vključene v kraški park. Vsebino dokumenta smo objavili v včerajšnji številki dnevnika.
Na devinskem zasedanju, ki ga je vodil deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, sta o statutih krajevnih uprav, kot beremo v tiskovnem poročilu s srečanja, uvodoma poročala dr. Štefan Bukovec in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Prvi je orisal pravne temelje občinske avtonomije in samih statutov ter poudaril nujnost, da pride ob sestavljanju statutov do dialoga med krajevnim
prebivalstvom in upravami, tako da bodo statuti res odraz domačih značilnosti in potreb, ne pa zgolj birokratska zadeva. Orisal je tudi vsebino statutov in nekaj problemov v tej zvezi. Brezigar pa se je osredotočil na člene, ki morajo v naših krajih odražati prisotnost naše narodnostne skupnosti in enakopravnost našega jezika. To zadeva zlasti zunanjo podobo občine kot inštitucije, delovanje občinskih organov, odnose med občino in občani ter rabo jezika v javnih napisih.
Razpravo so obogatili posegi tržaškega občinskega svetovalca Lokarja, dolinskega občinskega svetovalca Gombača in odbornika Štefančiča, .pokrajinskega svetovalca Hareja, člana upravnega odbora Kraške gorske skupnosti tula, devinsko-nabrežinske-ga svetovalca Breclja in drugih. SSk bo vprašanju statutov pazljivo sledila, saj je njihova pravična vsebina nov preizkusni kamen odnosa večine in oblasti do naše narodnostne skupnosti.
Odbor za varstvo in pravice pešcev je aktiven že več kot mesec dni. V tem času so njegovi člani poskrbeli za niz akcij in informativnih sestankov, da bi seznanili javnost s cilji in delovanjem te organizacije. Pred dnevi so se zastopniki odbora sestali tudi s predsednikom Tržaške trgovinske zbornice Tombesijem, kateremu so orisali načrte odbora, ki si prizadeva, da bi olajšal življenje tržaškim peš-čem.
Predsednik Tombesi se je popolnoma strinjal s člani odbora, da je treba čim prej rešiti vprašanje parkirišč, ki ne zadevajo izključno svet avtomobilistov, saj se morajo s posrednimi posledicami primanjkovanja parkirnih prostorov soočati tudi pešci. Enako razumevanje je Tombesi pokazal tudi takrat, ko je padla beseda o avtobusnih progah. Člani odbora namreč resno beležijo primere, v katerih pride do kratkih stikov med pešci, avtomobilisti in porabniki javnih prevoznih
sredstev. Mimo informacije, da je nekdo (iz tiskovnega sporočila ni mogoče ugotoviti, če je bil to avtomobilist ali šofer avtobusa) 26. februarja dejal neki priletni gospe, da je »podgana«, ker je prepočasi prečkala cesto, pa so nadvse zanimivi podatki, ki jih odbor zbira na področju javnih prevozov. Tako so ugotovili, da so dokaj nevarne avtobusne postaje na Trgu Sanso-vino, kjer se avtobusi ustavijo kar sredi ceste, saj so avtomobili parkirani tudi v tretji vrsti.
Člani odbora za varstvo in pravice peščev so tudi naglasili dejstvo, da je prav v teh dneh tržaška Krajevna zdravstvena enota demantirala mit »čistega« zraka, ki naj bi ga dihali v mestu. Ponekod je tržaško mestno središče - kljub znanim omejitvam avtomobilskega prometa - onesnaženo kot kakšna industrijska metropola, občinska uprava pa naj te podatke vzame na znanje in čim prej poskrbi za primerne ukrepe.
Kvestor Servisi0
na poslovilnen1
obisku pri žup^use
Iržaški kvestor Renato	včer®|
v okviru poslovilnih
govarjal z županom Rich nie9°Vz
i je izrekel priznanje za >ta * [o predvsem pri zatiranju P prise mili in pri reševanju proWen oVo f icev. Dr. Servidio odhaja n trža5^ no mesto kot prefekt, na c ^ifre® jsture pa je bil imenovaIljr,tenzi' izerini, ki zdaj službuje v
iftjps
ikih po^ooš11
apni
l-rnsJ *
Danes znova sestanek petstrankarske koalicije in SSk
Crozzoli in Richetti bosta morda
%
danes formalno umaknila odstop
Po novem srečanju delegacij KD, PSI in SSk
V Nabrežini možnosti za tristransko upravo
Pred dre višnjo sejo tržaškega občinskega sveta še ni jasno ali bodo stranke (bivše?) petstranske koalicije sploh izvedle sporazum o tako imenovani štafeti. Tudi včerajšnji »vrh«, na katerem je sodelovala tudi delegacija SSk, ni razčistil zelo nejasne politične situacije, tako da so se tajniki KD, PSI, PRl, PLI, PSDI in SSk sporazumeli le, da se bodo znova srečali danes opoldne in nič več. Priča smo vsekakor zavlačevanju in istočasno tudi nevarni igri, če jo lahko tako sploh imenujemo, ki močno postavlja na kocko ugled javnih uprav, saj ne smemo pozabiti, da v petek na osnovi reforme krajevnih teles nepreklicno zapade rok za izvolitev novih uprav.
Obstaja vsekakor precej konkretna možnost, da bosta tako župan Richetti kot predsednik Pokrajine Crozzoli v zadnjem hipu umaknila odstop, tako da bi vse ostalo pri starem. V tem primeru bi bila vsa ta dolga in mučna pogajanja popolnoma jalova in torej nepotrebna.
Včerajšnji sestanek se je začel z izjavo liberalcev, ki so se dokončno odpovedali direktnemu sodelovanju v upravah, pokazali pa so razpoložljivost za sodelovanje v koaliciji, obema odboroma naj bi torej PLI nudil le zunanjo podporo. SSk je znova postavila zahtevo po izvolitvi Lokarja in Hareja, socialdemokrati pa niso jasno povedali, kaj pravzaprav hočejo. Vse to je dalo povod za daljšo debato, ki jo bodo, kot rečeno, nadaljevali danes dopoldne. Takoj zatem sta se sestali delegaciji PSI in KD, nato je socialis-bfini tajnik Perelli sklical izvršni odbor PSI, ki je zasedal pozno v noč in, kot smo izvedeli, vzel konkretno v
pretres tudi možnost, da bi Richetti in Crozzoli že danes formalno umaknila odstop.
Pred zasedanjem pokrajinskih tajništev je prišlo tudi do političnega sestanka predstavnikov deželne koalicije. Tudi ta »vrh« se je zaključil brez vsaj delno otipljivih rezultatov ob edini ugotovitvi, da so se vsi deželni zavezniki izrekli proti možnosti komisarskih uprav in torej proti morebitnim predčasnim volitvam.
Politična razpoložljivost za izvolitev novih tržaških uprav pa je včeraj prišla s strani Zelene alternativne liste, ki je z enim predstavnikom zastopana v obeh izvoljenih skupščinah. Občinski svetovalec Bekar in njegov somišljenik na Pokrajini Capuzzo sta napovedala glas za nova odbora, če bosta slednja podprla nekatere temeljne programske točke zgoraj omenjene ze-
lene liste. Gre v prvi vrsti za učinkovito delovanje obeh uprav in za njuno zavzetost za reševanje najbolj perečih vprašanj zaščite okolja, Capuzzo in Bekar pa sta postavila v ospredje tudi nujo po večji povezavi tržaške stvarnosti s Slovenijo in Hrvatsko.
V primeru sporazuma bo gotovo najbolj dobrodošla podpora pokrajinskega svetovalca Capuzza, ki bi znal biti v ključnem trenutku »jeziček na tehtnici« za izvolitev kakršnegakoli odbora. Z zvezi z zelo nejasnim političnim položajem se je oglasil tudi svetovalec Laične mestne in zelene liste Ghersina, ki je mnenja, da pomenijo ta pogajanja pravzaprav sramoto za javne inštitucije. Pri vsem tem po njegovem najbolj nastradajo občani, ki ne morejo na noben način razumeti teh zakulisnih iger in ki torej upravičeno nasprotujejo vsakršni možnosti predčasnih volitev.
V Nabrežini so se predsinočnjim znova sestale delegacije občinskih sekcij KD, Slovenske skupnosti in PSI, ki so nadaljevale razgovore za oblikovanje nove občinske uprave. Sredi prejšnjega tedna so socialisti in demokristjani izročili SSk neke vrste up-ravno-politični dokument, ki ga je vodstvo te stranke ocenilo na sobotni seji, v sredo zvečer pa je njena delegacija posredovala sogovornikom svoja gledanja na položaj, z nekaterimi političnimi dopolnili, ki kažejo na voljo po obnovitvi tristrankarskega upravnega zavezništva. Občinski tajnik SSk Antek Terčon je rekel, da je njegova stranka pripravljena oblikovati koalicijo, ki bo, seveda ob upoštevanju specifičnih devinsko-nabrežinskih razmer, odražala politična razmerja na deželni ravni, istočasno pa je tudi potrdil veljavnost upravnega sporazuma
Pomembno priznanje bodo nekdanjemu zunanjemu ministru SZ podelili v Gorici ob obisku v Italiji
Eduardu Ševardnadzeju častni doktorat Tržaške univerze
Fakulteta za politične vede tržaške univerze je sklenila podeliti častni doktorat bivšemu sovjetskemu zunanjemu ministru Eduardu Ševardnadzeju. Slovesna podelitev bo 14. marca ob 11.30 v Gorici, in sicer na sedežu oddelka za mednarodne in diplomatske vede v Ul. Alviano 18. Odločitev o podelitvi je fakultetni svet sprejel 28. februarja, nato pa jo je potrdil tudi akademski senat Univerze v Trstu.
Goriške slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, po nagovorih rektorja Borrusa in dekana fakultete za politične vede Coc-copalmeria pa bo Ševardnadzejevo delo orisal prof. Umber-to Gori. Častni doktor bo imel nato akademsko lekcijo.
Ševardnadze, ki je sedaj predsednik novoustanovljenega Združenja za zunanjo politiko, bo prispel v Italijo 13. marca na povabilo Italijanske družbe za mednarodno organizacijo, družbe Novostitalia in založbe Lucarini Editore. V programu obiska, ki bo trajal do vključno 17. marca, je tudi predstavitev njegove knjige z naslovom »Kriza oblasti in mednarodne diplomacije«, ki jo je izdala založba Lucarini, in vrsta srečanj z najvišjimi predstavniki italijanske države.
Podelitev častnega doktorata bivšemu sovjetskemu zunanjemu ministru - je podčrtano v univerzitetni tiskovni noti - je nadaljnji korak k utrjevanju mednarodne vloge Tržaške univerze, ki se tudi s svojim goriškim sedežem uokvirja v privilegirani kontekst navezovanja vse intenzivnejših odnosov med Vzhodom in Zahodom.
V pismu predsedniku deželnega sveta Solimbergu
Tersarjev poziv za ustanovitev posebne deželne komisije za Trst
S seje upravnega odbora Glasbene matice
Še poseben pomen jutrišnjega koncerta Slovenske filharmonije
Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Dario Tersar je predsedniku deželne skupščine Paolu Solimbergu poslal pismo, v katerem ga opozarja na nujnost ustanovitve posebne komisije deželnega sveta za vprašanja tržaškega mestnega območja. Ustanovitev te komisije je bila namreč določena s sklepom deželnega sveta lanskega 17. decembra.
Glede na to da je od tega datuma preteklo že precej dolgo obdobje -^gotavlja Tersar - bi bilo nujno sklicati načelnike svetovalskih skupin, da bi se dogovorili za izvedbo sklepa deželnega sveta. Čas je namreč - nadaljuje načelnik socialistične skupine - da pride vsa problematika tržaškega mestnega ob-n??čja v temeljito razpravo in da se izluščijo predlogi za preverjanje in redefini-fjo pristojnosti posameznih javnih ustanov z upravno avtonomijo. Le-te bo po-lem potrebno uzakoniti z deželnimi normativi ali pa jih predati v rešitev osrednji vladi oziroma parlamentu, pač glede na specifične pristojnosti.
Odbornik Francescutto sprejel madžarskega častnega konzula
Zajamčiti ureditev in varnost gospodarskih odnosov med severno-vzhodnim Pfedelom Italije in Madžarsko: to je prvi cilj madžarskega častnega konzulata, ki č Pred kratkim odprl sedež v Benetkah, kmalu pa naj bi bil prisoten tudi v rstu in Vidmu. Tako je včeraj zatrdil madžarski častni predstavnik Enrico pPpas podpredsedniku deželnega odbora in odborniku za turizem Gioacchinu faricescuttu, ki je gosta sprejel na tržaškem sedežu deželne uprave. v Francescutto je Zoppasu orisal smernice Dežele v odnosih z vzhodnimi drža-aihi, odnosih, ki jih je zakon o obmejnih območjih nedavno še utrdil. Na Področju gospodarskega sodelovanja z Madžarsko, ki je šele na začetku poti k Zhemu gospodarstvu, je poudaril Francescutto, je zelo pomembno, da pride do panske povezanosti med podjetniškimi pobudami in operativnimi posegi obeh j ad ter Inštituta za zunanjo trgovino, kar naj bi obema sogovornikoma omogoči-0 jasnost izbir, podjetnikom pa varnost investicij.
Predstavnice listarske ženske organizacije Movimento donne Trieste so vče-
izročile deželnemu odborniku za zdravstvo Brancatiju več kot 24 tisoč podpi-►, V’ ki so jih v enem tednu zbrali v Trstu ■ lsotnost zdravnika. Odbornik Brancati je
V' ki so jih v enem tednu zbrali v Trstu proti načrtu, da bi na rešilcih odpravili j^bsotnost zdravnika. Odbornik Brancati je v tiskovni noti ocenil to kampanjo
j}", neumestno in instrumentalno, češ da je sam že pred časom poudaril, da 2 ezela ne namerava dekvalificirati tržaškega Rdečega križa in torej odpraviti Vj Ovnikov z rešilcev. Pri tem je še dodal, da bo Rdeči križ imel pomembno °9o v okviru nove operativne centrale za hitro pomoč 118.
Upravni odbor Glasbene matice v Trstu je na svoji zadnji seji razpravljal o tekočih vprašanjih v zvezi s prizadevanji za javnopravno priznanje glasbene šole GM, s težko finančno krizo, ki bremeni našo glasbeno ustanovo in iz katere trenutno ni videti izhoda, z nadaljevanjem stikov za združitev glasbenega pouka obeh obstoječih glasbenih šol v Gorici in pa v zvezi z zaključnim koncertom abonmajske koncertne sezone GM, ki je na programu jutri v Trstu.
Kar zadeva pogovore o bodočnosti glasbene šole GM in tudi ustanove kot take - je ugotovil predsednik Semen - ni konkretnih novosti. Kar zadeva zakonsko ureditev šole GM so se člani odbora seznanili z vsebino srečanja predstavnikov profesorskega zbora šole GM s predstavniki Sindikata slovenske šole. V živahni informativni razpravi je tekla beseda predvsem v zvezi s formulacijo čl. 13 vladnega zakonskega predloga za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki se direktno nanaša na priznanje šoli GM statusa državnega konservatorija. Začetna različna gledanja na to vprašanje z vidika zakonskih norm in prakse so se na koncu izkristalizirala v soglasje, da je formulacija, ki jo je izdelala v ta namen ustanovljena komisija pri upravnem odboru GM, povsem ustrezna glede na obstoječo italijansko zakonodajo o glasbenem šolstvu v Italiji, Sindikat slovenske šole pa je tudi izrazil vso svojo pripravljenost pomagati upravnemu odboru GM pri njegovih nastopih v Rimu za pozitivno rešitev vprašanja.
Ravnatelj šole GM prof. Grgič je upravni odbor seznanil tudi z razveseljivim dejstvom, da so bile premeščene finančne težave v zvezi z izvedbo zaključnega abonmajskega koncerta sezone 1990/91 in da bo jutri v tržaškem Kulturnem domu predvideni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije s solistom, našim evropsko uveljavljenim violinskim koncertantom Črtom Šiškovičem. Pri tdm pa je ravnatelj prof. Grgič izrecno poudaril, da je izvedbo koncerta omogočilo po eni strani razumevanje pristojnih dejavnikov v Ljubljani, po drugi pa plemenita gesta solista Črta Šiško-viča, ki se je odpovedal svojemu honorarju in s tem - ne prvič - pokazal, kako mu je pri srcu naša glasbena ustanova, iz katere je izšel. Upravni odbor je izrazil prepričanje, da bo slovenska koncertna javnost znala ceniti to potezo našega umetnika in da bo to dokazala tudi s polnoštevilno udeležbo na koncertu. Sicer pa je upravni odbor tudi sklenil nasloviti v tem smislu poziv vsej slovenski kulturni javnosti, ne samo glasbeni, da z množično prisotnostjo v Kulturnem domu izpriča solidarnost naši glasbeni ustanovi v tem težkem kriznem obdobju.
(jk)
■ Tržaška škofija je namenila del prostovoljnih prispevkov, ki jih je zbrala ob lanskem postnem tednu, za pomoč zavodu »Colegio San Gabriel« v ekvadorskem mestu Troncal. V njem je trenutno 500 študentov, ki obiskujejo šole vseh treh stopenj, prispevek v znesku 5 milijonov lir pa jim bo služil za nakup laboratorijske opreme.

pismo uredništvu
. O težavah zaradi urnikov Javnih telefonskih govorilnic
»UjPanes ima že skorajda vsakdo svoj telefon. Tako je razu-Pojj/0, da je malo med nami takih, ki pomislijo na to, kako si v v:^.9a)o vsi tisti, ki telefona nimajo in to na primer predvsem ernih in nočnih urah, ko ni mogoče dobiti telefonov v j/1 ali v drugih javnih lokalih.
"J3 sem med tistimi, ki obiskujem razne naše prireditve v Rom °ruštvih, ki so pa vse v večernih urah. In ker stanujem na ^akQ°Ve*u *n nimam svojega avta, sem vedno pred vprašanjem, V ^rit* v Pozrdh večernih urah domov, be^p.dašem mestu imamo dve javni govorilnici, kjer so usluž-/rf, j ’ Ki skrbijo za telefonsko službo: v Drevoredu XX. septem-y Ul. Pascoli. Včasih sta obe govorilnici delali vso noč. Jft vojaki, ki služijo rok v našem mestu, pa starejše osebe 6l®fon v 80 bdi klienti teh govorilnic, ki so jim omogočale ^hiVi 6 raz9ovore P° znižanih tarifah v poznih večernih in n c®t t Klrab' Potem so te govorilnice svoj urnik skrajšale in o iQ?p°, da deluje sedaj tista v Drevoredu XX. septembra le ^eforr 9ovorilnica v Ul. Pascoli pa do 20. Vsi, ki bi želeli k3*3 P° iem umiku, nimajo sedaj več te možnosti.
r s° v nočnih urah na razpolago le telefonske kabine , hiaf?116' moramo vsi, ki bi želeli poklicati taksi, govoriti z ,Porabr Rraiem ali klicati na pomoč zdravnika ali bolnišnico, 1° tečjv b le javne govorilnice, brez vsakršnih olajšav in še s v°' da moramo imeti vedno pri sebi potrebno količino Obr ali Pa drobiž.
v® Di dm se na vaše uredništvo s prošnjo, da bi objavili 1 smo in tako opozorili odgovorne na to vprašanje.
Nadja Španger
Huligani ponoči razdejali prostore sindikata UIL
Tajnika sekcije kovinarjev sindikalne organizacije UIL Antonia Di Tura je včeraj zjutraj čakalo res neprijetno presenečenje. Ko je ob sedmi uri prišel na delo, to je na sedež UIL na Ul. Polonic, je opazil, da v uradih gori luč. Di Turo je takoj zaslutil, da nekaj ni v redu, njegov sum pa je bil žal kmalu potrjen. V vseh enaindvajsetih sobah in sobicah, ki sestavljajo sedež UIL, je vladalo neizmerno razdejanje. Di Turo je poklical na pomoč 113, ko so prihiteli agenti letečega oddelka in digosa, pa se je v uradih UIL zbrala tudi skupina osuplih sindikalnih delavcev in uslužbencev organizacije.
Slednji so pomagali agentom, da so sestavili prvi seznam škode, ki so jo utrpeli. Zlikovci naj bi odnesli za približno deset milijonov lir vrednosti, v predalih pa naj bi pustili knjižice čekov, s katerimi si vsekakor ne bi mogli veliko pomagati.
Policijski agenti menijo, da je šlo za pristno vandalsko akcijo, ki najbrž nima političnega ozadja. Kljub temu pa so tatovi-huligani odnesli nekaj sefov in razdejali kartoteko patronata UCAP. S tem naj bi še najbolj prizadeli člane sindikalne organizacije, saj je šlo za dokumentacijo v zvezi s pokojninami.
Po odprtju preiskave, ki je še v teku, so preiskovalci ugotovili, da se je nekdo skril na stranišču in tam počakal, da so zaprli urade, nato pa je odprl vrata pajdašem. Skupina naj bi nato forsi-rala vsa vrata in predale z izvijačem in škarjami, mimogrede pa so huligani porazmetali do zadnjega kotička.
Messaggi registrati o šolstvu
Mesečnik Messaggi registrati je posvetil osmo številko vprašanju šolstva. Podtajnik ministrstva za šolstvo Laura Fincato je v uvodnem intervjuju omenila težave italijanskega šolstva, tržaški proveditor Vito Čampo pa je pokazal na posebnosti krajevnega šolstva. Dva posega sta posvečena Zavodu združenega sveta in konservatoriju Tartini, revija Messaggi registrati pa je zabeležila tudi delovanje slovenske šole v Italiji ter šole z italijanskim učnim jezikom v Jugoslaviji.
Članki o delovanju IRFOP, občinskih rekrea-torijih ter niz »mnenj« nudijo primeren okvir izvodu, ki daje bralcem možnost, da skupaj z avtorji razmislijo o svetu šolske izobrazbe.
s PSI in KD, ki so ga podpisali konec lanskega julija.
SSk predlaga, da se v program morebitne tristrankarske koalicije vključi zahteva po čimprejšnji odobritvi pravičnega zaščitnega zakona, veliko pozornost pa bo morala nova uprava posvečati oblikovanju občinskega statuta. Glede tega je stranka mnenja, da bo moral statut (treba ga bo odobriti do junija) v vseh aspektih upoštevati dvojezičnost in narodnostno mešano sestavo občinske stvarnosti. Program pa bo moral upoštevati tudi vprašanja teritorija, zlasti pa Krasa, pri čemer SSk zahteva, naj Dežela v kratkem roku odobri poseben normativ za zaščito in za razvoj kraškega območja. Na ponedeljkovi seji ni tekla posebej beseda o kočljivem vprašanju izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic, ki je, kot znano, povzročilo padec Locchije-ve uprave. KD in PSI sta glede tega v svojem dokumentu napisala le, »da bo treba ta problem še dodatno razčistiti«. Vse tri stranke so se vsekakor javno izrekle proti možnosti predčasnih volitev.
Ponedeljkov sestanek, ki se je končal brez otipljivih rezultatov, je bil prehodnega značaja. Občinska sekcija KD je ocenila položaj na sinočnji’ seji, socialisti pa bodo to storili v prihodnjih dneh, tako da v tem tednu ni pričakovati drugih sestankov na tristran-karski ravni. Razvoj nabrežinske situacije pa je v precejšnji meri vezan tudi na tržaške politične vozle.
■ V gledališču Mlela se nadaljuje ciklus filmov na žensko tematiko. Prireditelji pobude, to so članice združenj Luna e 1'altra ter Settima onda, so uvrstili v današnji spored film She's been away Petra Halla. Film bodo vrteli ob 17. in 21. uri, ob 18.30 pa bo javna razprava.
Niz filmov se bo zaključil v petek, 8. marca, ko bo ob 17.00 na sporedu edina predstavitev tržaške premiere Le rose blu.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Vanka Luxa
Pogreb bo jutri, 7. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalostno vest sporočata sinova Slavko in Danilo z družinama ter ostalo sorodstvo.
Prosek, 6. marca 1991
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
Mario Coretti
Pogreb bo jutri, 7. marca 1991, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ama-lia, hčeri Dorotea in Dinora, zet Mario, vnuka Michele in Marco s Clau-dio in Aleksio.
Žalovanju se pridružujeta družini Fabris in Sancin ter brat Giovanni z družino.
Trst, 6. marca 1991 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
Ob nepričakovani smrti Venceslava Legiše izreka iskreno sožalje ženi in hčerama ter ostalim sorodnikom
jamarski odsek Grmada
ZAHVALA
Ob izgubi brata, nečaka in strica
Frankota Šimerja
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom in prijateljem ob tolikih izrazih sožalja, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala družini No-velli in Carliju Giorčku za nudeno pomoč ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Brat in stric z družinami
Trebče, 6. marca 1991
Jutri popoldne ob 17. uri v prostorih NŠK
Na otroški urici srečanje z igralko Lučko Počkajevo
Narodna in študijska knjižnica spet vabi v svoje prostore v Ulici sv. Frančiška: jutri ob 17. uri bo zopet na sporedu otroška urica. Tokrat so v goste povabili mlado tržaško igralko Lučko Počkaj, ki jo veliko otrok že pozna iz gledališča. Tokrat nam bi rada povedala pravljico, nikar pa ne mislite, da bo to običajno pripovedovanje pravljic. Pri NŠK so namreč sklenili, da bodo njihove otroške urice vedno nekoliko neobičajne in seveda nadvse dinamične, tako da te pritegnejo k sodelovanju. Zato naj si
zaigrala na vsa naša čutila, ne samo na ušesa. Poleg tega bo nenavaden tudi način, kako bo to naredila. Več pa pri NŠK nočejo povedati, da ne bi skalili presenečenja.
Ob koncu naj še poudarimo, da jutrišnja gostja ni kar tako, saj je bila na prvem festivalu Dnevi slovenskega filma, ki je bil prejšnji teden v Celju, razglašena za debutantko leta za vlogo Alenke v filmu Jureta Prevanja Do konca in naprej, (bov)
otroci nikar ne pričakujejo, da bodo lepo mirno sedeli in poslušali, kje pa! Tudi sami bodo sodelovali z Lučko, ki bo pravljico podoživljala in pri tem
Dušan Jelinčič v DSI pokazal posnetke z odprave na Everest
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo prijeten in zanimiv večer. Dušan Jelinčič, ki se je lansko leto udeležil pomembne alpinistične odprave Alpe Adria Sagarmatha Expedition na najvišjo goro sveta — Everest (8872 m), je občinstvu pokazal najlepše diapozitive, ki jih je posnel med pohodom proti vrhu.
Kot je znano, so vrh Everesta dosegli trije alpinisti iz Slovenije, zakonca Mica in Andrej Štremfelj ter Janez Jeglič, skupaj s šerpo Lakhpa Rito. Kot je poudaril Jelinčič, so šerpe danes polnopravni člani odprave. Povedal le tudi, da imajo izredno fizično kondicijo in da zdaleč prekašajo katerega koli zahodnega alpinista.
Gost večera v Društvu slovenskih izobražencev je pokazal nekaj sugestivnih posnetkov z gora, na katerih kraljuje večni sneg. Opozoril je predvsem na znani Ledeni slap, najnevarnejši del poti proti vrhu Everesta, kjer se sneg še ni ustalil. Če ne bi bilo tega slapa, bi bila streha sveta veliko laže dosegljiva.
Dušan Jelinčič je obenem poudaril, da je bila odprava Alpe Adria Sagarmatha Expedition nedvomno uspešna; tako s tehničnega vidika, ker so člani odprave začrtali novo smer, kot tudi s človeškega in, če hočemo, s političnega vidika. Slovenci iz matice, zamejstva in Italijani so delili skupno usodo in navezali tesne prijateljske stike. Poleg tega pa so kar štirje alpinisti osvojili vrh. Ostalim to ni uspelo zaradi nemogočih vremenskim razmer, ki so nastopile takoj po povratku zmagovite" naveze. V edinih štirih "ugodnih dneh za vrh" v prvem tednu oktobra se je tudi od ostalih odprav povzpela na streho sveta le po ena naveza.
Večer se je zaključil s prijetnim razgovorom med gostom in občinstvom, ki kar ni nehalo spraševati.
Predstavniki SDGZ pri dolinskih upraviteljih
V prejšnjih dneh so se na Občini Dolina sestali predstavniki domače občinske uprave z delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predsednik SDGZ Boris Siega, načelnik slovenskih tržaških obrtnikov Drago Ota, predsednik obrtnega konzorcija Dolina Dušan Pangerc, tajnik sekcije trgovine na drobno Silvan Klabjan in ravnatelj tržaškega sedeža SDGZ Vojko Kocjančič so orisali glavne potrebe in najbolj žive interese naših gospodarstvenikov na tem ozemlju. Dolinski župan Marino Pečenik, podžupan Dionisio Gherbassi, odbornik Aldo Štefančič in drugi občinski funkcionarji so skupaj z zastopniki SDGZ ocenili dosedanjo raven gospodarske prisotnosti v tamkajšnji občini, začenši z zelo obetavno gradnjo obrtne cone, ter ugotovili še nadaljnje možnosti razvoja. Vsi so bili mnenja, da so takšne oblike soočanja in medsebojnega obveščanja še kako potrebne in koristne za evidentiranje prioritet in najperspektivnejših naložb na gospodarskem področju. V tem smislu je bilo tudi nakazanih nekaj konkretnih postavk, ki imajo dobre možnosti, da bodo v bodoče lahko uresničene.
_________gledališča____________
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona 1990/91
Jutri ob 20. url bo na sporedu ponovitev Massenetove opere WERTHER (red C), v postavitvi gledališča Massimo Bellini iz Catanie. Dirigent Tiziano Severini, režiser Fausto Cosentino.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo A. Neumann International predstavil THE BEST OF MUMMENSCHANZ. V abonmaju odrezek št. 8 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
V	soboto, 16. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia predstavila delo L. Pirandella MA NON E UNA COSA SERIA. Režija Alvaro Pic-cardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Paola Gassman.
Gledališče UL Ananian
V	petek, 8. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo SOUALO 14 skupine FAR1T TE-ATRO. Ponovitvi v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah od 28. aprila do 5. maja. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 360324 od ponedeljka, 11. t. - m.
KD Rdeča zvezda organizira v nedeljo, 17. t. m. smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein). Vpisovanje in informacije v občinski knjižnici v Saležu ob torkih od 15. do 17. ure in ob petkih od 16. do 19 ure. Telefon 229533.
kino
ARISTON - 16.00, 19.30, 22.00 Green Card - Matrimoni di convenienza, r. Peter Weir, Gerard Depardieu.
EKCELSIOR 16.00, 22.00 Paprika, r. Tinto Brass.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Mamma, ho perso 1'aereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La časa Ru-sia, i. Sean Connery, K.M. Brandauer.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Highlan-der II - II ritorno, i. Sean Connery, Christopher Lambert.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Violenza erotica, porn. □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Drugstore cowboy, i. Matt Dillon, Kelly Linch.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 A letto con il nemico, i. P. Bergin, K. Ander-som.
MIGNON - 16.30, 22.15 La časa del sor-riso, r. Marco Ferreri, i. I. Thulin.
EDEN - 15.30, 22.00 Vizi bestiali, porn.,
□ □
CAPITOL - 16.15, 22.10 Nikita, i. A. Pa-rillaud, J. Hungues Anglade.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Solaris.
ALCIONE - 17.30, 22.00 Leningrad caw-boys go America.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Radijski oder in Marijin dom pri Sv. Ivanu vabita na 3. SREČANJE NA VRVICAH: KOZLE, po J. Bitencu, Lutkovna skupina ZOOM, Ljubljana v nedeljo, 10. t. m., ob 11. in 17. uri - dvorana v Ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12 prireja POKUŠNJO VINA soboto, 16. t. m. Društvo sprejema vzorce vina v ponedeljek, 11. in torek, 12. t. m., ob 19. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev — Trst prireja PROSLAVO MEDNARODNEGA DNEVA ŽENSK 8. MAREC, v petek, 8. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Na programu je predvajanje slovenskega filma »Vdovstvo Karoline Žašler«, nato se bomo zadržali v prijetnem pomenku. Vabljeni.
KD PRIMORSKO bo počastilo Dan slovenske kulture s celovečernim koncertom MePZ Primorsko v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi v soboto, 9. t. m., ob 18.30 na večer z naslovom SVET SKOZI OKO FILMSKE KAMERE. Ing. M. Jevnikar bo predstavil izbor raznih zvrsti svojih filmov od potopisnih do umetniških. Vabljeni.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča ne-učno osebje, da zapade dne 11. marca rok za vložitev prošnje za premestitev. Obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSŠ v Ul. Carducci 8, tel. 370301.
čestitke
Danes se sreča z Abrahamom MARINO ZOBEC. Vse najboljše mu želijo žena Magdalena, hči Marina, oče, mama in brat Rado.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
sklicuje
37. REDNI OBČNI ZBOR
v petek, 22. marca 1991, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 (2. nad.).
Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. poročila: predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov smučarskega, alpinističnega, mladinskega in jamarskega odseka; 5. pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 7. volitve novega odbora; 8. razno.
Vabljeni vsi člani.
4
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 1990/91
Jutri, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester
SLOVENSKE FILHARMONIJE
Eva Novšak - Houška - mezzosopran, Črtomir Šiškovič - violina, dirigent Marko Munih (Mozart, Krek in Brahms)
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat
Ssgfc SLOVENSKO STALNO _ „
Milili GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
HLAPCI
Režija BORIS KOBAL
Danes, 6. t. m., ob 20. uri
Narodna in študijska knjižnica
Ciklus otroške urice v NŠK
POVEDALA BI PRAVLJICO
Lučka Počkaj, mlada tržaška igralka bo z nami jutri, 7. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci
		
razstave		razna obvestila
V	TK Galeriji so do 13. marca na ogled slike in risbe slikarja RUDIJA SKOČIRJA.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
- je do 21. aprila na ogled razstava pod naslovom SKRIVNOST NARAVE - BARVE, LEPOTA IN SKRIVNOST ŽIVALSKEGA SVETA. Urnik razstave: vsak dan od 9. do 13. ure in od 14.30 do .19.30.
V	galeriji Cartesius bo do 10. marca na ogled retrospektivna razstava GIAN-NIJA BRUMATTIJA.
V	galeriji JULIET’S ROOM - Ul. della Guardia 16 je na ogled do 15. t. m. razstava slikarke ZITE NOE'.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 5. aprila na ogled razstava PAOLA PATELLIJA.
koncerti
mali oglasi
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ostrouška v Zagradcu Št. 1. Toči belo vino in teran.
ARNALDO KUKUKOV je v Doberdobu sredi vasi odprl osmico. Gostom streže domače vino in prigrizek jesenskih kolin.
OSMICO je odprl Pepi Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 78/a - Žavlje.
DAJEM lekcije iz angleščine. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 280579.
20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 228826.
PRODAM 3.000 kv. m nezazidljivega zemljišča v Bazovici. Tel. 818182 v večernih urah.
GOLF GL 1600 marec '90 rdeče barve še v garanciji prodajamo za 13.000.000 lir. Tel. na št. 421508 - 363054.
VOLVO 740 GLT, december '88 v perfektnem stanju zaradi službenih razlogov prodajamo po zelo ugodni ceni. Za informacije poklicati na tel. št. (040) 764596 od 8.30 do 16. ure.
PRODAM Al 12 abarth bele barve, letnik '83 v dobrem stanju. Tel. 393955 ob uradnih urah ali na št. 212571 po 18. uri (Tamara).
MEDNARODNO PODJETJE išče dinamične in komunikativne osebe v Jugoslaviji. Interesenti naj tel. na št. (040) 327281 od 10. do 12. ure ter od 13. do 16. ure.
SALON BERNARDA v Borštu obvešča, da danes, 5. marca prične obratovati od 8. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. Tel. 228850.
PRODAM avtomobil alfa romeo 33S v odličnem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 229224.
IMATE restavracijo ali gostilno? Pridna, poštena in čista ženska srednjih let bi rada pomagala v kuhinji. Tel. na št. (040) 225973 - zvečer.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi 8. marca večerjo z glasbo v gostilni AL CARSO v Mavhinjah. Vabljene! Za morebitne informacije lahko telefonirate na št. 291130 vsak dan od 17. do 19. ure.
včeraj - danes
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. t. m. ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila ORPHEUS CHAMBER ORKESTRA.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	torek, 12. t. m., ob 21. uri bo nastopil BACCINI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
V	soboto, 16. marca, in v nedeljo, 17. marca, bo na sporedu koncert skupine POOH z naslovom »Venticingue anni«. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni gledališča v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE G. VERDI
Simfonična sezona 1990/91
V	sredo, 13. marca, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra in zbora gledališča Verdi (red A). Glasba: G. Puccini; dirigent: Tiziano Severini; tenor: Orfeo Zanetti; bariton: Marco Camastra; bas: Ivan Sancin.
Nedeljski koncerti - V nedeljo, 10. t. m., ob 11. uri bo v okviru nedeljskih koncertov nastopil duo F. Selvaggio (violina) in N. Kerševan (klavir). Izvajali bosta Mozartove in Straussove skladbe.
Natečaj DSMO o preteklosti slovenskih šol
DRUŠTVO SLOVENCEV MIL-JSKE OBČINE razpisuje raziskovalni natečaj med učenci, dijaki in študenti na temo:
SLOVENSKE ŠOLE PRI NAS V ČASIH NAŠIH DEDOV IN BABIC.
V raziskavi naj udeleženci v obliki spisa (povesti, pisma, in-tervja...) opišejo, pripovedujejo in prikažejo vse,- kar se starejši spominjajo iz svojih šolskih let.
Izdelke (na katere morajo napisati ime, priimek, naslov, šolo in razred) naj udeleženci izročijo na sedežu društva do 24. maja 1991. Prejete izdelke bo ocenila komisija, ki jo bodo sestavljali člani Društva.
Nagrajevanje najboljših izdelkov bo na Veselici, ki bo v prvi polovici junija. Istega dne bodo vsi izdelki razstavljeni, najboljši pa poslani v objavo mladinskim revijam.
prispevki
Danes, SREDA, 6. marca 1991
STANKA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.57 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.41.
Jutri, ČETRTEK, 7. marca 1991
TOMAŽ
PLIMOVANJE DANES: ob 6.26 najnižja -28 cm, ob 12.13 najvišja 5 cm, ob 17.05 najnižja -14 cm, ob 23.48 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,4 stopinje, zračni tlak 1023,1 mb, rahlo pada, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Antonio Marši, Petra Pussini, Gabriella Vollono.
UMRLI SO: 82-letni Edoardo Grum, 77-letni Ramiro Stigli, 72-letna Erminia Puric, 71-letni Silvio Gulli, 84-letna Angela Lenardon, 89-letni Francesco Bada-lini, 86-letna Annunziata Balos, 63-letna Angela Mikulandra, 84-letna Florentina Kressmann, 90-letna Maria Barbieri, 88-letna Giannella Devtschmann, 63-letna Silvia Gelussi, 54-letni Luciano Čurini, 91-letna Anna Tonel.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4., do sobote, 10. marca 1991
Urnik lekarn:
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje, Ul. Oriani 2).
Lekarne odprte do 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ob 8. obletnici smrti dragega Karla Gombača daruje družina 50.000 lir za Sklad M. Čuka.
Boris Canciani daruje 100.000 lir za SD zarja.
Namesto cvetja na grob Lucijana KO" šute darujejo vrstniki iz Križa 50.000 Ih za vzdrževanje spomenika, 50.000 lir za sekcijo KPI-DSL, 25.000 lir za MPZ Vesna, 25.000 lir za ŠD Vesna in 30.000 lir za Ljudski dom.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Vera in Vanka Ukmar z družino 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Erno Bernetič in Edija Grgiča darujeta Matilda in Franko 30.000 lir za Godbo V. Parma.
V	spomin na Dora Milkoviča daruj® Jožica Milkovič 20.000 lir za Godbo Parma.
V	spomin na Bruna, Santo in vilct°2o daruje Ema Čebron 30.000 lir za Godu V. Parma.
V	spomin na očeta Franca daruje Ser gij Antoni z družino 100.000 lir za cerke sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na očeta Franca daruje Se
gij Antoni z družino 100.000 lir za SK Tabor.	■
V	spomin na Franca Antoni daruj Nada Picin 20.000 lir za Sklad M. Cuka-
Ob drugi obletnici smrti Sergij8 Gabrija Husu daruje bratranec SergJ Husu 50.000 lir za FC Primorje. . „
V	spomin na Zofijo Komar daruje Nina in Dragica 20.000 lir za SKD SlaV® j
V	spomin na Ivana Bana (Batiča) d8 jejo Dolenčevi (Devinščina) 50.000 m Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ivana Bana daruje J° v Verša 10.000 lir za FC Primorje. _ ]ja
Ob 3. obletnici smrti Slavka Stres- J daruje družina Štrekelj 50.000 lir zaČ)ZQoO ževanje spomenika v Gabrovcu in 50-lir za Skupnost družina Opčine. _ r.
Namesto cvetja na grob Viktorja battija daruje kolektiv Slovenskega želnega zavoda za poklicno izobraz nje 110.000 lir za Sklad Mitje Čuka-
V	spomin na Ivana Bana (Batico) 8
je družina 100.000 lir za MPZ V. Mirk- a
V	spomin na dragega Uroša daruj ^
nona Karla in nono Angelo 10.000 1' Dijaško matico.	.
Namesto cvetja na grob Viktorja Ija daruje sestra Ljudmila Jogan s 51,0[0 in družinami 25.000 lir za Prosvetni v Trebčah in 25.000 lir za trebensko kev.	iejo
V	spomin na Branka Ravberja d8^^ ur uslužbenci občine Repentabor 90.UV
za Center za rakasta obolenja.	gapa
Namesto cvetja na grob tvdtia. 0. daruje Justa Colja 15.000 lir za tab ko družino s Proseka in Kontovela- ^
Ob 11. obletnici smrti Ludvika ter daruje žena z otroci 25.000 lir za za rakasta obolenja.	Sos8^3
Namesto cvetja na grob Vojka r nter daruje družina Žužek 15.000 lir za za rakasta obolenja.	.	/m1'
V	spomin na Ivana Bana daruje^ ^ y. ca in Drago Štoka 20.000 lir za IV1
Mirk.	aarujeta
V	spomin na Anico Pertot
Drago in Anica Štoka 20.000 m Kontovel.	aarujet3
V	spomin na Alojzija Grmeka
Anica in Drago 20.000 lir za k dom Prosek.	Hardi013
V	spomin na Anico Pertot pr0SeK'
Pepi in Vesela 20.000 lir za ŽPZ Kontovel.	k
Namesto cvetja na grob P ja 20-0UU Grmeka darujeta Marjo in Sonj lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
menjalnica____________________
t,ttowatt,tC	FIKING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar.... 1141,40	1120.—
Nemška marka......	747,25	742.—
Francoski frank...	213,37	216.—
Holandski florint ...	662,39	658.—
Belgijski frank...	36,276	35.—
Funt šterling..... 2176,90	2150.—
Irski šterling.... 1990,60	1960,—
Danska krona......	194,42	191.—
Grška drahma......	6,927	6,50
Kanadski dolar....	987,95	900.—
5. 3-

TUJE VALUTE
fking BANKCf' MILAN	^
8,453 J' -
Japonski jen ......
Švicarski frank....	859,	i04,^
Avstrijski šiling ..... 106'27c	187-'"
Norveška krona.....	Q	l96'7
švedska krona......	201,08	^
Portugalski eskudo .	8,5	ji.-'
Španska peseta .......... „n	800-
Avstralski dolar...	886,Ju	^ -
Jugoslov. dinar ...... ,-«40
ECU.	.... 15 '
Oboževalci se poslavljajo od Sergea Gainsbourga
Tiha vrsta, kot procesija, ki se spokojno odvija mimo krste francoskega kantavtorja in pesnika Sergea Gainsbourga. Mnogi se poklanjajo enemu najrazburljivejših avtorjev turobnih pesmi s predmeti, ki predstavljajo nekakšen simbol njegovega neurejenega življenja. Tako se ob krsti v mrtvašnici v Nanterru blizu Pariza kopičijo cvetje, vžigalniki, zavojčki cigaret »gitanes«, odpirači in še marsikaj podobnega. Zraven je tudi zeljnata glava, saj se je Gainsbourg pogosto rad pošalil na svoj račun, češ da narava z njim ni. bila radodarna in je bila njegova glava podobna zeljnati.
Gainsbourgovih oboževalcev se zbira na stotine, da bi se zadnjič poklonili svojemu ljubljencu. Najmlajši so se pojavili že včeraj zgodaj zjutraj, mnogi imajo solzne oči. V knjigo, ki leži ob vhodnih vratih, je nekdo napisal: »Magija tvojih besed je neumrljiva. Hvala za vse, kar si nam dal.« Zanimivih napisov je še ogromno, knjiga pa se naglo polni s podpisi. Krsta bo izpostavljena še ves današnji dan, Pogreb pa bo jutri ob deseti uri. Gainsbourga bodo prepeljali na pokopališče na Montparnassu v Parizu, pogreb pa bo potekal v strogem družinskem krogu. Občinstvu bodo dovolili vstop na pokopališče šele ob enajsti uri.
Edinstvenega pesnika so se ta trenutek polastili radijski in televizijski valovi. Razne postaje oddajajo njegove pesmi, ki so v preteklosti razburjale javnost, če naj se spomnimo vsaj Je faime moi non plus, motiva, ki ga le Gainsbourg izvajal z ženo Jane Bir-kin in ki je dvignil največ prahu.
Ogromno zanimanja je vzbudil tudi Intervju, ki ga je v ponedeljek objavil dnevnik Liberation. Kljub izjemni nakladi je dnevnik popolnoma pošel v kioskih in so zato včeraj ponatisnili enajst strani dolg intervju, ki ga je dnevnik opravil z Gainsbourgom že leta 1981, a z domeno, da ga objavi šele po smrti. Intervju je seveda pretresljiv in istočasno presenetljiv, saj Se pevec v njem pojavlja in odkriva
brez vsakršnega predsodka, skratka tako, kot je živel in se ga njegovi oboževalci spominjajo.
Gainsbourg, ki je v svojem življenju vseskozi razburjal, provociral, presenečal, je umrl na izredno skromen in tih način: infarkt ga je posekal v noči na nedeljo. Pravzaprav je bil v Italiji sorazmerno malo znan, spoznali smo ga ob že omenjenm motivu, ki ga je pravzarpav zasnoval z Brigitte Bardot v neki javnosti nepoznani verziji iz leta 1987. Motiv je šele kasneje posnel z ženo Jane Birkin, ki je bila istočasno ena najvažnejših žensk v njegovem življenju, privlačnih lepotic pa se je ob njem zvrstilo še in še.
Lucien Ginzburg, tako je namreč bilo njegovo pravo ime, se je rodil 2. aprila 1928 v Parizu kot sin ruskih Židov, ki so pribežali v Francijo. V mladih letih se je najprej približal slikarstvu, ki ga je kasneje popolnoma opustil za glasbo. Za zgled si je bil izbral Borisa Viana, že s prvo malo ploščo pa je razburil kritiko in opozoril nase občinstvo. Ena od najslavnejših interpretk njegovih pesmi je Juli-ette Greco, ki ima še vedno v reperto-raju njegove pesmi, od Laccordeon dalje. Njegove pesmi govorijo o alkoholu, zakajenih nočeh, prepovedanih ljubeznih. Slavnih interpretov pa je ob Grecojevi še in še, morali pa bi reči, da je pisal predvsem za ženske glasove. Njegova največja odlika je bila, da se je znal spreminjati in prilagajati času, prav zaradi tega je bil tako pribljubljen tudi pri mladih.
V svojem posthumnem intervjuju posveča veliko pozornosti svoji smrti, za katero ponuja več možnosti: odpovedalo bo srce, ne, smrt bo raje prinesla večja količina svinca, v nekem mrzlem dnevu, ne, raje ponoči, leta 1990, oktobra, morilec ga bo ustrelil v hrbet, v družbi bo z žensko. Nato postavlja hipotezo druge smrti v beneškem hotelu Gritti. V intervjuju daje duška svojemu prestopništvu in predvsem svojemu humorju. Tista prava smrt, ki je nastopila pred kratkim, je bila nekoliko manj duhovita.
Velik uspeh Milvine Lulu v Ceseni
V torek zvečer je bila v gledališču Bolci v Ceseni premiera Wedekindove Lulu v režiji Maria Missirolija in s protagonistko Milvo, ki je tokrat stopila na oder v izključno gledališki vlogi. Milva se je tudi v preteklosti pogosto ukvarjala z gledališčem, a njene vloge so bile vedno tudi »glasbene«, da je lahko zablestela s svojim izrednim glasom in interpretacijsko močjo. Tokratna vloga, ki je že sama po sebi dovolj zahtevna, ji ni ponujala nobenega »zasilnega izhoda«, a zdi se, da ji je bila Milva odlično kos. Kritike se sicer še niso pojavile, a gledalci so zaključek predstave pozdravili z izrednim navdušenjem.
Ob postavitvi drame Franka Wede-kinda, ki sloni na dveh pripovedih -Duh zemlje in Pandorina skrinjica, je režiserju Missiroliju stal ob strani scenograf in kostumograf Enrico Job. Poleg Milve so nastopili Luigi Pistilli, Daniele Griggio, Roberto Accornero, Cesare Gelli, Caterina Vertova in Nestor Garay. Za režiserja predstavlja Lulu moč narave, ki jo premaga družba. Ob predstavitvi dela je Missiroli poudaril: »Tokrat sem skušal izpostaviti tragikomično vlogo narave v spopadu s kulturo, zato sem zanemaril usodnost erosa, kot izhaja iz literarne predloge. Življenje gledam v tem primeru z naj lepše plat - žensko s svojim vonjem po postelji, denarju, revščini in plemenitosti.« Lulu je v resnici revno dekle, ki se prelevi v usodno žensko osebnost. Usodna je vsem moškim, ki se ji približajo in katerih se uspe vedno rešiti na najrazličnejše načine, vedno cinično, ker zasleduje izključno svoj uspeh. Zanjo je edini mit lastna lepota, ki ji posveča vso svojo pozornost in ljubezen, ko se spretno giblje med raznimi moškimi osebnostmi, od starega Golla do neizkušenega Schwarza ali brezbarvnega Alwa. Na koncu svoje poti bo podlegla neznanemu moškemu, ki .ga bo spoznala na ulici, kamor jo je življenje pripeljalo. Milva je ob režiserjevi pomoči uspela prikazati vse nianse in plati zahtevnega lika.
Ugledni dirigent in režiser izza kulis milanske Scale
Protagonista nocojšnje oddaje Izza kulis ali Pred premiero na tretji državni mreži (ob 23.50) sta priljubljeni dirigent Riccardo Muti (na sliki) in prav tako slavni režiser Luca Ronconi, ki je tudi režiser oddaje.
Oddaja Pred premiero bo kot običajno razkrila zakulisno delo in bo istočasno predstavila razne faze, skozi katere je zaživela postavitev opere Luigija Cherubinija Lodoiska: od prvih ločenih vaj s pevci in orkestrom do vaj na odru in režijskih posegov.
-Lodoisko so prvič predstavili v Parizu pred točno dvesto leti. Izreden gledališki uspeh v dobi francoske revolucije je avtorju Luigiju Cherubiniju, ki je bil star tedaj 30 let, prinesel slavo.
Protagonistka tokratne postavitve v milanski Scali je Mariella Devia, ob kateri nastopajo še Bernard Lombardo, VVilliam Shimell, Thomas Moše in Alessandro Corbelli.
c



današnji televizijski in radijski sporedi


ut:
RAI 1
6-55 Aktualno: Uno mattina J0.15 Nanizanka: Fuorilegge 100 Jutranji dnevnik Jl 05 Nan.: Cuori senza eta U-40 Variete: Occhio al bi-glietto
U.55 Vreme in kratke vesti J2.05 Variete: Piacere Raiuno ‘3.30 Dnevnik |4.00 Kvarkov svet H30 Dokumentarca: Odprta šola, 15.00 Nepoznana . Korzika
3'30 Otroški variete: L'albero . azzurro
Ri.OO Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in . Barbere '.55 Iz parlamenta in vesti
3.05	Aktualno: Italia ore 6 °.45 TV film: Missione Eure-,q ka - Missione a rischio a 40 Almanah, vreme in dnevnik
u25 Nogomet: za pokal prvakov Milan-01ympi-2, que Marseille 23 5 Dnevnik
MO Športna sreda: za pokal 2- UEFA Atalanta-Inter q 00 Dnevnik in vreme ■20 Danes v parlamentu '25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
CANALE 5
__________
o^O Nan.: La famiglia B '30 Film: II principe cc gioso (pust., ZDA 19. 1q Henry Hathaway) jj'25 Rubrika: Gente comi Kviza: II pranzo e ser l5q 12.35 Tris l3on Canale5News '^O Kviza: O.K. II prež: giusto!, 14.20 II gioco
'S»» lar,: Agenzia trimoniale, 15.30 Ig „ amo... parliamone 0 Otroški variete: Ig. Kum bam in risanke Ig Nanizanka: I Robins< Kviza: II gioco dei n 20 ic , ramoglieemarito Varieteja: Radio Lor 2q 20.25 Striscia la notiz Film: Agnese di (dram., ZDA 1985, r. 1 P^an Jawison, i. J 22 45 Fonda, MegTilly) Aktualno: Nerazre
23.25 Tori
Variete: Maurizio ptanzo Show, v
1.35	r.4,.00)Canale5New 1.4j J^iscia la notizia Nan.: Marcus We ■45 Operazione ladr
4^ RAI 2_________________
7.00	Risanke, nah. Lassie in otroški variete
8.30	Nanizanka: La famiglia Drombusch
9.30	Aktualno: Radio anch io
10.20	Monografija o obrtnikih
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Quando si ama
15.10	Priročnik o lepoti za moške in ženske
15.20	Variete: Detto tra noi
16.15	TV igra: La TV degli animali
17.00	Vesti in Odprti prostor
17.10	Novosti: Rock Caffe
17.25	Nogomet za pokal
UEFA: Bologna-Spor-ting Lizbona, 18.55 Roma-Anderlecht
21.00	TV film: Solo (r. Sandro Bolchi, i. Jacgues Per-rin, Daniela Poggi, Daniele Panichi, 2. del)
22.30	Aktualno: Mixercultura
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Film: Tovarich (kom., ZDA 1937, r. Anatole Litvak, i. Claudette Colbert, Charles Boyer)
RETE 4_________________|
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.45 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Seiiora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre damore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo
tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40 Nad.: Marilena
20.35	Film: Un uomo tranguil-lo (kom., ZDA 1952, r. John Ford, i. John Way-ne, Maureen OHara)
23.00	Dokumentarec: National Geographic
0.05 Film: L'angelo del fiume (dram., ZDA 1986, r. Ol-hovich Greene, i. Lynn-Holly Johnson, Salvador Sanchez)
1.55	Nanizanka: Bonanza - A che servono gli amici?
|	^ RAI 3_________________
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Krožek ob 12. (2. del)
15.30	It. prvenstvo v hokeju na kotalkah
16.00	EP v sankanju
17.15	Nanizanki: I mostri - L'-incidente, 17.40 Vita da strega - Magia o non magia
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez)
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.15 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato
20.10	Nogomet: za pokal pokalnih zmagovalcev Li-ege-Juventus
22.20	Večerni dnevnik
22.30	Aktualno: Cartolina il-lustrata (vodi Andrea Barbato)
23.20	Nočni dnevnik
24.00	Izza kulis: Riccardo Muti in Luca Ronconi na vaji za Lodoisko Luigija Cherubinija
[ ITALIA 1__________________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.50 ' La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia
11.45	Odprti studio
12.00	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.45	Nanizanki: Compagni di scuola, 16.15 Dragnet
17.00	Odprti studio
17.15	Nogomet: za pokal pokalnih zmagovalcev Le-gia Varšava-Sampdoria
19.30	Nan.: Tutti alcollege
20.00	Risanke: Scuola di poli-zia
20.30	Film: Yesterday - Vacan-ze al mare (kom., It. 1985, r. Claudio Risi, i. Jerry Cala, Massimo Ciavarro)
23.05	Glasba: TopVenti
23.50	Reportaža: Jonathan
0.35 Odprti studio
1.10	Nanizanki: Kung Fu, 2.10 Samurai
[It TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Živ žav
9.50	TV film: Ljubezen po kranjsko (Janez Zupan-Janez Drozg)
11.05	Nadaljevanka: Včerajšnje sanje (2: del)
11.55	Video strani
15.25	Video strani
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Od Križa do Šti-vana
17.50	Spored za otroke in mlade: kontaktna oddaja Klub klobuk
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Veliki hlad (kom., ZDA 1983, r. Lawrence Kasdan, i. Tom Beren-ger, Glenn Glose)
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Video strani
22.15	Zabavnoglasbena oddaja s skupino Plava trava zaborava
23.00	Nočni program Sova, vmes nanizanka Alf, nad. Twin Peaks in dok. V znamenju zvezd
0.45 Video strani
OPEOM_________________
13.00	Risanke
14.00	Nad.: Signore e padrone,
16.00	Pasiones
17.00	Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It. 1962, r. Camillo Mastrocingue, i. Mario Carotenuto)
19.30	Risanke
20.30	Film: Uomini si nasce, poliziotti si muore (krim., 1976, r. Ruggero Deodato, i. Marc Porel, Ray Lovelock)
22.00	Variete: Sportacus
22.30	Film: Massacro al Grande Canyon (vestern, 1963, r. Albert Band, i. James Mitchum)
TKIC_________________
8.30	Nanizanki: Le spie, 9.30 Sceriffo Lobo
10.30	Nadaljevanki: Diadorim,
11.20	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris DayShow
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Giudice Horton (dram., ZDA 1976, Fiel-der Cook, i. Arthur Hill)
TV Koper__________
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja: Lanter-' na magica, vmes risanka Gianni e Pinotto
20.30	Nanizanka: La famiglia Smith
21.00	Dokumentarec: II ri-chiamo degli abissi
21.30	Nanizanka: Dottori con le ali
22.15	TVD Novice
22.30	Rubrika o športu
|	TV Slovenija 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Mostovi
19.00	Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta
19.30	Dnevnik
20.00	Danes v skupščini
20.30	Dokumentarec: Mednarodno delavsko gibanje - Bolest porazov
21.50	PEP v nogometu: Ba-yern-Porto
23.30	DP v nogometu: Crvena zvezda-Dinamo
24.00	Svet poroča, nato Yutel
16.50	Rubrika: Ženska TV
17.30	Moda samo moda
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Llmmagine £llo specchio (dram., Šve. 1976, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ulmann, Erland Josephson)
22.25	Top šport: nogomet za pokal pokalnih zmagovalcev Manchester Uni-ted-Montpellier 0.40 Nočne vesti
1.00	Film: La spiaggia vuota (krim., Avstral. 1985, r. Chris Thompson, i. Bryan Brown)
TELEFRIULI
13.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Ouesta si che e vita
20.30	Aktualno: Un Sanremo a Cinguestelle
22.00	Nanizanka: Un ragazzo contro tutti
22.30	IJočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka: A sud dei tropici
0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.): 9.15 Variete: Ona + jaz = oba (pon.); 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Veselejša pesem (pripoveduje Mira Sardoč): 11.45 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Slovenski solisti na laserskih ploščah: organist Hubert Bergant; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja,- 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Oddaja o SLO; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori po želji poslušalcev; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasba;
16.00	Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici
Soglasno odobrena resolucija za rešitev Primorskega dnevnika
Na njem tudi PD Standrež in Oder 90
Srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin
Goriški pokrajinski svet je sinoči razpravljal o težavnem položaju Primorskega dnevnika ter po skoraj enourni razpravi odobril dokument, ki obvezuje Predsednika Pokrajine in odbor, da se zavzameta za iskanje vseh možnih rešitev, da se odstrani nevarnost ukinitve edinega slovenskega dnevnika. Ob tem velja posebej podčrtati, da se je okrog tega vprašanja ustvarila zelo široka koalicija. Osnutek dokumenta, ki ga je predstavil predstavnik Slovenske skupnosti, odbornik dr. Mirko Špacapan (druga podpisnica je predstavnica DSL Aleksandra Devetak), so podpisali tudi predstavniki vseh drugih v pokrajinskem svetu zastopanih svetovalskih skupin z izjemo misovca Cosme, ki pa je se je pri glasovanju vzdržal, čeprav je pred tem izrazil vrsto proceduralnih in političnih pomislekov.
V obrazložitvi dokumenta je odbornik Špacapan naglasil edinstveno vlogo, ki jo Primorski dnevnik, ki je tribuna manjšinjske skupnosti, opravlja v prostoru ob meji, tako med pripadniki manjšine v zamejstvu, kakor med prebivalstvom na drugi strani meje. Ukinitev časopisa bi po mnenju predstavnika SSk ne
pomenila samo hudega udarca za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki bi se znašli brez možnosti izražanja svojih stališč, ampak bi pomenila tudi obubožanje celotne deželne skupnosti. Prav zato je nujno da Pokrajina, izhajajoč iz ob različnih priložnostih izraženih stališč o vrednotenju pomena prisotnosti manjšine, prevzame vse možne pobude za pozitivno in hitro razreševanje težav.
V	razpravo je zatem posegel predstavnik zelenih Fiorelli, ki je dodatno podčrtal enkratno vlogo Primorskega dnevnika v obmejnem prostoru, kjer opravlja v mnogočem "strateško funkcijo", ki je toliko bolj pomembna v današnjem trenutku. Ob tem je Fiorelli svoje razmišljanje še razširil na problematiko prepletanja, združevanja in žal tudi drugačnih pojavov z negativnimi posledicami na področju tiska v naši deželi, kjer se bo, kot se zdi, število časopisov precej skrčilo, kar nikakor ni v korist objektivnega in predvsem pluralističnega informiranja. V takem položaju je obstoj Primorskega dnevnika toliko bolj dragocen.
V	daljšem posegu je načelnik svetovalske skupine Stranke demokra-
tične levice Salomoni podčrtal, da ne gre pri zadevi samo ali zgolj za sindikalni aspekt in da se ni mogoče omejiti na neko zgolj formalno solidarnost. Gre za zagotavljanje možnosti in pogojev, za zavarovanje pravice do svobodnega izražanja misli.
Spričo resnosti položaja in nujnosti da naj solidarnost ne bo samo formalni akt, je takojšnja odobritev resolucije nujna.
Med krajšo prekinitvijo seje so našli kompromis glede proceduralnih zadev. Doslej je namreč veljala praksa, da se dokumenti, predloženi tik pred sejo ali na sami seji, ne glasujejo.
Tokrat so se dogovorili za izjemo, ki pa ne bo precedens in resolucijo, ob vzdržanju svetovalca Cosme, soglasno podprli.
Pokrajinski svet je na sinočni seji, o poteku katere bomo še poročali, precej pozornosti namenil tudi obravnavi položaja v gradeškem podjetju Safica.
Prav v ponedeljek so delavci te tovarne — večino zaposlenih predstavljajo ženske — pripravili manifestacijo in imeli tudi srečanje s predsednikom pokrajine.
Letos prireja Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice že 8. srečanje goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki se odvija v raznih krajih novogoriškega območja. Srečanje je začela dramska skupina prosvetnega društva "Štandrež", ki je nastopila 21. februarja v Desklah s komedijo "Gospod Evstahij z_ Goriške", v režiji Emila Aberška. Člani ZKO in domačega kulturnega društva so poskrbeli za lep sprejem štandreških igralcev, zelo številno občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano Kulturnega doma v Desklah, pa je bilo s predstavo zelo zadovoljno.
Na srečanju sodeluje šest gledaliških skupin. Doslej so poleg štan-dreške nastopili še Dramska družina Bilje, Amaterski mladinski oder pri Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica, 4. b razred Srednje družboslovne ekonomske šole iz Nove Gorice in Dramska skupina Grgar.
Do konca tega letošnjega pregleda obmejne ljubiteljske odrske dejavnosti sta še dva nastopa. Jutri, 7. marca, bo ob 20. uri nastopila v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma Gledališka skupina na-
ravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici z igro Alenke Go-Ijevšček Gornastenisedimuha. V petek, 8. marca, bodo ob 19. uri nastopili v Renčah člani skupine Oder 90, ki deluje v okviru SKPD Mirko Filej iz Gorice, z deli Antona Čehova "Snubač" in "Medved". Režiser obeh predstav je Franko Žerjal.
8. marec
Ob 8. marcu bo na Goriškem vrsta prireditev in družabnih srečanj. V goriškem Kulturnem domu bo družabno srečanje žena in deklet v petek, 8. marca, zvečer. V petek prireja KD Briški grič večerjo v restavraciji Oasi pri Bračanu. Prijave sprejema Ančka Mikluš (tel. 884182). ^ Doberdobu prireja društvo Jezero v soboto ob 20. uri v občinski dvorani družabnost s plesom in kulturnim programom. Sovodenjke se bodo srečale v soboto ob 20. uri na skupni večerji v gostilni Pri Francetu. Vpisujeta Ivanka Cotič, Klanec in Blanka Kuzmin (tel. 882415). Na Vrhu bo v soboto ob 19.30 prireditev v centru Danica. Informacije in vpisovanje pri Boži Pižent, tel. 882201.
Zahteve po spremembah v socialistični stranki
V	vodstvu socialistične stranke na Goriškem se v prihodnjih tednih napoveduje precej sprememb. Po zahtevi, ki so jo pred kratkim predstavili predstavniki leve struje in skupine, ki se prepoznava v vsedržavnem tajniku Craxiju o sklicu izrednega kongresa stranke in po posrednem odgovoru pokrajinskega tajnika, Luciana Pinija, ki je dejal, da izredni kongres v tem trenutku ni potreben, so se odnosi zaostrili.
Na neformalnem sestanku predstavnikov leve struje in pripadnikov Cra-xijeve struje, ki je bil v soboto v Fari, ob prisotnosti vidnih članov deželnega vodstva stranke, je bila zelo odločno postavljena zahteva po- čimprejšnjem razčiščenju odnosov v stranki. To naj bi se zgodilo že na prvi seji pokrajinskega vodstva, v kolikor do tega ne bo prišlo pa na izrednem kongresu stranke.
Druga možnost bi bila sicer dolgotrajnejša, vendar verjetno uspešnejša v smislu notranjega razčiščevanja.
V	kolikor smo seznanjeni, naj bi do seje pokrajinskega tajništva prišlo šele v prihodnjem tednu.
Glavni kamen spotike je, kot kaže, dosedanji način vodenja odnosov zlasti s krščansko demokracijo, kar naj bi pripeljalo do izrinjenja socialistov iz uprave večjih občin na Goriškem, po-
sredno pa do utrjevanja atipičnih koalicij med KD in KPI oziroma SDL.
Po drugi strani pa tisti, ki kritizirajo dosedanje vodstvo PSI ugotavljajo, da kljub možnostim, ni bila dosežena niti ena levičarska uprava kot nekakšen protiutež.
Spričo take situacije ni mogoče govoriti o bistveni vlogi socialistične stranke v odnosih s KD, ugotavljajo kritiki sedanjega vodstva, ki opozarjajo na nujnost sprememb dosedanje usmeritve.
Preizkusi delovanja alarmnih naprav
Kdor je ali bo v teh dneh slišal tuljenje siren in drugih alarmnih naprav na območju Nove Gorice in sosednih krajev vzdolž mejne črte, naj nikar ne skrbi. Ne gre za resnične alarme, pač pa preprosteje za preizkuse delovanja teh naprav. Odgovorni za civilno zaščito bodo s preverjanjem delovanja alarmnih naprav nadaljevali do sobote, 9. marca. Ker se tuljenje siren sliši tudi čez mejo in da ne bi bilo neupravičenega preplaha ali ugibanj tostran meje, so o poskusih predhodno obvestili goriško občinsko upravo.
Pospešene priprave na pokrajinski in državni kongres združenja ANPI
V okviru priprav na pokrajinski kongres, ki bo 23. t.m. v Gradišču in na vsedržavni kongres ob koncu maja v Rimu, se te dni odvijajo sekcijske skupščine združenja VZPIANPI. Skupščine so bile že v Gorici, Doberdobu in tudi v nekaterih drugih krajih. V Doberdobu so se člani zbrali v soboto, 2. t. m. Pred tem pa je bila skupščina sekcije VZPI-ANPI v Gorici, na katero se tudi nanaša tale zapis. Skupščino je vodil Milan Furlan, poročilo o delovanju goriške sekcije pa je prebral tajnik Silvano Culetto. Iz tajnikovih be-
sed je bilo razbrati, da je goriška sekcija v zadnjem petletnem obdobju aktivno sodelovala na številnih spominskih slovesnostih in partizanskih shodih ter priredila vrsto zanimivih pobud.
Sledilo je poročilo predsednika sekcije Silvina Poletta, ki je v izčrpnem govoru vzel v pretres gonjo nekaterih političnih sil, ki imajo za cilj razvrednotenje odporništva. Poudaril je zlasti nedavno afero okrog tržaške Rižarne. Ob priložnosti 5. mitinga prijateljstva,
ki bo 20. aprila letos, bodo zato me<^ drugim predstavili knjigo o Rižarni, za katero je zbral gradivo Adolfo Scal-pelli. V svojem posegu je tudi omeni sedanji položaj v bližnji Sloveniji 111 na Hrvaškem ter vojno v Zalivu in tragične posledice vojaškega spopada.
Občni zbor so nato pozdravili PrV01’ borec Giovanni Radovan, predsedm pokrajinskega AVL Mario Mern1, predsednik pokrajinskega ANED Mi lovan Bressan, predsednik ZBN Aleksander Krpan, ki je posredova pozdrav novogoriškega župana Sergi ja Pelhana, predsednik SUBNOR Reke Dragan Ferlan, senator Battello in član vodstva ANPI-Vz-Dino Perazza. Srečanje je zaključil p® krajinski predsednik VZPI-ANPI sen
tor Silvano Bacicchi, ki je poudaril p^ membnost osvobodilne vojne in 0 porništva v luči novih dogodkov. Ug^. tovil je, da so negativni pojavi tu^ posledica postopnega razhajanja apatičnosti občanov do institucij- Z.a bo treba v bodoče delovati v srn utrjevanja zaupanja ter pri tem ang žirati šolske ustanove in predvs mladino.	,ke.
Občni zbor je sklenil nastop rn°j[l0-ga pevskega zbora Paglavec iz P°d9
Na sliki (foto Čubej): predsednik omizje.
Prebežniki trkali na vrata župnišča
Prvi zasebni radio v Gorici praznuje danes 15 let oddaj
Petnajst prebežnikov iz Šri Lanke so sredi noči zajeli karabinjerji v Jamljah. Mogoče bi se njihova sicer ilegalna pot v razviti in bogat svet kljub temu končala. Tokrat pa so imeli smolo, kajti karabinjerje je poklical župnik Anton Prinčič. Okrog tretje ure zjutraj ga je zbudilo trkanje na vrata. Pogledal je skozi priprto temnico v prvem nadstropju in se najbrž ustrašil mladeničev, ki so bili, kot se zdi, tudi nekoliko neobičajno oblečeni. Ko so po kratkem posvetu vnovič potrkali, je stanovalec po telefonu obvestil varuhe reda, ki so kmalu prišli do župnišča in kaj kmalu ugotovili, da imajo pač opravka z večjo skupino prebežnikov. Ukrepali so v smislu zakonskih določil in jih seveda pospremili na kvesturo, ki jih je kasneje izročila jugoslovanskim policijskim organom.
Goriška komercialna radijska postaja "Radio Gorizia 1" praznuje danes svoj petnajsti rojstni dan, ki pomeni hkrati tudi 15. obletnico delovanja zasebnih radijskih postaj v Gorici. Skoraj sočasno s pojavom zasebnih postaj po Italiji, kjer so v letih 1975/76 oddajniki in antene začeli rasti kot gobe po dežju, se je 6. marca 1976 v Gorici prvič oglasil "Radio Regione Gorizia", ki se je nato še isto leto preimenoval in ohranil novo ime vse doslej.
Gianlauro luretich, ki je že od vsega začetka med voditelji radia, pravi da je v prvem obdobju prevladovalo veliko navdušenje, s katerim so premostili vrsto težav in tudi večmesečni molk vsled odločitve pretorja, ki je prepovedal oddajanje. Zakonske težave so se nato rešile, radio pa je dobil trdnej-
šo finančno osnovo. V Gorici so se v tistih letih pojavljale še razne druge radijske postaje, dosegale tudi precejšen vzpon, skoraj vse pa tudi neizbežni padec. "Radio Gorizia 1" je nasprotno dokaj uspešno prebrodil tako začetne kot kasnejše težave ob pojavu zasebnih televizijskih mrež. Že leta 1980 so prve statistične raziskave pokazale, da so v mestu "osvojili" okrog 70% poslušalcev, najnovejši podatki Audiradio (uradne raziskave zveze zasebnih postaj in reklamnih agencij) za leto 1990 pa navajajo, da radiu prisluhne povprečno 14 tisoč poslušalcev dnevno. Dodatnih 10 tisoč posluša "Radio Stereo Monfalcone", ki ga je ista skupina odkupila leta 1986.
Obe postaji oddajata 24 ur dnevno pretežno glasbene in druge zabavne programe, razmeroma dober prostor pa je odmerjen tudi informativnim oddajam (8 radijskih dnevnikov in dva pregleda tiska vsak dan), športnim prenosom in poglobitvam aktualnih tem. Preživetje omogočajo dohodki od reklame, na katerih sloni že dokaj profesionalna struktura, ki se v okviru zveze SPER vključuje tudi v vsedržavno mrežo radijskih postaj.
■ Goriška občina obvešča, da je Ul. Gelsi na odseku ob športnem igrišču v Stražicah zaprta prometu vozil zaradi del pri postavljanju grezničnega omrežja v Ul. Cordaioli in Gelsi. Zapora bo trajala do konca del.
Včeraj so prav tako za nedoločen čas zaprli prometu Ul. Piave. Zapora je potrebna zaradi izrednih vzdrževalnih del in preureditve Ul. Piave ter blišnjih ulic Torriani, Brig. Pavia, Carrara, Toti in Spazzapan.
Vabimo Vas na otvoritev slikarske razstave
Marie Grazie Peršolja
ki bo v četrtek, 7. marca 1991, ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu. Razstava bo odprta do 17. t. m.
KULTURNI
DOM
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 24. 2. do 2. 3. 1991.
RODILI SO SE: Massimiliano Di Cor-rado, Simone Gregorat, Teresa Previt, Andrea Tonut, Luca Sforza, Sara Di Gre-gorio, Cristina Culiatti, Mauro Mosca, Nico Soršak.
UMRLI SO: 74-letni upokojenec Mario Zanin, 88-letna upokojenka Flora Mian, vd. De Lorrea, 79-letna upokojenka Maria Ipavec, 80-letni upokojenec Lino Me-deot, 90-letna Caterina Zuljan, vd. Feri, 66-letna upokojenka Stella Duiz, por. Tutta, 15-letni Roberto Bigotto, 84-letna upokojenka Elena Vanon, 85-letna upokojenka Luigia Nascimben, vd. Berna-dotto, 90-letna gospodinja Maria Legisa, vd. Develjak, 63-letna upokojenka Giu-seppa Natella, por. Zollia, 83-letna gospodinja Luigia Visintin, 92-letna gospodinja Maddalena Vallig, vd. Patacconi, 79-letna gospodinja Angela Marassi, 50-letni upokojenec Rosario Branca, 76-let-na upokojenka Pierina Medeot, 91-letna Francesca Vecchiet, 88-letna gospodinja Antonia Nicolaucig, vd. Anzelin, 81-letna gospodinja Stefania Gabrovec, vd. Mali-goj, 84-letni upokojenec Claudio Pais Becher, 82-letni Ferruccio Ciubej, 83-let-ni upokojenec Vittorio Tonelli, 78-letna upokojenka Anna Carlet, 87-letna upokojenka Luigia Del Piero, 66-letni upokojenec Nicola La Monica, 67-letna upokojenka Elisabeth Elfriede Glade, 71-let-ni upokojenec Guerrino Polensig, 81-letna Marcella Cumaldi, 77-letna gospodinja Lidia Trombetta, vd. Visintin.
POROČILA STA SE: profesor Alberto Ziani in profesorica Tiziana Lavoriero.
OKLICI: trgovski potnik Carlo Ferug-lio in študentka Giuliana Vuk, častnik karabinjerjev Ivano Fraticelli in uslužbenka Simonetta Moro, policaj Claudio Zotti in uslužbenka Gabriella Stecchina, delavec Maurizio Grusovin in uslužbenka Elisabetta Bisiach, uslužbenec Roberto Saito in uslužbenka Chiara Gabriel-cig, uradnik Piergiorgio Collenzini in snažilka Annamaria Pesarino, električar Giuliano Boschi in bolničarka Emanuela Napea, delavec Claudio Scarcelli in uslužbenka Silvia Veronese.
razstave
V galeriji Katoliške knjigarne .
v soboto, 9. marca, ob 17.30 odprli ra^j.eja vo akvarelov goriškega slikarja An Kosiča.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Air America«-VERDI Danes zaprto.	..ja
VITTORIA 17.30-22.00 »Paprika«- Re’
T. Brass. Prep. ml. pod 18. letom-
Tržič	i7 30.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri- prep.
22.00	»Scuola di piaceri proibn1"’ ml. pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica	orU«
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »V *ap
20.00	»Tanka linija smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlf^u-
Občinska lekarna v Štandrezu i nale) - Ul. st
Mihaela - tel. 21074-
DEŽURNA LEKARNA V
Al Redentore tel. 410340.
Ul.
Fratelli R°se
lli 23 '
pogrebi
ano, ob 9. uri Caterina Pr ^ cerKe mlnišnice Janeza od Boga ^ p^jjU. Madonini in na pokopall*„lošne b° ' 10.30 Marcella Dean iz spi 0w v cerkev v Ločmkujnn^n,
oh
pal-
ice v cerkev v LO,-ujr-‘Anilia Sca* šče v Podgori, ob 12.30
Smania iz Ul.. Faiti	j^je, _
turnu in na glavno pokoP lošfle D Virginia Tech, vd^Tor uH ^ Ma išnice v Medejo, ob 13.30 ^onke. ob
UMliGe V	j - '
i iz splošne bolnišnice 3 Giovanni Angelini i ice v Zagraj.
. Ronlte'bol-
splošne b°
Jutri v Trstu zaključek abonmajske koncertne sezone GM
Orkester Slovenske filharmonije
Bogata
številka
Galeba
V glasbenem in še posebej koncertnem življenju Slovencev v Italiji predstavlja nastop osrednjega slovenskega orkestralnega ansambla, Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, zagotovo enega od najvidnejših kulturnih dogodkov.
Ker so gostovanja kvalitetnih glasbenih ansamblov danes povezana z izjemnimi težavami in napori naše osrednje zamejske glasbene ustanove, bi bilo prav, da se ljubitelji dobre glasbe jutri s svojo prisotnostjo v Kulturnem domu oddolžijo umetniškemu nastopu dragih gostov iz slovenske prestolnice, katerim se je pridružil tudi naš violinski virtuoz Črt Šiškovič, ki se je ob jutrišnjem nastopu odpovedal honorarju, saj ve, v kakšnih težavah se nahaja Glasbena matica.
Najprej nekaj besed o dirigentu in solistih
Marko Munih (roj. 1936 v Mostu na Soči) je naš dober koncertni znanec, saj nam je na odru Kulturnega doma z orkestrom in vokalnimi ansambli posredoval prenekatere odlične glasbene poustvaritve. V študijskih letih mu je bil mentor ricmanjski rojak, pok. prof. Danilo Švara na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pozneje se je izpopolnjeval pri mojstru Matačiču. Munih nudi svoje bogate izkušnje pri koncertih Simfonikov RTV Ljubljana in orkestru Slovenske Filharmonije. Redno gostuje v raznih evropskih državah, njegova koncertna pot pa ga je popeljala tudi v ZDA in v Kanado. Že dvakrat je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Tudi mezzosopranistka Eva Novšak-Houška ni prvič med nami. Umetnica, ki sodi danes med najvidnejše slovenske vokalne soliste se je po končanih študijah na Akademiji za glasbo v Ljubljani (razr. prof. Kušejeve) izpopolnjevala v Salzburgu in na Dunaju, kjer je bil njen učitelj nepozabni slovenski tenorist svetovnega slovesa Anton Dermota. Kot izvrstna umetnica, zlasti koncertna pevka, je Eva Novšak-Houška cenjena na matičnih in inozemskih koncertnih odrih. Med njenimi priznanji naj omenimo Župančičevo nagrado mesta Ljubljane. Pedagoško se udejstvuje kot Profesorica solopetja na Akademiji za glasbo.
Našega violinista Črtomira Siškoviča ni potrebno Posebej predstavljati, saj je tako na koncertnih odrih v Trstu in drugod s svojimi kvalitetnimi glasbenimi Poustvaritvami požei visoka priznanja. Roj. v Trstu 1. 1956 je kot študent šole Glasbene matice (prof. Kju-der in Veronek) z odliko diplomiral na konservatoriju Tartini, nadaljeval študij pri prof. Ozimu, izpopol-nejval pa se je še pri Maxu Rostalu in Francu Gulli-ju. Iz njegovih študijskih let naj omenimo besede, ki
jih je o njem izrekel sloviti violinski pedagog^ Rostal: »Že dolga leta poznam violinista Črtomira Siškoviča... Nisem ga poslušal samo na njegovih javnih nastopih, marveč sem ga imel med svojimi učenci na mojstrskih tečajih. Šiškovič je odličen violinist in izvrsten glasbenik, zato ga z veseljem prav toplo priporočam.«
Pa še citat iz recenzije njegovega koncerta v Wi-esbadnu: »Violinist je izjemen izvajalec, zna se obvladati, ima fenomenalno tehniko leve roke, s svojo violino mladi mož čara in zna navdušiti publiko«.
Siškoviča, ki nikdar ne prezre nastopov v rodnem mestu, srečujemo na koncertih kot solista, kot solista z orkestrom pa tudi v raznih komornih zasedbah. Posnel je vrsto plošč za razne založbe. Od 1. 1989 dalje je koncertni mojster simfoničnega orkestra »A. Toscanini« v Parmi.
Prvi del koncerta bosta izpolnili skladbi W. A. Mozarta in slovenskega skladatelja Uroša Kreka.
V ustvarjalnosti VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) zavzema poleg njegovih nesmrtnih opernih del najpomembnejše mesto simfonična glasba. Prvo od 49 simfonij je skladatelj napisal, ko mu je bilo komaj 9 let, zadnje tri, ki predstavljajo višek, pa poleti 1788, tri leta pred smrtjo. O teh čudovitih simfonijah, v Es duru, v g-molu in v C-duru je zapisal muzikolog Blom: »Človek ne ve kaj bi bolj občudoval, enakovredno popolnost vseh treh mojstrovin ali njihovo popolno različnost«. Te mojstrovine najčistejše lepote so nastale v času skladateljeve vse večje revščine in stisk. Kako malo odvisen od te bede pa je bil Mozartov ustvarjalni vrelec, priča že prva v tej trilogiji Simfonija v Es duru, najbolj jasna in lirična od vseh treh. Uvede jo svečani, harmonsko drzni Adagio. Iz harmonske negotovosti nas popelje v svet eden najžlahtnejših Mozartovih Allegrov. Drugi stavek, sonatno grajeni Andante, sloni na preprosti temi v ritmu koračnice, ki jo skladatelj čudovito variira. Krepki »vaški« Minuet, ki mu kontrasti-ra naivni Trio, bi mogli imenovati tudi »Ples pod vaško lipo«. Razigrani Finale optimistično zaključi simfonijo.
Canticum resianum za glas in komorni orkester slovenskega skladatelje Uroša Kreka (roj. 1922) je eno najzanimivejših obdelav rezijanskega glasbenega izročila. Ta ciklus pesmi je bil prvič izvajan 28. 10. 1988 v Rozajanski kulturski hiši. Ob prvi izvedbi je skladatelj povedal naslednje: »Delo je nastalo na pobudo J. Strajnarja, sodelavca Inštituta za slovensko narodopisje in z njim naj bi prispeval svoj delež
slavnosti v počastitev 150-letnice rezijanske folklorne skupine v obliki vokalno-instrumentalne suite. Po nje| naj poslušalec doživi podobo kolorita rezijanske ljudske glasbe, ki se mi je zdela očarljivo nenavadna, dokler si je nisem prisvojil in dobil do nje intimen odnos. Suito sestavlja pet delov na petero rezijanskih besedil. Prvo je biblijsko in sem ga zaradi častitljive starosti in vsebine postavil na prvo mesto. Drugo besedilo je umetna pesem rezijanske pesnice Silvane Paletti. Za instrumentalni skercozni intermezzo sem mogel uporabiti gibko melodijo pripovedne pesmi o Linčici Turkinčici, ki reši kralja Matjaža iz turške ječe. Umirjeni instrumentalni del pa sem naslonil na melodijo legendarne pesmi o Tičici bajci (tičici pestmi). Tadva različna elementa obkrožata šaljivo rezijansko pesem, ki ima za vsebino dialog med fantom in nuno Dirudino. Sledi pesem, v kateri dekle toži za izgubljenim fantom. Zanjo nisem uporabil glasbenega citata, marveč jo oblikoval iz svojega podoživljanja rezijanske melodike. Samo v medigrah bo poznavalec lahko spoznal odlomke plesne viže »Ta pustava«.
V drugem delu koncerta bo Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Muniha in s solistom Črtom Šiškovičem izvedel Brahmsov znameniti violinski koncert.
To monumentalno delo je Johannes Brahms (1833-1897) napisal v poletjih 1877-78 v Porečah ob Vrbskem jezeru, kamor je rad zahajal. Posvetil ga je prijatelju, velikemu violinskemu virtuozu Joachimu. Od vseh Brahmsovih velikih del (4 simfonije, 2 klavirska koncerta, dvojni koncert za violino in violončelo) kaže prav violinski koncert največjo usklajenost Brahmsa liričnega pesnika in Brahmsa arhitekta simfonika. Po svoji pretežno vedri liričnosti, klasični uravnoteženosti in stilni dovršenosti je blizu njegovi drugi simfoniji, ki jo je napisal leto poprej prav tako v Porečah. V tehničnem pogledu je izredno zahteven, sloni pa predvsem na intenzivnem izrazu in zahtevnem vodenju glasov.
Prvi stavek, zasnovan po klasičnem vzoru, odlikuje pristna povezanost solista z orkestrom, prepričljiva simfonična izpeljava in za Brahmsa tako značilno prepletanje topline in trpkosti. Ekspresiven Adagio je eden najlepših mojstrovih počasnih stavkov ter spominja na njegove samospeve. Ognjeviti, sklepni rondo je plesnega značaja. Njegova vedra življenjska sila pa pred zaključnimi akordi nenadoma ugasne v meditativnih taktih.
GOJMIR DEMŠAR
Mladinska revija Galeb se je pred nekaj dnevi predstavila s svojo peto številko, ki je nekako v znamenju pusta in Prešerna. Prijetno iznena-deni bodo bralci tudi z novo barvno prilogo o slikovitem prebivalstvu morja in sploh obogateni ob vseh rubrikah in novicah, ki jih Galeb, kot vsakič, tudi tokrat objavlja. Pomembno seveda je, da lahko mladi črpajo osnove vednosti iz publikacije, ki jim je izrečno namenjena. Jasno pa, da ob vsem tem posreduje revija tudi zabavne igre in uganke, pravilne rešitve pa tudi nagrajuje.
Kot vedno je svojevrstne vrednosti in zanimivosti rubrika, ki je namenjena samim šolarjem. Kar nekaj strani je zapolnjenih z njihovimi mislimi in zapažanji, kar daje celotni reviji še dodatno draž.
V TK Galeriji razstava slikarja Rudija Skočirja
Živahna razprava med italijanskimi filozofinjami
Obstaja ženska subjektivnost?
Ali obstaja ženska subjektivnost? Kako se le-ta pojavlja v raziskovalnih dejavnostih, ki jih opravljajo ženske, zlasti v tistih, ki proučujejo žensko stvarnost? Gre za vprašanji, ki sta predmet živahne razprave v krogih italijanskih filozofinj in zgodovinark in za debato, ki se je razvila okrog Gender History, to je zgodovinopisja, ki ga opredeljuje spolna pripadnost. Različna mnenja in razhajanja je sprožila tudi izdaja Zgodovine žensk, knjige, ki jo je založnik Laterza naročil tujim zgodovinarjem in zgodovinarkam, in s tem popolnoma spregledal Razpravljanje o zgodovini - Subjektivnost, raziskovanje, biografija - se glasi naslov zbornika Italijanskega društva zgodovinark, ki je izšel pri tu-rinski založbi Rosenberg & Sellier (Discutendo di storia - Soggettivita, ricerca, biografia, Torino, str. 126, 18.000). V njem so priobčene razprave, ki razčlenjujejo na pojem ženske subjektivnosti in se opredeljujejo glede metodoloških prijemov in tematike. Paola di Gori razmišlja o smislu zgodovine žensk in o krizi subjekta. Pri tem ne pozabi omeniti zlasti anglosaškega feminističnega zgodovinopisja, ki se že več let ukvarja z epistemološkimi in raziskovalnimi vprašanji ženske zgodovine.
Luisa Passerini izhaja iz konkretnega primera. Sprašuje se, ali je mogoče proučiti zgodovino ženskega gibanja v Italiji in katere interpretacijske kategorije je potrebno uporabiti pri tem. Mnenja je, da bi bilo potrebno proučiti začetek gibanja, razlike med skupinami, razlike, ki so se pojavljale med zasebno in javno sfero. Passerini trdi, da ni nevtralnih zgodovinskih poti, kvečjemu gre za individualne, vendar tudi pri teh je treba upoštevati hege-monijske paradigme in izvor interpre-tacijskih kategorij, ki se jih posamezna zgodovinarka poslužuje.
Marina D Amelia piše o razmerju med subjektom in objektom in kako je izbrala kot ženska in kot zgodovinar-
ka raziskovalno tematiko, ki se tiče ženske prisotnosti v vzgoji moških. Zanima jo namreč osvetliti žensko prisotnost v moškem prostoru. Te tematike se sicer danes loteva z drugačno občutljivostjo, ker se ne poslužuje več navidezno nevtralnih interpretacij skih kategorij, ki jih je uporabljala v preteklosti.
Luisa Accati osvetljuje, uporabljajoč analitske kategorije in sinhrono analizo, poročni obred. Njeno opazovališče, je videmska kapela (Oratorio di puri-ta), kjer se ponavadi poročajo videmski pari. Slike in podobe, ki se tam nahajajo, ponazarjajo modele in sporočila, ki jih je Cerkev v preteklosti, kot tudi danes, širila med verniki. Če je v besedah, ki jih izgovori duhovnik, opaziti enakost med novoporočence-ma, govorijo slike drugače. Te pričajo namreč o premoči neveste, ki je posrednik med duhovnikom in možem. Njena obleka opozarja na dejstvo, da se nahaja v vmesni fazi, da ni več hči, a tudi ne žena. Nevesta je torej Madona, ki se pripravlja na žrtvovanje. Du-
hovnik po drugi strani nadzoruje žensko, ker je neporočen, istočasno pa ji prepušča oblast nad čustveno sfero.
Giulia Calvi se v svojem prispevku prav tako dotika zanimive raziskovalne tematike. Raziskuje žensko oblast v moderni dobi, v časif, ko so ženske spregovorile, le če so se znašle v izjemnem položaju. V primeru poročenih žensk so pisali in govorili njihovi možje. Različen je bil medtem položaj vdov, ki so se potegovale za svoje otroke in za nadzorstvo nad premoženjem. Da bi to dosegle, so poprijele za pero, izrazile so svoja najgloblja materinska čustva. Dokumenti, ki so jih zapustile, potrjuje dejstvo, da so se po-služile zakonodajalčevega jezika in tako postale uspešen subjekt.
Kot je razvidno iz tega kratkega opisa zbornika, se je del zgodovinark odločil za nove pristope in za razkrivanje novih tematik, ki so bile in so še za akademsko zgodovinopisje, ko ga usmerjajo moški, nezanimive.
MARTA VERGINELLA
Priznanja gojencem GM
Trije glasbeni dogodki so v teh dneh obogatili bero ifspehov naših mladih glasbenikov. Na Drugem mednarodnem natečaju za mlade pianiste, ki je potekal od 1. do 4. marca v Rimu v organizaciji kulturnega društva Friderik Chopin, je naša mlada pianistka Beatrice Zonta (trenutno na podiplomskem študiju pri prof. A. Rojcu), osvojila izvrstno tretje mesto z 88,6 točke med 30 nastopajočimi v njeni starostni kategoriji. Pri tem je treba vedeti, da prve nagrade oz. prvega mesta niso podelili.
Drugi naš mladi pianist Marko Ozbič, ki zdaj že drugo leto obiskuje tečaj za orkestralno dirigiranje na Akademiji za glasbeno in dramsko umetnost na Dunaju, pa si je ex-aeguo s Tržačanom Adrianom Martinolli-jem, prislužil nagrado »Lilian Caraian 1990«.
Tretji glasbeni dogodek je vezan na nekdanjega gojenca šole GM, violinskega virtuoza Črtomira Siškoviča. V ponedeljek je priredil v Gallusovi dvorani Glasbene matice srečanje z gojenci godalnega oddelke GM, profesorji in starši gojencev, ki so dvorano povsem napolnili in prisluhnili Siškovičevi izvedbi (s klavirsko spremljavo njegove sestre prof. Mojce Šiškovič) Brahmsovega koncerta za violino in orkester, (jk)
Massenetova opera »Werther« na sporedu v gledališču Verdi
VjUP štirinajstih letih in prvič v francoskem iz-•i^u ie gledališče Verdi ponudilo tržaškemu n^tvu Massenetova opero »Werther«, eno tepp0^ priljubljenih romantičnih del opernega (c'\Jtoarja, ki osvaja s svojo krhko in šepetajo-^elodičnostjo.
^ferth1 bistvenih značilnosti Massenetovega tgnJfjerja je v tesni povezanosti med besedo in hhk° ’n Prav v tem se skriva tudi razlog zakaj ,rQnc y^?rther polno žaživi le, če je podajan v °Pn °- nj' jeziku, ki za razliko od na vokale ‘htim ltaIiianščine, z neko pristnejšo zadrževano Cq n Kostjo izraža čustvene vzgibe,' zlasti nosil-oslovne vloge. Druga izstopajoča značilnost
tega Massenetovega dela je v mojstrski orkestraciji, s katero je skladatelj bolj kot nianse izrisal celovito romantično vzdušje, nihajoče med zadrževanimi izbruhi VJertherjevih notranjih ljubezenskih muk in prišepetavajočo nežnostjo spevov in melodičnih recitativov.
V korektnem izpostavljanju prav teh dveh izhodiščnih značilnosti je pogojena tudi uspešnost izvedbe in za tokratno tržaško v režiji dveh izkušenih mojstrov, kakršna sta rešiser Fausta Co-sentino in scenograf in kostumer Ulisse Santic-chi, pod taktirko mladega dirigenta Tiziana Se-verinija in s tenoristom Giuseppom Sabbafini-jem v naslovni vlogi, je mogoče reči, da je bila,
čeprav tudi z nekaterimi odstopanji, na povsem dostojni ravni. Dirigent Severini je vodil orkester sicer na trenutke s pretirano zvočno silovitostjo, ki je večkrat prihajala tudi v neskladja z odrom, toda romantične subtilnosti njegovemu muziciranju ni manjkalo, predvsem v podpiranju umirjenih vokalnih pasaž.
V vlogi Wertherja so se preizkušali vsi največji romantični tenoristi (poslednjič smo v Trstu poslušali slavnega Alfreda Krausa) in mednje se zdaj uvršča tudi Giuseppe Sabbatini, pevec mehkega, čistega in vzorno moduliranega glasu, ki v višinah sicer ne blesti, je pa zato v srednjih višinah na moč prijeten. Za znameniti
spev v tretjem dejanju je požel navdušen aplavz občinstva. Ob njem je v vlogi Charlotte nastopila francoska sopranistka Chantal Dubarry (v al-ternaciji bo pela Helga Mueller Molinari), pevka s poudarjenim dramatičnim prizvokom v glasu, ki pa ga zna lepo romantično obarvati. Pevci ostalih vlog so zaokrožili v celoti zadovoljivo solistično zasedbo, pri čemer je treba posebej omeniti nežno in eterično Sabino Macculi v vlogi Sophie, Armanda Ariostinija v vlogi Alberta in Venza Sagono kot župana. Prikupno se je predstavil otroški zbor zbora »I piccoli cantori della Citta di Trieste« pod vodstvom Marie Su-sovsky Semeraro. (jk)
Na svetovni teniški lestvici
Seleševa pred Grafovo
Četrtfinalne tekme v evropskih nogometnih pokalih
01ympique ogroža Milan
Smučanje za svetovni pokal
Hude preglavice zaradi vetra
PALM SPRINGS — Kljub porazu proti Martini Navratilovi (6:2, 7:6) v finalu teniškega turnirja v Palm Spring-su je jugoslovanska teniška igralka Monika Seleš prevzela prvo mesto na svetovni lestvici wita, na kateri je prehitela Zahodno Nemko Steffi Graf, ki je »kraljevala« vse od 16. avgusta 1987. Seleševa si je prvo mesto izborila že z uvrstitivijo v finale. Če bi bila zmagala, bi takoj prevzela mesto najboljše, a tudi s porazom se ni nič spremenilo: prav tako bo prva, vendar na rang-lis-ti, ki bo objavljena 12. marca. Jugoslovanska igralka si je prvo mesto zagotovila, ker Grafova konec tedna na turnirju v Floridi ne more osvojiti dovolj točk, čeprav zasede prvo mesto.
Danes Clear - Mulhouse
CANTU' V današnjem povratnem polfinalnem srečanju Koračevega pokala je peterka Cleara iz Cantuja favorit proti francoskemu Mulhouseju, katerega je premagala že v gosteh (85:82). V drugem polfinalu se bosta srečala Juventud Badalona in Real Madrid. V prvi tekmi je zmagal Juventud s 75:71.
Rally po Portugalski
CASCAIS — Danes bo na vrsti prva etapa avtomobilskega rallyja po Portugalski, drugi preizkušnji svetovnega prvenstva avtomobilskih hiš. Včeraj so na 3 km dolgi stezi na lizbonskem stadionu opravili kvalifikacijsko preiz-kušnjo,_ na kateri sta najboljši čas dosegla Spanec Sainz (toyota, 1'42") in Alen (subaru, 1'42"). Sledijo: 3. Biasion (lancia, 1'43"), Kankkunen (lancia, 1'43"), Auriol (lancia, 1'43"); 6. Duez (toyota, 145"); 7. Mikkola (mazda, 1'46").
Po zimskem odmoru bodo danes spet na vrsti nastopi v evropskih nogometnih pokalih. Na sporedu so četrtfinalne tekme. Po dveh kolih v pokalu prvakov in pokalu pokalnih zmagovalcev in treh kolih v pokalu UEFA je v konkurenci ostalo le še 24 moštev, od teh pa je kar sedem italijanskih.
V	pokalu prvakov bo Milan gostil ambiciozni francoski 01ympique iz Marseilla, ki je last petičneža Bernarda Tapieja. Francoski miljarder ne skriva želje, da bi že letos osvojil pokal, zato se obeta izredno zanimivo srečanje, kar pa še ne pomeni, kot opozarja veteran Milančanov Ancelot-ti, da bo padlo mnogo golov. »Pomembno je, da se obvarujemo pred njihovim protinapadom. Poskušali bomo seveda zmagati, a tudi neodločen izid 0:0 za nas ne bi predstavljal drame, saj so zdaj italijanska moštva že dokazala, da znajo igrati tudi v tujini,« meni Ancelotti.
V	istem pokalu bo nastopil tudi še edini "preživeli" jugoslovanski predstavnik. Crvena zvezda, ki je ne glede na prvenstveni poraz z Proleterjem
POKAL PRVAKOV
•	Spartak Moskva (SZ) - Real (Šp.)
•	Milan (It.) - Marseille (Fr.)
•	C. zvezda (Jug.) - Dresden (Nem.)
•	Bayern (Nem.) - Porto (Port.) POKAL POKAL. ZMAGOVALCEV
•	Legia (Polj.) - Sampdoria (It.)
•	Dianmo Kijev (SZ) - Barcelona (Šp.)
•	Manchester (Angl.) - Montpellier (Fr.)
•	Liege (Bel.) - Juventus (It.)
POKAL UEFA
•	Bologna (it.) - Sporting (Port.)
•	Brbndby (Dan.) - Torpedo Mos. (SZ)
•	Atalanta (It.) - Inter (It.)
•	Roma (It.) - Anderlecht (Bel.)
edina yu-ekipa mednarodnega kova, bo gostila bivši vzhodnonemški Dina-mq iz Dresdna in ni brez možnosti, da se dokoplje do polfinala.
V pokalu pokalnih zmagovalcev je od italijanskih ekip pred najlažjo nalogo Sampdoria, ki ima za nasprotnika varšavsko Legio. Tudi na Poljskem je v teh dneh nastopila otoplitev, tako da Italijanov drevi naj ne bi pestil mraz, vrh tega se bo tekma pričela že ob 17.15. Legia ima bogato tradicijo, a je ta čas res skromna. V domačem prvenstvu, ki je bilo pozimi prekinjeno, zaseda šele deveto mesto, v 14 tekmah pa je osvojila le 15 točk. Če poleg tega upoštevamo, da bo Sampdoria povratno tekmo odigrala doma, je jasno, da ji polfinale ne more uiti.
Juventus, ki mu v domačem prvenstvu nikakor ne gre in ne gre, bo igral v Liegeju proti istoimenski ekipi. Trener Maifredi bo reprezentanta Schilla-cija verjetno poslal na klop, igral pa bo z dokaj previdno razporjenim moštvom, kajti poraz bi le še poslabšal ozračje v taboru Turinčanov.
Kar štiri italijanske ekipe so se uvrstile v četrtfinale pokala UEFA, skoraj neizogibno je bilo zato, da bo po žrebu parov prišlo do "bratskega" spopada. V lombardskem derbiju se bosta tako pomerili "plavočrni" vrsti Atalan-te in Interja. Inter je kajpak nesporen favorit, saj se Atalanta v prvenstvu otepa izpada, a Trapattoni se vseeno pritožuje, češ, da bi raje meril moči s tujci. Pred desetimi dnevi je Inter na San Siru v prvenstvu zmagal s 3:1.
Zelo zanimiva naj bi bila tekma med Romo in Anderlechtom, ki se med sabo še nista pomerila. Večji evropski renome ima Anderlecht, a Roma je v dosedanjih letošnjih pokalnih nastopih ugodno presenetila. Dosegla je namreč pet zmag in en neod-
V namiznoteniški ženski B ligi in moški B-2 ligi
Velik uspeh Krasovih zastopnikov
Krasovi postavi, ki sta nastopali v državni ženski B in moški B-2 ligi, sta po štirinajstih kolih končali ekipno prvenstvo. Prvenstvo v ženski C ligi je Kras Activa končal sredi februarja z odlično uvrstitvijo na drugo mesto. Nič slabši nista bili ekipi Krasa Cori-um in moška ekipa. Presenetljiv je uspeh ženske drugoligaške postave, ki si je priborila drugo mesto. Krasovi fantje pa si.še posebno zaslužijo pohvalo, saj so že v tej sezoni napredovali v višjo ligo. Njihov preboj je fantastičen, zlasti zato, ker jim je kot novincu v B-2 ligi to prvenstvo služilo kot odskočna deska in drugič zato, ker smo bili doslej v glavnem navajeni na uspehe Krasove ženske vrste.
ŽENSKA B-LIGA
Štirinajsto kolo so Krasove drugoli-gašice odigrale v Bocnu z ekipo Ore, nevarnim in že tradicionalnim nasprotnikom. Naša dekleta so v gosteh pokazala, kaj so zmožna, kajti prvo srečanje so doma izgubile s 3:5. Oro je bilo treba nujno premagati, da bi izenačili prvenstvene točke z njo in da bi dosegli tudi pozitivno razmerje v medsebojnih srečanjih s Turbigo. Kraševke so to dosegle z izidom 5:1 v svojo korist.
Tekma je bila za našo ekipo vse prej kot lahka. Pri Ori igrata namreč drugokategomici, domačinka Renata Mattivi (št. 11) in otočanka Franzosije-va (št. 5). Slednja je osvojila edino točko proti najmlajši članici Krasove ekipe Moniki Radovič. Igralke Ore so morale priznati poraz proti odlično razpoloženim krasovkam. Dve točki Simonetove in Ravbarjeve, zadovoljstvo Monike Radovič z zmago nad Wi-eserjevo v zadnji tekmi srečanja ter s tem končno drugo mesto po končanem prvenstvu, so bili dovolj trdni razlogi za veselje v mladi ekipi Krasa Corium.
ORA AUERPLATTER -
KRAS CORIUM	1:5
Mattivi - Simoneta 0:2 (15:21, 11:21), Wieser - Ravbar 0:2 (10:21, 15:21), Fran-zosi - Radovič 2:0 (21:16, 21:17), Mattivi - Ravbar 0:2 (12:21, 16:21), Franzosi -Simoneta 1:2 (21:16, 18:21, 22:24), Wie-ser - Radovič 0:2 (18:21, 19:21).
OSTALA IZIDA 14. KOLA (SKUPINA A)
Recoaro Agostini Bočen - Cardano al Čampo 5:0, Turbigo - Karneid Bočen 5:0.
LESTVICA
Recoaro Agostini Bočen 24; Kras Corium, Turbigo, Ora Auerplatter Bočen 16; Cannottieri Lecco 8; Karneid Bočen, Cardano al Čampo 2.
MOŠKA B-2 LIGA
Zadnje kolo prvenstva je Krasova moška postava gostovala v Padovi. Tekma z ekipo Bieffe Lanterna Bleu je bila zanjo le formalnost, saj je bilo po končanem prvem delu prvenstva že povsem jasno, da se našim fantom obeta napredovanje. V konkurenci osmih ekip so ostale še tri: Villazzano, Brescia in Padova, ki pa so se izčrpale v medsebojnem boju, medtem ko je
Kras nadaljeval svojo zmagovito pot do konca. Tri kola pred koncem prvenstva so bili krasovci z obema nogama že v višji ligi. To je yelik uspeh Krasove moške ekipe, ki v sicer žensko usmerjenem namiznem tenisu nima primerjave v 20-letni Krasovi zgodovini.
Domačini v zadnji tekmi niso nastopili v prvotni postavi. Greggia je zamenjal Paccagnella, kar je še najbolj prišlo Marjanu Miliču, da je dosegel zmago nad njim in ponovno dokazal, da se vedno bolj vključuje v ekipo in daje svoj doprinos z zmagami. Krasovi fantje so se tudi na tej tekmi potrudili, čeprav so imeli napredovanje že v žepu. Cristian Mersi in Igor Milič sta osvojila vsak po dve točki. Rezultat 5:1, ki so ga dosegli s Padovo, je realen odsev prizadevanj, ki so jih krasovci pokazali na tekmi, 13 zmag in en sam poraz v letošnjem prvenstvu pa
daje dobre obete tudi za nastope v višji ligi.
BIEFFE LANTERNA BLEU PADOVA _ kras	1:5
Paccagnella - Igor Milič 0:2 (16:21, 4:21); Greggio - Mersi 1:2 (21:19, 11:21, 12:21), Pertot - Marjan Milič 0:2 (21:18, 21:18); Greggio - Igor Milič 0:2 (13:21, 15:21); Paccagnella - Marjan Milič 0:2 (10:21, 16:21); Pertot - Mersi 0:2 (17:21, 7:21).
OSTALI IZIDI 14. KOLA (SKUPINA C)
Lega Nazionale Gorica - Duomo Folgore Treviso 5:0, Cassa Rurale Vil-_ lazzano - Azzurra Gorica 5:2, Volta' Bresciana Brescia - Alto Adige Bočen 5:0.
LESTVICA
Kras Zgonik 26; Volta Bresciana Brescia 22; Cassa Rurale Villazzano 20; Alto Adige Bočen 18; Bieffe Lanterna Bleu Padova 14; Azzurra Gorica 12; Lega Nazionale Gorica 4; Duomo Folgore Treviso 0. (J. J.)
Moško višješolsko odbojkarsko prvenstvo
Zdaj bo na vrsti derbi
Ekipa Zois Cankarja, ki jo vodita profesorja Joško Prinčič in Jožica Mikulus, je včeraj uspešno nastopila tudi v uvodnem srečanju letošnjega moškega medpokrajin-skega dijaškega prvenstva v odbojki. Igralci goriških trgovskih združenih šol Žige Zois in Ivana Cankarja so si namreč že pred časom zagotovili zmago v pokrajinskem tekmovanju. Tokrat so v telovadnici Slovenskega športnega središča na Drevoredu 20. septembra brez težav, po pičlih 40 minutah igre, odpravili videmskega pokrajinskega prvaka, to je dijake znanstvenega liceja Marinelli. Naši fantje, ki so sicer člani 01ym-pie in združene ekipe Valprapora, so pokazali daleč boljšo tehnično in taktično pripravo. Igrali so dokaj umirjeno, večkrat tudi privlačno. Zmaga ni bila vprašljiva, le v drugem setu sta si bili ekipi enakovredni do rezultata 5:5.
V sredo 13. marca se bodo Goričani v drugem srečanju medpokrajinske faze pomerili proti tržaškemu prvaku. Srečanje, ki se bo pričelo ob 10. uri v tržaški športni palači, bo slovenski derbi, kajti v Trstu so zmago slavili dijaki trgovskega zavoda Zois.
Zmagovalec medpokrajinske faze se bo udeležil meddeželnega finala, ki bo na sporedu od 9. do 12. aprila. (B. in P.)
ZOIS-CANKAR (GORICA) - MARINELLI (VIDEM) 2:0	(15:5, 15:8)
ZOIS-CANKAR: Cotič, Terpin, Dorni, Florenin, Petejan, Paoletti, Sfiligoj, Klede, Hlede, Korečič, Tomšič, Čaudek.
Na sliki (foto Čubej): združena postava goriških višjih šol Zois in Cankarja
ločen rezultat, z razmerjem v golih 12:2, in to proti moštvom, kakršna so Benfica, Valencia in Bordeaux! Za Anderlecht igra tudi mladi afriški talent Lamptey, šestnajstletnik iz Ghane, ki ga nekateri po slogu primerjajo s Pe-lejem.
Bologna - Sporting Lizbona pa bo tekma razočaranih. Italijani so na robu izpada v B ligo, Sporting, ki je meril na osvojitev portugalskega naslova, pa ima v prvenstvu pet točk zaostanka za vodilno dvojico Benfica-Oporto.
Tako po TV
RAI 1: 20.25 Milan-01ympique Marseille; 23.10 Atalanta-Inter.
RAI 2: 17.25 Bologna-Sporting Lizbona, 18.55 Roma-Anderlecht.
RAI 3: 20.10 Liege-Juventus.
SLOVENIJA 2: 23.30 C. zvezda-Di-namo.
ITALIA 1: 17.15 Legia-Sampdoria.
ASPEN (Kolorado) — Tudi na drugi strani oceana vreme ni preveč naklonjeno smučarjem. Zaradi močnega vetra so namreč morali odpovedati oba poskusna spusta v moškem smuku za'svetovni pokal, ki je na sporedu v petek v Aspnu. V tem kraju je v soboto predviden veleslalom, v nedeljo pa slalom. Organizatorji svetovnega pokala so se tudi domenili, da 15. marca izpeljejo še eno tekmo, in sicer smuk v Vailu.
Cruyffu gre na bolje
BARCELONA — Po kirurškem posegu, ki so ga opravili prejšnji teden, je zdarvstveno stanje bivšega nizozemskega nogometnega asa Johana Cruyffa vse boljše. To potrjuje tudi napoved, da se bo prihodnji četrtek v kliniki v Sant Jor-diju srečal s časnikarji iz Barcelone.
V L moški odbojkarski diviziji na Tržaškem
Tudi zmaga brez boja
1. MOŠKA DIVIZIJA
Srečanja med Slogo in Le Volpi niso odigrali, ker gostujoča ekipa ni upoštevala spremembe urnika in je zato na tekmo ni bilo. Sodnik je tako dosodil zmago slogašem brez borbe.
BOR - PALLAVOLO TS	3:1
(5:15, 15:4, 15:11, 15:11)
BOR: Pavlica, Furlanič, Gombač, Cili-berto, De Carli, Stulle, Koren, Coloni.
Plavi so zasluženo dosegli svojo drugo zmago. V prvem nizu so slabo sprejemali servis in pobudo prepuščali nasprotniku, a v nadaljevanju so uredili svoje vrste in zmagali brez težav, čeprav se je poškodoval glavni podajač Dejan Furlanič, ki je bil dotlej eden boljših v Borovih vrstah.
OSTALA IZIDA 5. KOLA: Altura - La Marmotta 0:3, SanfAndrea - Volley Club 3:0.
LESTVICA: SanfAndrea in La Marmotta 10, SLOGA SAG OR 8, Le Volpi in BOR 4, Pallavolo TS in Volley Club 2, Altura 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
CUS - SLOGA SAGOR	1:3
(9:15, 15:12, 7:15, 11:15)
SLOGA SAGOR: Ciocchi, Čebulec, Ferluga, Fonda, Gruden, Maja in Martina Kosmina, Mahnič, Milič, Spacal, Starc.
Sloga Sagor je v nedeljo zjutraj osvojila svojo četrto prvenstveno zmago. Slo je za pravo maratonsko tekmo, ki je bila zaradi marsikatere dobro izpeljane akcije, tudi privlačna za oko. Sloga Sagor je popustila le v drugem nizu, ki je pripadal domačinkam, drugače pa je bila stalno boljša.
(INKA)
CLUB ALTURA -
BOR FRIULEXPORT	0:3
(14:16, 9:15, 7:15)
BOR FIRULEKPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Vitez, Neubauer, Vodopivec, Flego, Faimann.
Tudi po tem kolu ostajajo borovke še nepremagane. Club Altura se jim je močneje upiral le v prvem nizu, v katerem je tudi povedel s 14:11, a nato je Gregorijeva z nekaj lepimi servisi pripomogla k uspehu svojih. V preostalih dveh nizih se plave niso več pustile presenetiti, čeprav so prevečkrat grešile, zlasti v napadu. (Igor)
OMA - BREG	1:3
(9:15, 15:6, 6:15, 9:15)
BREG: Canziani, Kocjančič, Komar, Malmenval, Pecchiar, TaUčer, Žerjal, Zeriali, Sancin.
Če ne upoštevamo določenega padca zbranosti v drugem nizu so Brežan-ke tokrat s svojim nastopom v celoti zadovoljile in se zdaj - kljub dvema porazoma - znova kandidirajo za boj pri vrhu.
OSTALA IZIDA 7. KOLA: Virtus -Killjoy 1:3, La Marmotta - Altura 1:3. ZAOSTALA TEKMA: Bor Friulexport - Sloga Sagor 3:2 (16:14, 16:17, 15:4, 10:15, 15:7).
LESTVICA: Altura 12, BOR FRIU-LEKPORT in BREG 10, SLOGA SAGOR in Killjoy 8, Club Altura Omse 6, Virtus in CUS 4, La Marmotta 2, OMA 0. (Bor Friulexport in La Marmotta imata dve tekmi manj, Killjoy in CUS imata tekmo manj.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
LE VOLPI A - BOR FRIULEXPORT 3:1 (10:15, 15:7, 15:10, 15:11)
BOR FRIULEKPORT: Mamolo, Jurkič, Fischer, Orlich, Debeljuh, Milič, Tersar, Mercandel.
Po obetavnem začetku borovkam ni uspelo priti do svoje prve zmage, čeprav so se v zadnjih dveh nizih požrtvovalno borile za vsako žogo.
PREVENIRE - BREG	1:3
(4:15, 12:15, 15:12, 11:15)
OSTALI IZID 7. KOLA: OMA - SanfAndrea 1:3.
LESTVICA: SanfAndrea 14, Prevenire in Le Volpi A 10, BREG 8, OMA 2, BOR FRIULEKPORT 0.
SKUPINA B
ALTURA - SOKOL	3:0
(15:10, 15:3, 15:11)
OSTALA IZIDA 7. KOLA: OMA A -
Zaule Rabuiese 3:0, Le Volpi B - CUS 0:3.
ZAOSTALI TEKMI: CUS TS - OMA 3:0, Sokol - OMA 0:3.
LESTVICA: Cus 14, Oma 12, Altura m Zaule Rabuiese 6, Sokol in Le Volpi 2.
DEKLICE
V tem prvenstvu manjka do konca prve faze le še eno kolo, borovke v A skupini in slogašice v B skupini pa so si že zdavnaj in premočno zagotovili uvrstitev v polfinale za naslov prvaka.
SKUPINA A
BREG - BOR FRIULEXPORT	0:J
(11:15, 1:15, 13:15)
BREG: Kosmač, Bandi, Alenka in Sonja Mauri, Pettirosso, Federica in Martina Sancin, Laurica, Metlika, Coslovaz.
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Vitez, Neubauer, Vodopivec, Flego, Faimann.
Nepremaganim borovakm so Brežanke nudile v prvem in tretjem nizu močan odpor, a presenečenja niso mogle pripraviti.	.	,
OSTALA IZIDA 13. KOLA: Sokol -CUS A 0:3 (5:15, 4:15, 6:15), Ricreatori ' Sloga A 3:2 (5:15, 15:0, 8:15, 15:4, 15:UJ' Zaule Rabuiese - Virtus 0:3.
LESTVICA: Bor Friulexport A 24, virtus 22, CUS A 20, Ricreatori 14, Breg m Sokol 8, Zaule Rabuiese 4, Sloga B _ (Bor Friulexport in Zaule Rabuiese imat tekmo manj)
SKUPINA B	„
SLOGA B - BOR FRIULEXPORT B J v (15:10, 15:4, 15:1)	,,
SLOGA B: Brišnik, Ciocchi, Fond*' Kosmina, Mahnič, Milič, Spacal.
BOR FRIULEKPORT B: Pitacco, sa, Jogan, Tence, Bezenšek, Pernarc Vidah, Zadnik.	,e.
Še nepremagana Sloga B se je v neti-e Ijo pomerila z najmlajšimi borovkamr so se proti boljšim nasprotnicam br kompromisno vrgle v boj, v prvem nls0 so nekaj časa celo vodile, slogašice Pa :e kaj kmalu poprijele vajeti igre v svJ roke in osvojile svojo enajsto zaporen gladko zmago.	n.3
SANT ANDREA - KONTOVEL
(6:15, 7:15, 5:15)^	tpC,
KONTOVEL: Černe, Bezin, BogatB Milič, Husu, Limbeck.	0t-
Kontovelke so izgubile proti naSPna-niku, ki na lestvici zaostaja za njimi' stopile pa so v okrnjeni postavi. . p ZAOSTALI TEKMI: Bor Friule*P°r - Altura 0:3 (4:15, 4:15, 12:15)	ig,
LESTVICA: Sloga B 22, Altura l0 OMA 14, Kontovel in SanfAndrea j_ .Bor Friulexport 4, CUS B 0 (OMA m tura imata tekmo manj)
NARAŠČAJNIKI tS
IZID 3. KOLA: Sloga - Pallavolo 2:0. TS 2, LESTVICA: Sloga 6, Pallavolo Bor 0.
NARAŠČAJNICE	g:2
CUS TRST - BOR FRIULEXPORT (14:16, 13:15)	p„roSa'
BOR FRIULEKPORT: Pitacco, r vi' Jogan, Tence, Bezenšek, Pernarci dali, Dolhar, Zadnik.	~teiuVr
Borovke so odpravile tudi tr	ne'
ščeni CUS in še naprej ostajajo e	va(j-
premagane na vrhu lestvice. V	znaŠ-
nici Monte Cengio se niso najbo J terin le in so igrale slabše, kot na n prejšnjih nastopih. V prvem nlzUJ, pa CUS celo eno set žogo, v dru9f0stane^ skoraj v celoti nadoknadil z	plaV®
14:6. V obeh primerih pa so ^“..pni^00 ohraniti mirnejše živče, zaradi ^ po-bolj čiste igre pa so si zmag0 vsem zaslužile. (Igor)	- Clu
OSTALI IZIDI 7. KOLA: °Mpoboll> ' Altura 2:0, Melara - Sokol 2:0, Comunali 0:2.	, 4 ON
Bor Friulexport CVS 10, Sokol in £AltU'
LESTVICA:
in Ricreatori 12, CUS 6, Sloga in Virtus 4, Cobo. ra 0.
lil 2, Club -
obvestilo

avt°'
, 10. h mndhncl do 2000. Odna,o
,b 5*-5oWseS'
ahrPZlflU ** A A'
Kontovelovi državni kadeti prvi na lestvici
S slovenskega derbija dečkov Bor - Sokol.
(Foto Magajna)
DRŽAVNI MLADINCI
don bosco - jadran farco
113:76 (49:30)
JADRAN FARCO: Oberdan 16 (1:2), Gerli 2, Crisma 31 (7:11), Škerk 4, Per-tot, Lesica 3 (1:3), Sosič 6 (4:7), Paulina 4, Stanisa 8 (2:3), Smotlak 2 (0:1).
TRI TOČKE: Oberdan 1. PON: Smotlak (22), Pertot (23), Paulina (28).
Na srečanju, ki je odločal za 3. mesto, so jadranovci povsem popustili. Naši so se gostiteljem približali na 6 točk na sredini prvega polčasa (26:32). To je bilo tudi vse. Ko pa so morali zaradi petih osebnih napak z igrišča vsi Jadranovi visoki igralci, ni bilo več dvoma o zmagovalcu.
DRŽAVNI KADETI
KONTOVEL - SANTOS 94:87 (58:42)
KONTOVEL: Ban 2, Budin 18, Rebula 34 (14:15), Kralj 9 (1:2), Milič 6 (2:2), Kapun, Briščik 2, Gulič 6, Vodopivec, Gregori 17 (0:1).
TRI TOČKE: Budin 4, Kralj 2, Gregori 1.
Ob odlični igri predvsem Rebule so Kontovelci zasluženo premagali Santos in tako sklenili prvenstvo na prvem mestu.
Don BOSCO - BOR 81:77 (45:41)
BOR: Pavlica 10 (4:4), Simonič 4 (2:3), Debeljuh 24 (10:14), Starec, Posega 13 (1:4), Tomšič 15 (1:3), Drocker 11 (7:9), Rudež, Škabar.
Borovcem je za las spodletel podvig, ba bi premagali visokouvrščeni Don Bosco.
KONČNA LESTVICA: Kontovel 24; Stefanel in Don Bosco 22; Ricreatori 20; Santos 16; Bor 14; SGT 12; Largo Nonzo 10; Latte Carso 2.
V nadaljnji del se uvrstijo prve štiri ®kipe, med katerimi je tudi prvouvr-sčeni Kontovel, iz obeh skupin naše bežele. Zanimivo pa je, da je prav Kontovel, ki je prvi na lestvici, napredoval v finalni del osmih ekip s samo štirimi točkami. Mednovi fantje so na-■hreč v neposrednih spopadih premagali po enkrat samo Stefanel in Ricre-tori (dvakrat so izgubili z Don Bos-c°m, po enkrat pa s Stefanelom in Ric-reatorijem).
Lestvica finalnega dela (obeh skupin) je tale: Diana Gorica 10; Stefanel !n San Daniele 8; Don Bosco in Ricrea-i°ri 6; Kontovel in Basket Club Videm L Emmezeta Videm 2.
Prvo kolo tega dela bo predvidoma l6-1. m.
DEŽELNI KADETI
•NTER 1904 - KONTOVEL 84:79
(43:29)
KONTOVEL: Spadoni 2, Turk 26 D:7), Ravbar, Pečar 27 (3:4), Godnič 12 '^:2), Cingerla (0:1), Krevatin 12.
TRI TOČKE: Turk 1.
Čeprav v okrnjeni postavi so Konto-yelci nudili gostiteljem močan odpor. Še zlasti sta se izkazala Pečar in Turk.
BOR - LIBERTAS	76:107 (24:59)
_ BOR: Bajc 21 (3:6), Filipčič 17 (1:5), Škabar 8 (0:2), Schiulaz 5 (1:2), Brus, Križmančič 22 (2:2).
Proti prvouvrščenemu Libertasu so bili okrnjeni borovci brez moči.
OSTALI IZID: Don Bosco - Ferrovi-ario 56:54.
LESTVICA: Libertas 22; Inter 1904 18; Saba 14; Bor in Kontovel 8; Ferro-viario in Don Bosco 4.
KADETSKI TURNIR ALPE-JADRAN
KONTOVEL - DIANA 77:90 (42:45)
KONTOVEL: Ban 8, Budin 28 [3:7), I. Milič 23 (1:4), M. Milič, Daneu, Černe, Vavpetič (0:2), Baitz, Vodopivec 10 (1:2), Hmeljak.
TRI TOČKE: Budin 1, Vodopivec 1. Čeprav so Kontovelci v prvem četrtfinalnem srečanju v Gorici premagali domačo Diano s štirimi točkami razlike (72:68), so se jim Goričani v povratni tekmi oddolžili, zmagali s 13 točkami razlike in jih izločili iz nadaljnjega dela tega turnirja. (I. E.)
NARAŠČAJNIKI Skupina A
DON BOSCO B - BOR 72:94 (38:49)
BOR: Gallopin 21 (3:7), Giacomini 13 (1:2), Gregorič 6, Porportti, Samec 25 (7:12), Coloni, Cupin 14 (2:4), Bandi 4, Grbec 11 (2:5).
Le v prvem polčasu so borovci naleteli na odpor gostiteljev, v nadaljevanju pa so uveljavili svojo premoč, zlasti po zaslugi razpoloženih Gallopina in Samca.
LIBERTAS B - KONTOVEL 99:119
(59:61)
KONTOVEL: Černe 20 (6:8), Cingerla 9 (1:3), Križman 14, Milič 18 (1:5), Budin, Daneu, Vatta 12, Vidali 16 (2:5), Spadoni 17 (3:5), Vavpetič 13 (3:7), Gerli.
TRI TOČKE: Milič 1.
Kontovelci so dosegli četrto zaporedno zmago in so tako na lestvici dohiteli ekipo Poggi, ki jim je najnevr-nejši tekmec za osvojitev 4. mesta, ki še pelje v nadaljnji del tega prvenstva.
OSTALA IZIDA: Poggi - Ferrovia-rio 69:91; Latte Carso B - Stefanel A 36:129; CGS prost.
LESTVICA: Stefanel A 28; Ferrovia-rio 24; Bor 20; Kontovel in Poggi 16; Don Bosco B 12; Libertas B 8; CGS 4; Latte Carso B 0.
DEČKI
BOR - SOKOL	130:57 (63:23)
BOR: Kovač 8, Jogan 22, Uršič 36, Oberdan 22 (2:5), Požar 16, Štokelj 4, Ruda 10 (0:2), Lapelj 10 (2:2), Omari 2, Stanič.
SOKOL: Peric 4 (2:2), Vidoni, Ferlan 8 (0:4), Kocjan, Masten 2, Taučer 43 (3:8).
Borovci so po pričakovanju osvojili slovenski derbi, s tem da so visoko premagali okrnjeno postavo Sokola, pri katerem se je zopet izkazal Devan Taučer, ki je bil s 43 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Pri Boru je treba pohvaliti vse za dobro skupinsko igro.
OSTALI IZIDI: Poggi - Santos 107:62; CGS - Kontovel prelož.; Latte Carso - Stefanel prelož.; Ricreatori -Barcolana 78:122; Don Bosco prost.
LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 24; Bor in CGS 20; Poggi 18; Kontovel 14; Barcolana 8; Latte Carso 6; Sokol, Santos in Ricreatori 4.
PROPAGANDA NA TRŽAŠKEM Skupina A
SCOGLIETTO - POLET 56:61 (24:30)
POLET: Petaros 2 (0:4), Senica 18 (1:3), Krt 2, Vavpetič 8 (0:1), Košuta 2, Lakovič 17 (1:8), Sosič 4, Genardi 8 (2:3).
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva propaganda je prišla prva prvenstvena zmaga mladih Poletovih košarkarjev, ki sb prevladali nad nasprotnikom, ki zaseda znatno boljše mesto v razpredelnici. Zmaga je prišla ob koncu borbene, izenačene in dopadljive igre, v kateri so vsi posamezniki Poleta prišli do izraza. Izrecno bi pohvalili Genardija z odlično obrambo nad najboljšim nasprotnikovim igralcem.
(Cancia)
Skupina B
BARCOLANA - BOR 53:56 (23:33)
BOR: Jagodic 17 (1:2), Velinski 6, Turk 6, Štokelj 5 (1:1), Grgič 4, Kafol, Perkovič 18, Božič.
Borovci so po izenačenem boju premagali domačine, ki so se od prve minute nevarno upirali in v osmi tudi vodili z rezultatom 15:10. Tako stanje so borovci opravili v drugi četrtini, ko so celo igrali v štirih.
Čestitati je treba vsem prisotnim. Zveza še ni sporočila uradne lestvice in tako ne vemo, če so se borovci uvrstili v drugi del tega prvenstva. (U. A.)
OSTALA IZIDA: Poggi B - Fincanti-eri 85:31; Santos - Don Bosco A 69:49.
LESTVICA: Poggi B 14; Bor 12, Scoglietto 10, Libertas 6; Don Bosco A in Fincantieri 4; Polet in Santos 2.
NA GORIŠKEM
DOM - STARANZANO	44:51
DOM: Cej 16, P. Devetak 8, Mužič 6, Primožič 4, Bastiani 2, G. Devetak 8, Gravner, Covi, Furlan, E. Devetak, So-šol.
ON: Dom 25; Staranzano 18.
Tekma je bila zelo napeta, saj sta si bili ekipi izenačeni. Gostje so bili le prisebnejši in tudi tesno zmagali.
MINIBASKET
DOM - ARTE	34:90
DOM: Cej 15, Mužič 10, P. Devetak 1, Primožič 2, Bastiani 2, Covi 4, Furlan, Gravner, Sošol, Cozzuccoli.
ON: Dom 25; Arte 12.
Dom je tokrat visoko izgubil proti očitno premočnemu nasprotniku. Do-movci so v prvih dveh četrtinah kar slabo igrali, a proti koncu tekme so izboljšali napad, dosegli nekaj košev in tako zmanjšali sicer veliko razliko.
(M. Primožič)
Na smučarskih tekmovanjih
Dober nastop Rapotčeve
Zamejski smučarji so uspešno nastopili na raznih tekmovanj v deželi. Mladinci in mladinke so se pomerili v veleslalomu, in sicer v Rablju. Najbolje se je spet odrezala Francesca Rapo-tec (Breg MZSTE Metal Trading), ki se je uvrstila na 3. mesto. Med mladinci je Erik Vodopivec (Breg MZSTE Metal Trading) zasedel 18. mesto, medtem ko je bil Kristjan Volpi (Brdi-na) devetnajsti. Andrej Kosmač (Breg MZSTE Metal Trading) je pristal na 20. mestu, Peter Ferluga (Brdina) pa je bil 36.
V	omenjenih kategorijah so se pomerili tudi v slalomu na Trbižu. Tudi to pot je bila Rapotčeva odlična tretja, medtem ko je bila Vanessa Mezgec (Mladina Resco) dvanajsta. Med mladinci se je Peter Ferluga uvrstil na 31. mesto.
Na vrsti so bile tudi cicibanke, ki so moči merile na trofeji Noviello v Pi-ancavallu. Tekma je bila veljavna za deželni naslov v veleslalomu. Zmagala je Tržačanka, članica Sci Cai Michela Novacco s časom 46"58. Med našimi je bila najboljša Fjona Mezgec (Mladina Resco - MZSTE Metal Trading) s časom 51"43, ki ji je prinesel 18. mesto. Takoj za njo je pristala sestra Karin Mezgec (Mladina Resco - MZSTE Metal Trading) s časom 51"70. Nastja Milič (Mladina Resco MZSTE Metal Trading) je bila 26. (55"02), Anja Štrekelj (Brdina)) 33. (60"29), Tjaša Trampuš (Devin) 35. (65”01). V kategoriji baby sprint (ženske) se je Kristina Skerk (Devin) uvrstila na 4. mesto (69"72).
(E. M.)
Naši kotalkarji so se izkazali
Pred kratkim je bilo v Carpiju pri Modeni državno kotalkarsko tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi Pole-tovi predstavniki, ki so se kar dobro odrezali.
V	kategoriji najmlajših je poletovka Tanja Romano osvojila prvo mesto in spet pokazala, da naglo napreduje. V konkurenci osmih kotalkaric je bila zanesljivo najboljša tako v obveznih likih kot v prostem programu.
Zvrhano mero smole je imela Cristi-ana Merlo, ki je bila prva v prostem programu, z napako v obveznih likih pa se je morala zadovoljiti s petim mestom. Maja Berzi pa je bila šesta.
Naj omenimo, da je imel svetovni prvak, poletovec Samo Kokorovec ob tej priložnosti tudi ekshibicijski nastop.
NA TRŽAŠKEM UNDER 18
BrEG - MUGGESANA	1:1 (1:0)
STRELEC ZA BREG: Rocchetti. j SREČ: Giglifano, Stefančič, Ota, Reja, i^Pin, Švab, Bandi (Laurica), Rocchetti, ^®Uri, Sancin, Majevski (Buzzi). j v izenačeni in borbeni tekmi so modri Stali neodločeno kar proti prvo uvrščeni Jhpi Muggesane. Breg je prešel v vod-(.Č0 že v 11. minuti z lepim strelom Roc-c?ettija izven kazenskega prostora Roc-č*ehija. Gostje so skušali izenačiti, a . 6žani so jih dobro zaustavljali, tako da ®tar Giglifano ni imel dosti dela.
^ v drugem polčasu so gostje še odloč-napadali in v 20. minuti izenačili, (j^tna je postala nato zanimivejša in žan	sta zapravili več priložnosti za
vj[letek, a tekma se je zaključila s pra-'-nim neodločenim izidom. (E. B.)
^INlORJE - OLIMPIJA	1:2
Ifi t^ALI IZIDI: S. Andrea - Opicina (V Domio - S. Nazario 1:3, Edile Adriati-fa ' Campanelle 2:1, Costalunga - Azzur-,Y:2, Fortitudo - Chiarbola 1:2. Monte-, ° je bil prost.
9etESTVICA: Chiarbola 26 točk, Mug-U ®na in Costalunga 25, S. Andrea in ntebello 24, S. Nazario 23, Edile Adri-Jbc.a in Fortitudo 22, BREG 18, PRIMOR-il	Opieina 14, Campanelle
mPia 7, Azzurra 3.
PRIHODNJE KOLO: Montebello -t^iRudo, Chiarbola - Costalunga, Az-Ca ^ ' Primorje, Olimpia - Edile Adriati-^A-snipanelle - Domio, S. Nazario - S. Ptost65, 0Picirla ‘ BREG. Muggesana je

NARAŠČAJNIKI
0:1 (0:0)
S-G - PRIMORJE
. BRpELfC: Savi (Primorje).
Reu CU‘: I. Rajmtec, Cuk, Strajn, Lavrica, lc' C. Rapotec, Bajec, Mauri, ' Gr°pazzi.
tJOEJE: Franza, Puntar, Pahor, Savi’ .pi^tbassi, Natalicchio, Emili, Di-
h7ch.
T
Pacor, Sardoč, Zacchigna. Čiac-
'ta <*erBi ie bil, kot prejšnji, zelo naiborf'V'. ^ začetnih minutah je bregov ^detet i9ralec Mauri takoj poskušal bih,, 7' a dobra obramba »rdeče-rume-
PtvJRR Je
preprečila. Vse do konca
Jhi 7 P°lčasa se je igra odvijala na sre-t‘obrn?lS'-a- Edino Pacor si je zapravil , V “ Pnložnost.
*6Po « e,tlcu drugega polčasa je Mauri i6 inio, ®ijal prosti strel. Takoj zat
iv	iPiern^31 Prost;i strel- Takoj zatem pa
v	žtisi .Irnr izredno priložnost, ki je pa dtosu'*1 izkoristiti. Nato je Savi streljal
strel mimo vrat, nekaj minut ka-
sneje — potem ko si je Gropazzi zapravil lepo priložnost — pa je bolje izvedel prosti strel in zapečatil končni izid.
(Luka)
OLIMPIA - ZARJA	7:0
OSTALI IZIDI: Domio - Don Bosco 1:2, Fortitudo - Costalunga 1:2, Portuale -Opicina 3:2, S. Andrea - Zaule 1:1, S. Lui-gi - Chiarbola 3:1, CGS - Campanelle 3:0.
LESTVICA: Olimpia in S. Luigi 35 točk, CGS 29, Chiarbola 25, Costalunga in Zaule 23, S. Andrea in PRIMORJE 22, BREG 18, Portuale 17, ZARJA 16, Opicina 14, Don Bosco 13, Fortitudo 10, Campanelle 8, Domio 6.
PRIHODNJE KOLO: BREG - CGS, PRIMORJE - S. Andrea, Campanelle -Portuale, Chiarbola - Fortitudo, Zaule -Domio, Opicina - Don Bosco, ZARJA -Costalunga.
NAJMLAJŠI Skupina A
PRIMORJE - ZARJA	2:0 (1:0)
STRELCA: Sardoč in Sirca.
PRIMORJE: Emili, Rebula, Pahor, Nadlišek, Guštin, Sardoč, Passelli, Sirca, Kuk, Ostrouška (Velikonja), Husu.
ZARJA: Bellafontana, Domio, Ražem, Tence, Grgič, Balbi, Lipovec, Jurincich, Gregori, Kozman, Caenazzo, Possega.
V res zelo lepem derbiju na Proseku so na obeh straneh imeli številne priložnosti. V prvem polčasu so bili »rdeče-rume-ni« nekoliko boljši. Husu je zapravil zelo ugodno priložnost, potem ko je vratar odbil strel Sardoča. Na drugi strani pa je Emili opravil nekaj res odličnih posegov. V 25. minuti so »rdeče-rumeni« povedli po osebni akciji z diagonalnim strelom Sardoča. V drugem polčasu so Bazovci reagirali in zagospodarili na sredini igrišča. Znašli pa so se v težavah pred hitrimi protinapadi Primorja. Tako se je Širca v osebni akciji znašel sam pred vratarjem, se mu spretno izognil in podvojil. Do konca tekme so domačini brez večjih težav obdržali vodstvo. (Š. M.)
OSTALI IZIDI: Olimpia - Opicina 5:2, Fani - S. Luigi 0:3, S. Giovanni - Costalunga 2:0, Fortitudo - CGS 0:3. S. Nazario je bil prost.
LESTVICA: CGS in Olimpia 8 točk, Opicina 7, Supercaffe, Costalunga in S. Luigi 6, S. Giovanni 4, PRIMORJE 3, ZARJA 2, Fortitudo in Fani 0.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga -CGS, S. Luigi - Supercaffe, Opicina -Fortitudo, ZARJA - S. Giovanni, PRIMORJE - Fani. Olimpia je prosta.
ZAČETNIKI Skupina A
SANT’ANDREA - ZARJA
ADRIAIMPEK	1:0 (1:0)
ZARJA: Gregori, Martini, lozza, Jer-cog, Tence, Domio, Ban, Lorenzi, Ota, Sancin, Čurman, Rismondo, I. in D. Šik.
Zarjani tokrat res niso imeli sreče. Tekma se je začela z rahlo premočjo za-rjanov, ki so že v prvih minutah imeli nekaj lepih priložnosti. Domačini so se izkazali v protinapadih in tudi dosegli gol.. Gol je zarjane tako zmedel in domačini so hitro prevzeli vajeti igre v svoje roke. Zarjani pa so tokrat igrali borbeno in bi si prav gotovo zaslužili vsaj točko.
(A. Ban)
FANI - PRIMORJE	prek.
OSTALI IZIDI: Fortitudo A - Fulgor 3:0, Esperia - Portuale 0:6, Soncini A -Altura 10:0, Opicina B - Muggesana 0:0, Ponziana - Chiarbola 2:0. Domio je počival.
LESTVICA: Soncini A 33 točk, Portuale in Ponziana A 29, Fortitudo A 28, S. Andrea 21, Domio, Chiarbola, PRIMORJE in Fulgor 17, Opicina B 12, Altura 11, ZARJA 10, Fani 7, Esperia 5, Muggesana 3.
PRIHODNJE KOLO: Ponziana A -Opicina B, Domio - Soncini A, Chiarbola - Fani, Muggesana - Esperia, Altura -Fortitudo, PRIMORJE - S. Andrea, Portuale - ZARJA. Fulgor je prost.
MLAJŠI CICIBANI Skupina A
FORTITUDO - BOR	2:3 (0:1)
STRELCA za Bor: Štokelj in Primosi
(2).
BOR: Jaš^Gregori, Berce, Grgič, Longo, Tolentino, Štokelj, Primosi, Tul, Žagar.
Borovci so tokrat lepo presenetili, saj so v gosteh premegali solidni Fortitudo iz Milj. Tokrat lahko res pohvalimo vse naše igralce, (d. gr.)
OSTALI IZIDI: S. Giovanni - S. Luigi B 5:0, Zaule -'Altura prel., Ponziana -Opicina B 14:1, Costalunga - Esperia 0:2.
LESTVICA: Esperia 26 točk, Ponziana 23, S. Giovanni 20, BOR 14, Altura 13, Fortitudo 12, Costalunga 7, S. Luigi 6, Zaule 4, Opicina B 1.
PRIHODNJE KOLO: Esperia - Ponziana, Opicina B - Zaule, Altura - Fortitudo, BOR - S. Giovanni, S. Luigi B - Costalunga.
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - MUGGESANA 1:2 (0:0)
STRELEC za JUVENTINO: Paoletti.
JUVENTINA: Peric, Todde, Marvin, Kobal, Paoletti, Marino Peteani, Dario, P.
Gergolet, Scimone, Devetak, D. Gergo-let^ Ferfolja.
Čeprav v okrnjeni postavi, saj je manjkalo kar pet standardnih igralcev, so naši zaigrali proti dobri ekipi iz Milj eno najlepših tekem v prvenstvu. Tekma za naše se ni začela najbolje, saj sta se hitro poškodovala dva važna igralca, Kobal in Devetak, tako da so bili igralci Juventi-ne prisiljeni večji del srečanja igrati le v desetih. Kljub temu so uspeli večkrat ogrožati nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu so gostje takoj povedli, a že nekaj minut kasneje je Paoletti z lepim golom remiziral. V zadnjih minutah srečanja pa so gostje po napaki naše obrambe povedli, domačinom pa je zmanjkalo časa, da bi rezultat skušali ponovno izenačiti. Tokrat si pohvalo zasluži celotna ekipa, saj je skoraj celo tekmo igrala le v desetih. (A. F.)
IZIDI 17. KOLA: San Nazario - Aris S. Polo 6:0, Pro Gorizia - Azzurra 4:1, Gra-dese - Staranzano 2:1, Natisone - Corno 2:1 JUVENTINA - Muggesana 1:2, Luci-nico - San Sergio 0:6. Počivali sta Cor-monese in San Michele.
LESTVICA: Pro Gorizia 29, San Nazario 25, Muggesana 23, Cormonese 22, Gradese in Šan Sergio 20, Staranzano 17, Aris S. Polo 15, JUVENTINA in San Michele 13, Corno 11, Azzurra in Lucini-co 8, Natisone 6.
NAJMLAJŠI
NATISONE - JUVENTINA 0:3 (0:0)
STRELCA: P. Gergolet 2, Zanier.
JUVENTINA: Pavio, Ambrosi, Scimone, Trampuš, Zanier, Pisk, Gallo, P. Gergolet, A. Gergolet, Černigoj, Paoletti (Rassu, Tomšič).
Juventina je že v prvem polčasu izvajala zelo dobro in lepo igro, a ni bila preveč uspešna v končnici napadov. V drugem polčasu je bil bolj uspešna, saj je dosegla kar tri gole: prvega po zaslugi Zaniera, ki je natančno streljal z glavo, drugega in tretjega pa je dosegel razigrani Peter Gergolet. Z 21 točkami je Juventina še naprej prva na skupni lestvici.
(A. G.)
JUVENTINA - LUCINICO 1:0 (0:0)
STRELEC: Paoletti
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Maž-gon, Ambrosi, Zanier, Trampuš, Gallo, P. in A. Gergolet, Černigoj, Paoletti, (Rassu, Lorenzut, Pisk, Tomšič).
Juventina ni prikazal v tem srečanju česa je res sposobna, saj so v prvem polčasu njeni igralci nekoliko brezglavo pošiljali v napad vse žoge. To soseveda izkoriščali nasprotniki, ki so bili po postavi višji. V drugem polčasu so igralci Ju-
ventine so znatno bolje zaigrali. Ustvarili so si več priložnosti za zadetek, sicer je le Paolettiju uspelo ukaniti ločniškega vratarja. Borbeni Peter Gergolet tokrat ni dosegel zadetka. (A. G.)
IZIDI 11. KOLA: Sanrocchese - Azzurra 0:0, Pro Romans - Corno 3:2, Lucinico -Isontina 0:2, Natisone - JUVENTINA 0:3, Mossa - I.S. Marco 4:1. Počival je Pro Farra.
LESTVICA: JUVENTINA 21, Azzurra in Pro Romans 17, Isontina in Sanrocchese 12, Lucinico 11, Natisone 8, Pro Farra 7, Corno 6, I.S. Marco B 5, Mossa 4.
ZAČETNIKI
SOVODNJE - SANROCCHESE 2:5 (0:2)
STRELCA za SOVODNJE: L Prinčič in Florenin.
SOVODNJE: Pelegrin, Ožbot, Morra, M. in D. Devetak, Petejan, Mažgon, I. in B. Prinčič, Florenin, Fajt, Marušič, Čotič.
V	zaostali tekmi prvega dela prvenstva so Sovodenjci tokrat gostili drugo uvrščeno moštvo lige. Zaradi bolezni številnih igralcev je bilo društvo prisiljeno sestaviti zasilno enajsterico, ki so jo poleg rezerv sestavljali še nekateri cicibani. Pod takimi pogoji je bilo nemogoče misliti na ugoden rezultat, pa čeprav nasprotnik ni pokazal nič posebnega. Vsi goli so namreč padli zaradi najivnosti v obrambnih vrstah. (I. P.)
SOVODNJE - ITALA
S. MARCO A	0:6 (0:2)
SOVODNJE: Pelegrin, Peric, E. in V. Petejan, Gorjan, Ožbot, I. in_B. Prinčič, Florenin, D. in M. Devetak, Černič, Marušič, Fajt.
V	prvi tekmi povratnega dela prvenstva Začetnikov so mladi Sovodenjci na domačem igrišču doživeli pekoč poraz. Nasprotnik je sicer bil ena najboljših enajsteric prvenstva, vendar smo si od naših vseeno pričakovali nekaj več odpora. Naše mlado moštvo je namreč že stopilo na igrišče z idejo, da bo visoko poraženo, zato se nasprotnikom ni bilo niti treba truditi preveč za dosego pričakovane, a ne tako lahke in prepričljive zmage. (I. P.)
IZIDI 14. KOLA: SOVODNJE - Sanrocchese 2:5, I.S. Marco A - Sagrado 8:0, Cormonese B - Medea predi., Azzurra -Lucinico 1:1, Corno - Mossa 1:0, Isontina - Cormonese A 2:3, Natisone - I.S. Marco B 3:0. Počival je Pro Romans.
LESTVICA: Cormonese A 26, itala S. Marco A 23, Sanrocchese 22, Isontina 19, Azzurra 15, Lucinico 14, Natisone 13, SOVODNJE 12, Cormonese B in Pro Ro-maris 11, Medea in Corno 9, Mossa 7, I.S. Marco B 3, Sagrado 0.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 260.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš.. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sreda, 6. marca 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Tudi včeraj se je v južnih pristaniščih izkrcalo več kot sto prebežnikov
Italija mora Albaniji zagotoviti pomoč za učinkovitejšo gospodarsko reformo
Polemika v RAI Vittorio Sgarbi nespoštljiv do papeža
BRINDISI — Število albanskih prebežnikov v južni Italiji se iz dneva v dan veča. Prejšnjo noč in včeraj zjutraj jih je v Otranto in Ancono prispelo vsaj sto (na sliki AP). Grška potniška ladja Jonian Galaxy je nekaj manj kot deset milj od italijanske obale vzela na krov pet albanskih mladeničev, ki so se podali na morje z majhnim čolnom. Čolnič je bil dobesedno zakrpan s katranom in lepilnim trakom, namesto vesel pa so fantje uporabili lesena toporišča. Bili so tudi brez hrane,, saj so s seboj vzeli le nekaj pitne vode.
Pristojna državna telesa in krajevne uprave pripravljajo načrt za najustreznejšo namestitev albanskih beguncev, ki ga bodo v najkrajšem času izročili notranjemu ministru Scottiju. Položaj v Otrantu je iz dneva v dan dramatič-nejši, saj prebežnikov dejansko nimajo več kam namestiti. Scotti je včeraj izjavil, da je položaj toliko bolj zaskrbljujoč, ker nič ne kaže, da se bodo v Albaniji politične in gospodarske razmere tako kmalu uredile.
Delegacija italijanskih parlamentarcev se je medtem že vrnila z enodnev-
nega obiska v Tirani. Glavna tema pogovorov je bil seveda eksodus Albancev, ki je po mnenju predsednika Ra-miza Alije posledica predvsem slabih gospodarskih in življenjskih razmer in ne političnih. To trditev je Alia utemeljil s podatkom, da je v državi od pet do šest tisoč brezposlenih, ki so se v zadnjih tednih preselili v pristaniška mesta z očitnim namenom, da ob prvi priložnosti pobegnejo. Glede množičnih manifestacij je Alia dejal, da je policija posegla le v skrajnih primerih in da bo na podoben način ukrepala tudi v bodoče. Predsednik je še zagotovil, da bo volilna kampanja kar najbolj svobodna in demokratična, če le ne bo kake politične nestrpnosti.
Predsednik vlade Fatos Nano pa je v pogovoru z italijanskimi gosti izbral drugačen naglas. Dejal je namreč, da mora tudi Italija posredovati in albanskim beguncem dopovedati, da ni v stanju sprejeti toliko ljudi in jim zagotoviti dostojno življenje. Italijanska vlada mora zato še utrditi odnose s Tirano in ji priskočiti na pomoč, da bo gospodarska reforma čimprej stekla.
RIM — Vittorio Sgarbi, ki sodeluje z znano subretko Raffaello Carra v televizijski oddaji Ricomincio dal due, je ponovno v središču pozornosti javnega mnenja. Prejšnjo soboto je v svojem komentarju o Zalivu med drugi® dejal, »da je v odsotnosti države papež obsesivno, polemično in bojno prisoten v javnem življenju. Ta prisotnost pa postaja orientacijska točka ne samo za vernike, temveč tudi za mirovnike, levico in komuniste.«
Izjava je takoj dvignila val prahu in polemik, na katere pa Sgarbi vsaj za enkrat še ni odgovoril, kot je sicer v njegovi navadi. Pač pa se je javnosti nekako opravičil generalni direktor RAI Pasguarelli, ki je Sgarbiju očital predvsem, da si je svojih komentarjih privoščil papeža, problema zalivske krize pa dejansko ni poglobil. Vati' kansko glasilo L'osservatore romano je dogodek kometiralo s krajšim člankom, v katerem pisec izraža »ogorčenje in grenkobo nad naraščajočimi iz" razi neodobravanja papeževega zavzemanja za mir v Zalivu in za njegov® mednarodne posege v to smer«.
Z govorom za »mir v pravičnosti« bo papež zaključil vatikanski vrh
VATIKAN — Z »javnim in svečanim govorom za pravičen mir« na Bližnjem vzhodu bo papež Janez Pavel II. zaključil »vatikanski vrh« vseh katoliških verskih poglavarjev bliž-njevzhodnih držav in držav protiiraš-ke koalicije. Papežev govor bo namenjen »Cerkvi in svetu«, kot je dejal vatikanski glasnik Joaguin Navarro Vališ, za poglavarja rimsko-katoliške cerkve pa bo to tudi priložnost, da potegne črto pod mnoge »sugestije, ideje in predloge,« ki so jih med »vrhom« iznesli' poglavarji sodelujočih Cerkev.
Navarro je s tem v zvezi poudaril, da so vsi bližnje vzhodni verski voditelji poudarjali, da so bili papeževi posegi pred in med spopadom obsežno in s »presenečenjem« prenešeni v arabskih katoliških sredstvih množičnega obveščanja, s svojo vsebino pa naj bi bistveno prispevali, da ni prišlo do popolnega razkola med islamskih in krščanskim svetom. Na »vrhu« se ni razpravljalo o problemu pravičnosti ali nepravičnosti vojne, »zato pa so vsi soglasno obsodili brutalnost iraške invazije na Kuvajt,« je še poudaril Navarro. Bližnjevzhodni verski voditelji pa so si bili tudi enotni v tem, da je zahodni svet večkrat uporabljal »dvojna merila« in dajal »različno težo« izvajanju različnih resolucij varnostnega sveta. Pri tem so mislili predvsem na resolucije varnostnega sveta v zvezi z rešitvijo palestinskega vprašanja, saj nekatere resolucije že 23 let čakajo na izvajanje.
S tem v zvezi velja omeniti bagdadskega verskega poglavarja Raphaela Bidavida, ki ga mnogi imajo za zagovornika Sadama Huseina. Opozoril je, da je zalivska vojna pri Arabcih okre-
pila nestrpnost do Zahoda, izrazil pa je tudi strah, da se ta nestrpnost lahko prenese tudi na katoliški arabski svet. Glede pravičnega miru je Bidavid poudaril, da ob reševanju palestinskega vprašanja nihče ne postavlja pod vprašaj varnosti in obstoja izraelske države. Pri tem pa je tudi opozoril, da tako imenovani holokavst niso zagrešili Arabci, temveč zahodne države in da ima torej »arabsko-izraelski spor povsem drugačne vzroke, ki nimajo nič skupnega s holokavstom.«
O odnosih med islamom in Zahodom, o libanonskem vprašanju, o konfliktu med Palestinci in Izraelci je govoril tudi jeruzalemski patriarh Mic-
hel Sabah, glede Izraela in Palestincev pa se je zavzel za pravice in varnost obeh narodov. »Pravica je edina varna meja,« je še dejal.
Kot zadnji je včeraj spregovoril nadškof Cincinnatija v ZDA Pilarczyk, ki je povedal, da se Cerkev v ZDA stalno bori za zagotovitev večjih pravic Palestincev, za varnost in preživetje Izraela , za pravico Libanona, da se reši tuje dominacije in za vse pravice vseh narodov na bližnjevzhodnem področju.
Na sliki AP: papež Janez Pavel II. med otvoritvijo vatikanske konference verskih poglavarjev držav, ki so bile vpletene v zalivski spopad.
V Platiju aretirali dve osebi v zvezi z ugrabitvijo Caselle
PLATI — Včeraj ponoči je v Platiju v osrčju Aspromenteja policija aretiral® brata Giuseppa in Bruna Trimbolija z obtožbo, da sta sodelovala pri ugrabitvi mladega študenta iz Pavie Cesareja Caselle. Slednjega so ugrabitelji spustili 30. januarja lani, potem ko so njegovi starši plačali odkupnino v višini ene milijar®® lir. Aretacijo so opravili člani protiugrabitvenih celic policije, ki so skupno 5 Criminalpolom iz Lombardije prevzeli »operacijo Casella«.
V okviru te operacije, ki traja že dalj časa, so včeraj agenti NAPS opravlja' natančne hišne preglede v Platiju ter za nekaj časa zadržali več desetin oseo. katere so' nato izpustili na svobodo. Oba aretiranca je videl tudi sam Cesare Casella, ki se je včeraj že vrnil iz Reggio Calabrie v Pavio.
Tatovi v Rimu »mojstrsko« oropali zlatarja in izginili
RIM — Štirje kriminalci so včeraj opravili »učinkovit« rop, saj so v samem centru Rima na dokaj nenavaden način »zaslužili« milijardo in pol lir. Ko se je 57-letni zlatar Luigi Petrelli podal v kletne prostore svojega stanovanja, da bi pregledal centralno kurjavo, so ga napadli štirje roparji, ki so nato vdrli v njegovo stanovanje ter ga nato zavezali. Isto so opravili z njegovo ženo Santo Scimonejevo in z njunimi hčerkami 21-letno Roberto in 23-letno Stefanio.
Nepridipravom se ni nato‘čisto nič mudilo, saj so mirno posedli pred tele-
vizijo ter jo gledali pozno v noč. neje so si pripravili večerjo ter j° . miru pojedli. Komaj nato so se lotlo svojega »dela«. Razvezali so zlatarje” ženo ter jo prisilili, da je odkle® blagajno zlatarne ter jim dala vse naj. večje dragocenosti trgovine, pa tu.f stanovanja. »Bera« je bila za dokaj bogata, saj so po prvih ocenjc, nabrali plena za, kot rečeno, mili]3;.,:
in pol lir. Roparji so nato mirno Le zjutaj okoli 8. ure se je nato zli- ^ jeva žena razvezala in poklicala P°
odšli'
latai'
cijo, toda o lopovih ne duha ne s
iuf>8'
Nič več zastrupitev otrok?
A	(et
RIM — Zastrupitev otrok je v Italiji velik problem. Vsako leto se na ^ zdravi kakih deset tisoč otrok, ki so nehote zaužili ali popili kako škodlivo * ^ Tu gre predvsem za čistilna sredstva, ki jih uporabljajo za pranje pen1 čiščenje stanovanja.	tizaS’
Te podatke je včeraj na neki tiskovni konferenci iznesel direktor trupitvenega centra univerze Sapienza v Rimu prof. Enrico Malizia, ki )e.Pijanim predstavil nov produkt sestavljen predvsem iz benzila benzoata, ki J® 0v3 tivno zelo malo škodljiv tudi za otroke stare od šest do 36 mesecev. Nj®y značilnost je neznosna grenkoba, ki odbija otroke.
Stalinistični Albaniji zanesljivo bijejo zadnje ure, če ne celo minute. Nad pet tisoč Albancev je že ušlo v Grčijo, nekaj sto v Jugoslavijo (drugo je seveda vprašanje zakaj grške in jugoslovanske oblasti te begunce večinoma vračajo v Albanijo), pred dnevi pa se je zatekla v Italijo celo manjša vojaška ladja, na kateri je bilo tudi 20 vojakov, v zadnjih urah pa se je začel pravi eksodus Albancev proti Italiji. To je samo nekaj; v Albaniji so domala vsak dan demonstracije, na katerih na tisoče ljudi, ki jih spodbujajo predvsem študentje, zahteva demokracijo in pluralizem. Veliko je mrtvih in ranjenih.
Zahteve po demokraciji so tako silovite, da je vprašanje, če bo režim Ramiza Alije zdržal do konca marca, ko naj bi imeli prve pluralistične volitve v albanski zgodovini, zlasti po drugi svetovni vojni, ko je Enver Hoxha zasnoval ureditev z najbolj grobim diktatorskim pečatom. Pri teh zahtevah pa marsikdo opozarja na previdnost, da bi preprečili nedavna »romunska« dogajanja na albanskih tleh. Na struno previdnosti pritiska sam Alia, izhajajoč iz. spoznanja, da bi anarhija lahko spodkopala proces demokratizacije.
O Ramizu Aliju velja sicer reči, da v glavnem spretno, pa čeprav z muko, vodi v zadnjih mesecih državo med Scilo zahtev po demokraciji in Karibdo konservatizma. Vendar dogodki zadnjih dni kažejo, da ga je začel proces demokratizacije prehitevati in da mu ni več povsem kos. Niso redki krogi, ki ne izključujejo uporabe vojske in
Politični zaplet v Albaniji že tik pred dvanajsto uro?
policije, da bi lahko le speljal svojo tako rekoč »vodeno politiko«. Dejstvo pa je, da je Albanija že prekoračila Rubikon in da v bistvu ni več članica trojice (Albanija, Severna Koreja in Kuba), ki še zmerom vztraja na stalinistični politiki.
Proces za odstranitev totalitarizma se je v Albaniji pričel že pred dvema letoma, prvo potrditev, da se stvari spreminjajo pa je zavoljo zaostrovanja notranjih razmer, dala prve dni maja lani albanska skupščina, ko je sprejela niz pomembnih zakonov. Med njimi so bili sprememba kazenske zakonodaje in ugotovitev pravosodnega ministrstva (prej je vlogo pravosodja igrala Albanska partija dela, ki še zmeraj obstaja in jo vodi, sicer zadnje čase bolj v rokavicah, prav Ramiz Alia), zakon o odpravi norm o prepovedi veroizpovedi, določilo, po katerem so državljani lahko spet dobivali potne liste in drugi. Pomemben je bil sklep o omogočanju tujih naložb, ki pa ga še ne izvajajo dovolj sproščeno.
Važne etape v procesu k demokraciji so bile prav tako lanski obisk glavnega tajnika Organi-
zacije združenih narodov De Cuellarja, bežanja v tuja veleposlanišva julija lani, kadrovske spremembe, ki so jih izvedli devembra (med drugim so odstranili Hoxhejevo vdovo, Nexhmi-jo Hoxho, ki je bila nekak predsednik Enotne ironte) in ustanovitev neodvisnega sindikata prav tako konec lanskega leta. Seveda so vsa ta dogajanja pospeševale stavke in demonstracije, ki si od konca leta več ali manj javno sledijo vsak dan.
Etapa v novo smer je bila tudi uradna zahteva Albanije po pridružitvi Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju ter Evropski skupnosti. Prošnji sta za zdaj zamrznjeni in bosta tako ostali očitno vse dotlej, dokler ne bo resnično in legalno zavel nov veter.
Ramiz Alia si še vedno prizadeva za uspeh dirigirane demokracije, da bi do nove ureditve prišlo normalno prek volitev konec marca in brez prelivanja krvi. Nove moči si po drugi strani vse bolj nabira nedavno ustanovljena opozicijska Demokratična stranka, o kateri se je še nedavno šušljalo, da jo je v bistvu ustanovil sam Ramiz Alia, da bi brez večjih težav lahko
:e, av
uresničil reformski proces. Pokazalo pa se j,tariO-albanski voditelj nima kaj opraviti s to a ^0. vitvijo, saj je stranka nastala na neposred budo zlasti dejavnikov tiranskega vseuc ki so glavni nosilci na poti v demokracijo' ^0 Prav v zadnjih dneh pa je Demok1 oSii, stranka podprla Alijo v naporih zoper S^T Lstrd' do katerih lahko pripeljejo nenehne de® peclje. Tudi tej stranki gre za količkaj	a je,
hod« v novo družbeno stanje. Vprašljiv° ^jd0' koga bo predlagala za predsedniškega ta. Še zmeraj se govori o slovitem pisca ^ Kadareju, ki je v begunstvu v Franciji i ^ b> sporočil svoje odločitve. Pričakovanja $> rjdo-Demokratična stranka s Kadarjem vel1. parUi° bila in da bi na volitvah lahko sP°^r[es dela. Za slednjo se ve, da bo za Prerse. jejo Pa' kandidata predlagala Alijo, ne izkljuc^[tije, &
da se bo ta odločil samo za
ho-
bi spoznal, da so demokrati premočni- n0 Aliji je sicer znano, da je bil še ne.. ugnjO y češ nočeš pomemben člen klanskega ov,ed®' državi, čemur pa se je, kakor kaze,	..^ nje-
Njegov zet je zunanji minister Rai	.eVi0 si-
nova hčerka na ie poročena s Do Maniok
jZ°,!STupg‘Ja rž‘“s p=-
i pa ostane Kosovo. D	a se
Vlival na Ko?ova;'J!|d n0vi® politika znašla prea
MIRO KOCJAN
bo nasilna srbska resnim problemom.