137 136 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 nastopajoči: MaRK o b laž Kerin jeZU s andrej pungerčar pe TeR David špiler an DRej Matjaž špiler KLeopa , sMRT Marjan Lopatič o Če M aRK o Franc ilc jUDa Dušan bevc jaK ob Zdravko Vegelj MaR ija M a GDaL ena Maja Kerin DeKLa ana andreja Dvornik VojaK Fonzi Duhanič MaR ija anamarija Merljak / sandra Gerzina janeZ ti, kot gledalec zbor MpZ Cerklje ob Krki zborovodja andrej Resnik pianist jernej Fabijan scenografija Gregor smukovič in sandra Gerzina kostumografija Metka špiler luči samo Marinček plakat in spletna stran barbara špiler besedilo in režija janez Žakelj nedelja, 28. 2., ob 17. uri (premiera) sobota, 5. 3., ob 18. uri nedelja, 6. 3., ob 18. uri velikonočni ponedeljek, 28. 3., ob 18. uri sobota, 16. 4., ob 19. uri nedelja, 24. 4., ob 19. uri Vse predstave so bile v kulturni dvorani v gasilskem domu v Cerkljah ob Krki. Slavko Bohinc PaSIJonSka Igra v krIŽ aH »Človek, ko tukaj živiš, uči se umreti vsak dan!« škofjeloški pasijon, duhovna in dramska mojstrovina p. Romualda iz 1. polovi- ce 18. stol., je bil razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Tržičani po- dobnega besedila sicer nimamo, vendar v zakladnici slovenske literature najdemo obilico sorodnih besedil, po katerih smo v postnem času posegli gledališčniki KD Kruh Križe. spomnimo se, da se je gledališče od antičnih časov razvijalo kot del bogoča- stja, v katerem so ustvarjalci gledalcem in njihovemu življenju nastavljali ogledala in jih usmerjali h katarzi, tj. duhovnemu očiščenju. podobno vlogo je oder igral tudi v srednjeveški evropi, ko je posegal predvsem po zgodbah iz svetega pisma in življenjepisa svetnikov, tudi zato, da bi jih približal nepismenemu prebivalstvu. naša uprizoritev tako morda ne bo le v umetniški užitek, pač pa bo tudi poziv k poglobitvi osebne in družbene odgovornosti. precejšnjo pozornost smo namenili izboru odlomkov, analizi starega sloven- skega jezika in zakonitosti takratne duhovne literature. poleg besedil nam je v ve- liko pomoč bogata bera slovenske likovne dediščine, kjer je upodobitev motivov poslednje sodbe, Mrtvaškega plesa in pregreh in kreposti brez števila. s tari so bili namreč prepričani, da stalna misel na poslednje stvari, na smrt, izjemno učinkuje na človekovo odločanje in delovanje. nekega dne se bomo poslovili od tega sveta – in kaj bomo takrat pustili za seboj? Kulturno društvo KRUH Križe Gledališka skupina in združena pevska zbora KD Kruh Križe postni čas 2016 nastopajo: jUDa i šKaR ijo T David ahačič KRisTUs Vid primožič iZRaeLeC Roman Teran MaR ija Ma GDaL ena Tereza Gosar 139 138 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 sMRT jana Kus MRLiČ slavko bohinc ReCiTaToRji Draga Heijden bajt, alenka Golmajer Terziev, David ahačič, Lojze Markič Mladinski in Mešani pevski zbor Zborovodja Tina bohinc Organistka Urška Krese Tehnika iztok ahačič Izbor besedil in režija David ahačič pRo GRa M H. Zimmer: Davy Jones Theme 1. prizor: smrt juda iškarijota (š kofjeloški pasijon) A. Foerster: Očitanja 2. prizor: Zasmehovanje trpečega in skesanost Marije Magdalene (škofjeloški pasijon) F. Chopin: Pogrebni marš (op. 35) 3. prizor: Mrtvaški ples (Janez Vajkard Valvasor) L. Mav: Zemlja in nebo žaluje 4. prizor: Mrličev opomin (nemški Mrtvaški ples / Totentanz) Neznani poljski skladatelj: Preambulum in a 5. prizor: priznanje grehov (Brižinski spomeniki) D. Močnik: Himna svetega leta 2000 pReDsTa Ve sobota, 19. marec, ob 19. uri župnijska cerkev Križe torek, 22. marec, ob 19. uri župnijska cerkev bistrica pri Tržiču četrtek, 24. marec, ob 20. uri župnijska cerkev Križe a lojzij Pavel Florjančič arM a CHrIStI aLI vSak SvoJ krIŽ noSI V Knežjem dvoru pokrajinskega muzeja Celje so v postnem času, 22. marca 2016, odprli razstavo Arma Christi ali Vsak svoj križ nosi, ki jo je kustosinja barbara Tr- novec oblikovala iz treh poznosrednjeveških ikonografskih motivov, Arma Christi, Kristus trpin in Maša sv. Gregorja. prva dva motiva sta bila predstavljena z lastnimi muzealijami. Za tretji motiv, Maša sv. Gregorja, ki je poznan predvsem po grafi- ki israhela Van Meckenema (1440–1503), pa smo izvedeli, da se kot fragmentalno ohranjena freska nahaja tudi v sloveniji. o dkrita je bila leta 2007 in v cerkvici sv. Miklavža na Vimperku nad podvinom pri polzeli do leta 2010 temeljito raziskana. To je edinstvena upodobitev srednjeveške Maše sv. Gregorja na slovenskem, ki je izjemna najdba tudi v evropskem merilu. pomembno je tudi to, da razstave, po- svečene vsem trem pozno-srednjeveškim motivom, pri nas še ni bilo. o dprtje razstave je pospremil pogovor s patrom kapucinom prof. dr. Meto- dom benedikom, upokojenim profesorjem cerkvene zgodovine na T eološki fakul- teti v Ljubljani. Z barbaro Trnovec sta se pogovarjala o različnih interpretacijah in razsežnostih pasijona, vključno škofjeloškega. Dogodek je glasbeno obogatil nastop Koralnega zbora ter instrumentalistov akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Toneta p otočnika. Foto: Zvone Pelko