GLAS 1 NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily In the United States 5-
Issued trrtrj daj except Sundays
and Legal Ho iidays. < 50,000 Readers > „.
TSLKFOM: 4637 CORTLAHDT.
Entered as Second Clan Matter* leptembir SI, 1908, at the Pest Office at Hew York, H. Y„ tmte the Act of
of March 3, 1871.
TELEFON: 287® CORT1ULND1
NO. 268. — ŠTEV. 288.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 14, 1917. — SREDA, 14. NOVEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Kerenski, Kornilov, Kaledin.
-ooo-
BOLJfiEVIKI PRAVIJO, DA SO ZMAGALI. — STO CKHOLMSKO POROČILO, DA JE KERENSKI ZMAGAL. — VROČA BITKA PRI CARSKEM SELTJ. — KORNILOV JE V PETROGRADU. — MESTNA POSADKA SE JE PODALA. — KERENSKI, KORNILOV IN KALEDIN V TRIUMVIRATU. -ooo-
True ir*ii*mil<Htt fled with t hi- master at New York on Nov. 14, lf» 17, a" r«*«(ulr*t! hy ;lie Art of Oct. 6, li»:7.
London, 13. novembra. — Z ozirom na položaj v Pe-trogradu «i današnja poročila zelo nasprotujejo. Neko r:i-ko brezžično poročilo pravi, da sta bila Kerenski in Kornilov popolnoma poražena.
To poročilo je podpisal vrhovni poveljnik čet, ki operirajo proti Kerenškemu, Muravijev.
Poročilo, katero je podpisal Trocki, pravi, da so boljševiki pričeR z ofenzivo proti Kerenskemu, ki se umika.
Druga poročila, zlasti stoekholmska in kodanjska pa pravijo, da so Kerenskijevi vojaki premagali boljševike. Potniki, «i so prišli v Haparando na Švedskem, poročajo, da so Kerenski, Kornilov in Kaledin, ki so prišH v Petro grad, sklenili triumvirat. O njih se pravi, da so potem, ko so izvojevali zmago z orožjem, pridobili vse čete in vse mornarje v mestu.
O ministrskem predsedniku Leninu se poroča, da je ujet.
pr
so
Ce da
Poročilo iz Stoekholma pravi, da se je na Nevskem >spektu v pondeljek vnela vroča bitka in boljševiki ni-inogli držati niti glavnega stanu delavskega sveta.
Zunanji poslaniki so v zvezi s Komilovim, ki se nahaja v Petrogradu.
Stockholm tudi poroča, da so prišle brzojavke iz Finske, da je Kerenski s svojimi četami prišel v Petrograd. Finsko časopisje piše, da so boljševiki dejansko strmoglavi jeni. Brzojavke iz Moskve in južne Rusije poročajo, da je dežela pod popolno kontrolo kozakov, ki priznavajo Kerenskijevo vlado.
Neko drugo poročilo zopet pravi, da je Kerenski naznanil, da se bo sedež vlade premestil v Moskvo. Kornilov in Kaledin sta poslala iz glavnega stana donskili kozakov, rkaska, proklamacijo, s katero poživljata ruski narod, se združi proti boljševikom.
Poročilo, da so lojalne čete zavzele glavni stan bolj^ še viko v, Smelnv zavod, se zanikuje; poročilo trdi ravno nasprotno, da so palačo pripravili na obrambo.
Več sto ženskih vojakov, ki so bile pripravljene braniti zimsko palačo, so boljševiki aretirali in jih poslali v različne barake.
Petrograd, 13. novembra. — V pondeljek je bil Petrograd še vedno v rokah boljševikov. V nedeljo popoldne je bila v mestu krvava bitka, v kateri je bilo ubitih mnogo vojaških kadetov, potem ko so prizadeli boljševikom občutne izgube.
Boljševiki so dobili ojačenje od mornarjev z bojne ladje "Petropavlovske" in drugih bojnih ladij. Medtem pa mesto nestrpno pričakuje prihoda Kerenskega, o katerem se trdi, da se bliža mestu in ima glavni stan v Ga-
eini.
Večina Kerenskijevih ministrov, ki so bili po osem-urni bitki v Zimski palači v sredo ponoči vjeti, so bili zopet izpuščeni iz trdnjavske ječe sv. Petra in Pavla, razun Tereščenka in Konovalova, ki se nahajata še vedng v zaporu, kakor tudi vojaški kadeti, ki so bil* v nedeljo ujeti v boju pri telefoničnem uradu.
O Leninu in Troekiju se poroča, da se nahajata na bojni ladji 4'Aurora", od koder vodita vojne operacije Danes se nudijo po ulicah enaki prizori kot v četrtek, ko je prebivalstvo opravljalo svoja dela, kakor da ga ne bi streli prav nič ne motili.
Uslužbenci oficielnega ruskega telefoničnega urada so pričeli stavko in ne marajo razširjati propagande boljševikov.
Ameriški generalni konzul v Moskvi brzojavlja poslaniku Francisu:
— Kaže, da vladne čete zmagujejo. John F. Stevens je tukaj, toda ne morem stopiti ž njim v zvezo, ker je konzulat središče bojev. Vsi Amerikanci so na varnem. Govorice, da so kozaki že prišli — .
Poslanik Francis, ki pravi, da ostane na svojem mestu, da ščiti ameriške podanike, ni prejel nikake ponudbe od boljševikov in tudi nikakega poročila iz Washingtona že od 3. novembra.
Kodanj, 13. novembra. — Poročilo listu "Berlingske Tidende" pravi, da je Eric Hjortli, švedski ravnatelj, ki je odpotoval v soboto iz Petrograda, prišel v Haparando in je rekel, da so razmere v ruskem glavnem mestu stra-Vsi uradi so prenehali poslovati in uradniki niti ne da bi nadaljevali z delom.
drve po mestu kot tol-
»HIa A,.F W(Nr_ WASH-
ADM. W. 8. BENSON IN ADM. H. T. MATO.
Vojna poročila, j Nemci so odvajali dekleta.
True t runsiation filed with the post master at New York on Nov. 14, 1917. as require*} by the Act of Oct. 3, l!»i7.
London, Anglija, 13. novembra^ Veeraj so belgijske čeie vprizorilej uspešen napad na sovražne postojanke jugovzhodno od Nieuporta. Veliko število Nemcev je bilo ubitih, mnogo pa ujetih. Ves napadal-' ni oddelke se je vrnil.
Sinoči je sovrainik napadel eno našo postojanko severovzhodno od A.rmentieres. S st-rojnimi puškami pa smo ga odbili.
Sovražna artilerija je zgodaj zjutraj razvila veliko delavnost severovzhodno od Ypres.
Paris, Francija, 13. novembra. V okolici severno, zapadno m vzhodno od ffcheimsa so Nemci sinoči po vročem bombardiranju vprizorili več napadov. Vsi njihovi poskusi so bili brez vsakega u-apeha.
Nemčija priznava, da je deporti-rala iz Alzacije deklice. — Vlada potrdi poročilo državnega, zbora.
Nesrečna Srbija.
Srbi trpe lakoto. — Avstrijci jim dajejo slabo hrano. — Malo mesa samo enkrat na teden. Iščejo kosti.
True translation filed with the l-ost master at New York on Nov. 14, 1917. as required by the Act of Oct, 8, I*»17.
Washington, D. C., 13. nov. — Srbsko poslaništvo je danes objavilo poročilo, katero je podal srbskemu poslaništvu v Bernu polkovnik srbske armade Nikola To-maževič, ki je bil skoro dve leti v avstrijskem ujetništvu in ki je bil zamenjan in poslan v Švico.
"Hrana, katero dajejo Avstrijci srbskim ujetnikom, piše poročilo "je izvanredno slaba, posebno pri navadnih vojakih, ki morajo prenašati vse mučeništvo. Umirajo neprenehoma gladu, ker je hrana slaba in nezadostna. Zjutraj dobivajo vfoco vodo pomešano s kavo a^ čajem; kar se ne more niti piti. O-poldne in zvečer dobivajo juho, ki je narejena iz olupkov raznega so-čivja; pridenejo ji nekoliko korenja in peres.
Meso dobivajo samo enkrat ni. teden, pa samo en grižljaj. Pozimi so naši vojaki, ki so šli mimo barak na potu v drugo taborišče, zadeli na voz repe, katero so stražili vojaki, m se se vrgli nd. repo ter so jo jedli, ne da bi jo bili prej o-snažili; za udarce straže se niso brigali. Pogosto smo jih videli, ko so stikali za zavrženimi kostmi. Kosti so le nekoliko odrgnili, pred-no so jih pričeli glodati.
V splošnem je hrana za častnike boljša kot za moštvo. Zavitki, ki prihajajo od dobrodelnih družb, se razdele in vsakdo dobi nekoliko, kajti oni, ki so to poslali, ne vedo da so v taboriščih civilisti, žene in otroci m vojaki.
True translation filed with the j est iiuister at New York on Nov. 14, J917.
required by the Act of Oct. J, i« 0.7.
Washington, D. C., 13. nov. — Nemška vlada je sedaj sama priznala opetovano zanikana poročila, ki so krožila prejšnje leto. da so bile odpeljane iz Alzacije in Lo-taringije deklice iz svojih domov in so bile prisiljene delati za nemško armado.
Danes prihaja iz Švice poročilo o odgovoru nemškega podtajnika v vojnem ministrstvu na pritožbo nekega alzaškega poslanca v državnem zboru proti slabemu ravnanju z mladimi deklicami. Od govor vlade ima obliko oficielnt izjave, ki v svojem bistvu pravi, da so vojne oblasti vkrenile odredbe, da se deklicam, katere so bile odpeljane iz Alzacije in Lota-ringije in ki so bile dejansko zaposlene pri različnih delih na fron ti, uživajo moralne in cerkvene dobrote.
Poslancu je bilo rečeno, da je samo 8 in pol odstotka deklic mlajših kot 17 let in komaj polovica teh je bila prisiljena delati na fronti.
Nemška vlada, je bil odgovor, želeč, da se ustreže željam alzaškega prebivalstva, je izdala odredbo, da se morajo t akoj izpustiti vse deklice, ki so stare manj kot 17 let in ki so bile s silo odvedene.
Največja pomoč je bil kruh, ka terega je poslala družba Rdečega Križa v Bernu. Pošiljala je po dvakrat do trikrat na mesec. Ta množina bi se morala pošiljati redno.
Vojaki v taboriščih se sami zdra vijo. Toda zdravljenje je brezuspešno, kajti hrana je tako slaba in pičla, da vojaki umirajo vsled lakote.
Do zdaj je v Avstriji in na Ogrskem najmanj 50 tisoč grobov srbskih vojakov. Zdravniških priprav ni."
Kakor se poroča po kablu, je švicarska vlada obljubila, da bo skrbela za srbsko civilno prebival jstvo. Izjavila je, da je pripravlje-'na pošiljati vse pod jamstvom, iLa bo vse za Srbe in prevzame odgo ;vornost za razdelitev po njenih lastnin zastopnikih. Srbska vlada j je ponudbo sprejela.
JANEZ EV. KBEK UMRL
Iz Ženeve poročajo, da je umrl v Ljubljani dr. Janes Ev. Krek, poslanec v deželnem in državnem xboL*u ter vodja "Slovenske Ljudske Stranke". Star je bil nekaj nad petdeset let.
O njegovem delovanju bomo obširnejše poročali
Painleve je resigniral.
Francosko ministrstvo je odstopilo. — Painleve je predlagal vojno konferenco. — Cadorna odkloni mesto v vojnem svetu.
True translation filed with tb2 |> master at New York on Nov. 14, 1917, is required by the Act of Oct. 6, 1917
Pariz, Francija, 13. novembra. Sinoči je ministrstvo resigniralo.
Ministrski predsednik: Painleve je danes v senatu in poslanski zbornici razložil cilje zavezniškega vojnega sveta. Po vroči debati je Painleve jezno stavil vprašanje:
'Ali ima sedanja vlada zaupanje pri zbornici! Ali ima potrebuo avtoriteto, da zastopa Francijo na prihodnji zavezniški konferenci
Vlada je prejela zaupnico z 250 glasovi proti 192: tedaj je bilo 5S glasov večine. Okoli 100 poslancev ni glasovalo.
Pri poznejšem glasovanju ni bila izrečena zaupnica in sledila j*, resignaeija kabineta.
Potem je Painleve prebral svojo izjavo, in je rekel, da je prevzel razmotrivanje vladne diplomatič-ne in vojaške, ne pa notranje po liti'ke.
Poslanec Millerand je priporočal, da se postavi za zavezniki general Lsimus. Ministrski predsednik pa mu je odvrnil:
"Tudi ako bi mogli imeti takega generalisimusa, ki bi imel na razpolago vse zavezniške čete, bi pri vsem tem potreboval stalnegt. zavezniškega generalnega štaba. Zakaj zahtevate nekaj nemogočega in ue sprejmete, kar je možno?
Renauld je rekel, da socialistična stranka ni hotela glasovati zf vladno zaupnico, zato so se tudi zdržali glasovanja.
Poročevalec "Tempsa" na lašk' fronti pravi, da je prejšnji lašk vrhovni poveljnik, general Cadorna odklonil ponudbo, da zastopa Italijo v medzavezniškem voja škein svetu.
Ministrski predsednik Painleve je z ozirom na prihodnji vojaak: svet rekel:
"Ne dvomimo, da bodo Zdrui«. ne države, katerih čete so bile po klicane, da se bore na tej fronti privolile v ta svet. pogajanja za radi drugih front se bodo vršila ; Rusijo in Japonsko.	^
Namen sveta ni. voditi poirob nosti vojaških operacij. Odločal bc splošno vojno politiko in splošne zavezniške načrte, da združi vir in oči, katere imajo, da se zago t o vi kar največji uspeh.
Vojni svet zahteva po dva za stopnika vsake vlade. Normalno bi imel seje na Francoskem najmanj vsak mesec. Vojni svet bi tvoril stalni medzavezniški gene ralni štab, ki bi. obenem imel o-sredni organ za informacije in svoje tehnične svetovalce. Odloki takega sveta ne bi bili enostranski, kajti vse fronte smatra kot eno celoto. Odloke bi morale prej o dobriti prizadete vlade."
Dalje je rekel ministrski predsednik, da bi ta najvišji vojni svet, ako bi uvidel, da je potrebno samo eno najvišje poveljstvo, ga sam postaviL
Angleški in francoski vrhovni poveljniki so prišli do sporasnma, di se v najbližji bodočnosti raztegne angleška fronta. Povdarjal je potrebo sistematičnega in popolnega ekonomičnega sodelovanja vseh zavezniških virov.
Proti koncu je rekel, da sta se Angleška in Francoska popolnoma pogodili, kar se tiče zalaganja obeh dežel; dogovor bo stopil ta-kaj v veljavo.
Z laške fronte.
-000-
POROČA SE, DA BE NAHAJAJO NEMŠKE IN AV-STRUSKE ČETE V FELTRE, DA PA SO BILE NA DRUGIH TOČKAH POGNANE NAZAJ. — NEMCI SO VJELI 14,000 ITALJANOV. — ITALJANSKO POROČILO PRAVI, DA SE JE VEČ PROTINASKOKOV
POSREČILO.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
■ooo-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali piano, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
Posojilo Franciji
Trne translation filed with the | -*t re aster at New York on Nor. K 1917, as required by the Act of Oct. 0, iWT.
Washington, D. C., 13. nov. — Danes je državna zakladnica zopet dala Francoeki za pokritje izdatkov za november in deoamber I v tri deželi 310 mil j ono v dolarjev. Skupno posojilo Francoski znaša do sedaj eno miljardo 130 miljo-nov dolarjev. Skupno poa^go i
-OOO-
True t-nnslation filed with the ?-j*t master at NVw York on Nov. 14, 1317. as required by the Act of Oct. 0, J HIT.
Berlin, 13. novembra. — Nemški vojni urad je danes sporočil, da so vjeli Nemci v Severni Italiji nadaljnili 14 tisoč laških vojakov. V poročilu se glasi nadalje, da se nahajajo nemške in avstrijske čete pred Feltre, potem, ko so vspešno prodirale ob Piave navzdol iz Belluna.
Ob gorenji Piavi so vjele deset tisoč vojakov, ostanek pa v dolini Cordevole.
Fehre, to je točka, do katere so dospeli Nemci in Avstrijci, je mesto, ki šteje nekako 4,000 prebivalcev ter leži na višini v bližini Piave, 17 milj južnozapadno od Belluna. Mesto se nahaja nekako 10 milj severno od beneške planote.
Besedilo nemškega oficjeinega poročila je sledeče: — Energično sodelovanje virtemberških in avstrijskih čet v bližini Logarone je zastavilo pot umikajočemu se sovražniku ob gorenjem teku Piave. 10,000 Lahov se je moralo vdati.
Zajeli smo veliko število topov, materijala in drugih potrebščin. Naše čete so potiskale sovražnika nazaj pri Bellunu ter se nahajajo zdaj pred Feltre.
Ob dolenjem teku Piave se niso vršile nikake novejše akcije.
V dolini Cordovole, zapaduo od Belluna, smo zajeli J,000 laških vojakov.
Rim, 13. novembra. — Danes so oficjelno izjavili, da so prišla s fronte zadovoljiva poročila. Vstavljeno je av-stro-nemško prodiranje pri Piave in vršili so se težki boji ob celi novi fronti.
Italjanske čete so se zakopale na zapadnem bregu reke Piave in avstro-nemške glavne sile so se nastanile na vzhodnem bregu reke. Pas vode, ki teče med nasprotujočima si črtama, je širok manj kot eno miljo.
Poroča se, da se je izjalovil poskus Avstrijcev, da pridejo za hrbet branilcem severne fronte prav tako kot se je izjalovila akcija na Asiago planoti v Trentinu.
Besedilo včerajšnjega oficjeinega poročila je naslednje:
— Od Stilfskega prelaza pa do reke Astico se ni pripetilo ničesar posebnega. Na Asiago visoki planoti ie obnovil včeraj pop6ldne sovražnik svoj naskok na naše čete v sektorju med Galio Monte Longaro ter Meleta d i Ga-io. Akcije sovražnika so se izjalovile vsled našega arti-'erijskega in drugega ognja.
Na skrajnem severnem delu fronte napada, kjer so se vršili ostri infanterijski boji, so vprizorili naši vojaki pro tinaskoke ter vjeli par jetnikov.
Na ostalih delih gorske fronte pa so naše naprej potisnjene pozicije povsod nudile živahen odpor. Planjave preko reke Piave se poroča o živahnem infanterijskem ognju.
Zopetna koncentracija laške armade ob celi novi obrambni črti je zdaj zaključeno dejstvo.
Čete so zavzele svoje postojanke v zakopili, stojišča za topove so že pripravljena in cela organizacija se pripravlja na bitko, ki očividno ni več daleč.
Ljudje so dobro razpoloženi in čut odločnosti prevladuje v vseh vrstah.
Pomaknenje laške sile iz okraja v Karnskih Alpah ]e skrčilo laško fronto, ki predstavlja sedaj kompaktno črto, segajočo nad dvajset milj ob novih obrambah pri Piavi pa do morja.
Boj na Asiago je bil le preiskus, da se ugotovi odporno moc laške bojne črte.
Sneg pada v gorenjih pokrajinah, a tudi ob reki sami in dolinah vlada precejšen mraz.
Povišanje poštnih pristojbin.
-ooo ■
Opozarjamo vse čitatelje, kakor tudi ostale rojake, da je poštnina od 2. novembra naprej sledeča: Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu izvezemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče.
Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo. ali del unče.
Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah, nadalje v Canado, Cuba, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem.
Za dopisnice m razglednic 3 znaša poštnina 2 cen- 1




■ ■ ^^ • <rmu'-,-"mLv. ....-.....

1> f— <<rtI A ° NARODA"
T Slovenian Daily.)
and published by the
SLOVEKIC PUBLISHING COMPAHY
(ft corporation.) f
FRANK HA1LSER, President.	LOtTH* BBN8W1. Tmwir.
Place ot Boslnsaz of Qm oorporatLm and addresses of above officeza:
82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, Xw York Citjr. X. Y.
Na celo Mo relja llat aa Ameriko t Za eelo Wo ca mesto New York $5.00
t& Canado....................$3 50< Za pol leta aa mesto New York.. 8.00
Za pol leta.................... 2.00 Za <Vtrt leta ca mesto New York 1J»
Za frtrt leta.................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... <1-00
_**QLA8 NAHOPA" Majt vsak dan lsvaemžl nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA"
(-Voice of the People") lanad every day except Sundays and Holidays _Subscription yearly $n.SQ._
Ad»ei tlmwiit on agreement.
Doptsl tores podpiaa la oeetmoetl we ne pnobf-ajejo.
Denar naj ae bkioroll poilljatl po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudl prejlnjs MnBfc
hitreje najdemo nayiovnika._
la poMljatvam naredite ta naslov: -GLAS N A B O D HT t? Cortlandt Bt.	New Yoet City
Telefon: 2876 CortlandL ~~
S®
GLAS NARODA, 14. NOV. 1917.
Agrikulturno delo«
-ooo-
(From The Evening Mail.) -ooo-
umiuvaoe * CHOEHWOOC* H. «
PREDSEDNIK WO ODROW WILSON.
Tr
(runalatluo filed with the i »rt master at New York on Nov. 14, ll>17, a* r»*»julr«*d by the i.et of Oct. 6,
Senator Borah in "Philadelphia Bourse" sta izdala »ravrx'asen poziv glede poljedelske situacije, ki nam bo pretila naslednje leto, ko bo treba pridelati največjo letino v naii zgodovini.
Senator Borah, ki se je ravnokar vrnil s svojega potovanja z Zapada, nam pripoveduje, kako gredo v nie velikanske zaloge sadja in zelenjave, ker ni bilo na razpolago dovolj železnic, da bi spravile te zaloge v mesta.
Vsled tega opozarja, da ne bodo hoteli farmerji prihodnja leto saditi in Rejati več, dokler se jim ne zagotovi, da ne Im> obstajalo letos pomanjkanje železniških voz.
Tako senator kot borsa v Philadelphiji m. m izjavljata. tla so se vrste delavcev na farmah izredčile vsled novega vojaškega, obrambnega zakona in da je segnilo na mi-Ijone dolarjev vrednosti poljskih pridelkov, ker ni bilo na razpolago delavcev, da spravijo te pridelke pod streho.
Senator Borah pravi: - Sedaj, ko so vzeli mladeniče s farm pod novim vojaškim zakonom, je položaj tak, da ne morete dobiti doni delavcev, ki bi sadili in sejali in še veliko manj delavcev, ki bi se pobrigali za pospravljanje pridelkov.
Dokler se |>otom kake gotove metode ne izpremeni delavskega položaja, bo opaziti vedno narasčujoee zmanjšanje olwlclanega sveta na za padu in sicer radi nezmožnosti« da bi se pridelke sadilo, sejalo ali pa skrbelo zanje.
< V bi narod na Zapadu videl, da skrbe za njih pridel-• e t« r njihov delavski trg opremljajo s potrebnimi silami, hi se hitro odzval pozivu, kot se je že odzval ob drugih prilikah.
Ni namreč apatija Zapada, temveč nemoe Zapada. ki tvori predmet velike skrbi.
Ta borza ima mogoče prav.
Isto pa bi se lahko doseglo tudi indirektnim potom s tem, <la se oprosti novince od vojaške službe pod pogojem, da ostanejo na farmah, ali da sploh gredo na farme.
<>ja«Vnje našega poljedelskega delavskega materja-11 j>a je preveč važno, da bi moglo hiti odvisno od kake indirr ktne metode. Vlada naj objavi, da SO farmski delavci v službi naroda ter jim ukaže, naj ostanejo na SVO-;,»h mestih. Vlada naj popiše izmed onih, ki so podvrženi vo jaškemu zakonu veliko število ljudi, ki imajo potrebno znanje glede dela na farmah, ki pa sedaj niso zaposljeni ne farmah.
Te ljudi pa naj nato stavijo farmer jem na razpolago.
Sedaj ni prav nič prezgodaj za ugotovijenje določenih načrtov kot so ti, kajti z objavo vdejstvitve takih naertov te bo zagotovilo farmerjem, da bodo imeli prihodnje leto na razpolago pomen"?, s katero lahko urede veliko produkcijo, ki jo bodo zahtevali od njih.
-ooo--—
Srbi umirajo.
Predsednikov govor.
-ooo-
PREDSEDNIK WILSON JE GOVORIL NA GLAVNI SKUPŠČINI A. F. OF LABOR, KI SE JE VRŠILA V BUFFALO, N. 7. NEMČIJA PRED VOJNO. OMENITE V AVSTR0-0GRSKE. OBVLADA CELEGA SVETOVNEGA D ELA. VOJNA DELA JE TREBA
IZVRŠITI.
•ooo-
True translation filed with the j o*t master at New York on Nov. 14, 1 )17, as required by the Act of Oct. 6, 1917.
vsi intelektualci na svetu, so hodili k Nemčiji v šolo.
Buffalo, N. T., 12. novembra. — Naslednje je besedilo govora, ki ga je imel predsednik "Wilson na skup ščini American Federation of La bor:
Gospod predsednik, delegati American Federation of Labor:
Smatram za velik privilegij ter za pravo fast, da ste me na tak način pripustili na vaše javno zborovanje. Ko me je vaš izvrševal ni odbor počastil s povabilom, naj pridem semkaj, sem t. veseljem sprejel povabilo, kajti zdi se mi. da je sedanji čas pred vsemi drugimi dobami v naši zgodovini ča-s za skupno posvetovanje ter ožjo zvezo med ener/ijami in duhom naroda. Zdelo se mi je, da je to dobrodošla prilika, da vam pojasnim nekatere misli, ki so se zbirale v mojem duhu tekom teh zadnjih pomembnih meseeev.
Predstavili so me vam kot predsednika Združenih držay, vendar bi pa želel, če bi potisnili v ozadje vsako misel na moj urad ter me smatrali za enega vaših sodržavljanov, ki je prišel sem govorit ne besed avtoritete temveč besede sveta, besede, kot bi jih morali go voriti mož proti možu, ki želijo biti prosti in odkritosrčni v trenutku, ki je morda bolj kritičen kot jih je kdaj poznala zgodovina, v trenutku, ko je dolžnost vsakega posameznika pozabiti nase. na svoje lastne interese ter napolniti samega sebe s plemenitostjo velikega narodnega in svetovnega naziranja in posluje novega programa, ki je vzvišen
nas seveda predmeti globokega zanimanja in tudi za Nemčijo. Kljub temu pa slednja ne govori glede bistvene točke eele zadeve.
Vzemite zemljevid, ter si ga o glejte. Nemčija ima pod absolutno kontrolo Avstro-Ogrsko, pod praktično kontrolo balkanske »države ter kontrolira nadalje Turčijo in Malo Azijo.
Prepričan sem, da	duh
prostosti najti svojo pot v area Nemeev ter doživeti tam prav tako lep sprejem kot ga more doživeti v kateremkoli drugem sreu. Duh prostosti pa n*1 ugaja načrtom Vse-nemcev. Sile se ne more uporabljati s koncentrirano močjo proti prostim narodom, če to silo npo rabljajo prosti narodi sami.
Vi vsi veste, da nam prihajajo iz ene izmed, centralnih sil porodila, da si ta dežela bolj želi miru kot pa glavna centralna sila. Vi pa veste tudi da to pomeni, da je narod v tej centralni državi prepričaj, da bo postal vazal Nemčije, če se konča vojna tako kot stoji sedaj.
To pa bi se zgodilo kljub dejstvu, da je prebivalstvo te dežele sestavljeno iz vseh narodov, kar jih je v onem delu sveta in 'ki ju K dejstvu, da ne žele v svojem ponosu ter narodni zavesti, da bi bili obsorbirano in nadvladam.
Nemčija je sklenila, da mora biti politična sila sveta v njenih rokah. Že prej so gojili slične ambicije ter jih delonra tudi vdejstvili. Se nikdar prej pa niso takih ambicij temeljili na tako natančne, določene in znanstvene načrte obvladanja.
Ali ni dovoljeno reči, da je zame navarnost presenetljivo, da more sploh kaka skupina ljudi in naj je še tako slabo informirana kot so brez dvoma gotove skupine v Rusiji, misliti, da bi se dalo potom teh ali onih reform, sklenjenih v interesu naroda, živeti v navzočnosti dosti močne Nemčije, da podminira te reforme z intriga mi ali s silo?
Vsaka skupina prostih ljudi, ki se pogaja s sedanjo nemško vlado, se pogaja s svojim lastnim raz dejanjem. To pa ni še cela povest. Vsak Človek v Ameriki ali kje drugod, ki domneva, da bosta mogli še nadalje obstajati na svetu prosta industrija in podvzetnost, če se izvede vsenemški načrt, ter ovije krog sveta nemško silo, je prav ta ko v zmoti kot pa največji sanjač v Rusiji.
Jaz ne nasprotujem pacifistom radi njih čustvovanja temveč radi njih bedastoče. Moje srce je žnji-mi, moj duh pa ima za nje le zani-
Kot som bil že na vseučilišču, so me obdajali možje, izšolani v Nem <"iji, možje, ki so se vrnili v Nemčijo kajti nikjer drugje bi ne mogli dobiti tako popolnega in smotre-nega šolanja, posebno glede principov v znanosti ter principov, ki tvorijo temelj modernih materialnih uspehov.
Nemški znanstveniki so naoravi-li nemško industrijo za mogoče najbolj kompetentno industrijo na svetu.	t
Pečat '' Made in German^" je tvoril jamstvo dobrega dela in zdravega materiala.
Nemčija je imela dostop na vsa svetovna tržišča. Vsak drugi človek, ki je tržil na teh tržiščih, st> j 1 bal tekmovanja Nemčije, radi čevanje. Jaz si želim miru ter vem
njene uspešne ter skoraj neodo-ljive kompeticije.
Nemčija je imela prostor na solncu. Zakaj ni bila zadovoljna t Kaj več je še želela? Ni je bilo stvari v svetu. miru. katere bi že ne imela in sicer v izobilju.
Mi se postavljamo z izvanredno naglico, s katero je Amerika napredovala. S ponosom kažemo statistike glede povečanja naših in dustrij ter prebivalstva naših mest. Te statistike pa mso dospele do u-spehov statistike zadnjih let > Nemčiji.
Nemška stara mesta so rasla hitreje kot katerekoli izmed ameriških mest. Stara nemška industrija je odprla oči ter videla nov svet
na podlagi m ven- da si zavojuje.
Kljub temu pa nemške oblasti
nad običajne zadeve življenja.,™*0 biIe zadovoljne, vzvišen do mesta, katerega je lah-1 En del odgovora na to vpraSa-ko razvidna vnaprej usoda člove-! J J« ima^t v Če pojasnimo, za štva.
-000-
Trw u
21
an »lat ion filed with th* master at New York ob Nor. 14, 1017, as rvqnlred b® ibe Act of Oct. 6. 1917.
I z Washingtona j)oroeajo 13. novembra: Neko zavezni-o poslaui-stvo je cLuies prejelo sledeei popis obstoječih razmer v Srbiji, kakor je popisal "Journal de Geneve"
Nikdo ne ve* natančnega števila srbskih izgub; toda ]x) najbolj optimist ienem računanju, je že četrtina vse-ga sil»kega naroda poginila vsled vojne, epidemije, pomanjkanja hrane%in zaradi raznih drugih nesgod.
A ko pa mislimo samo na mo£ke in še posebno na bolj 7nbrnzene, potem je razmerje še mnogo večje.
Zaradi tejra bo število rojstev za leta majhno. Kake vrednosti pa bo prebivalstvo, ki je živelo ali pa bilo rojeno pod takimi psihološkimi nesrečami!
Srbijo nikdo ne zalaga s hrano.
Zaradi tega je njen položaj mnogo slabši kot pa Bel-g je. Prejšnje lete »o Ainerikauei in Švicarji sicer dali nekoliko pomoči, toda to delo usmiljenja je sedaj prekinjeno, kajti Amerika je stopila v vojae m nima več do-tftopa de Q*Hje; Šviea pa m je morala aama omejiti v hra-
kaj ni bila Nemčija zadovoljna s
s svojimi metodami tekmovanja.
Ni je v Nemčiji važnejše dustri-
* f je, na katero bi ne bila vlada ,polo-na^Drej SVQje	j0 VCKj£ jn v
slučaju potrebe tudi kontrolira.
Z vsemi temi uspehi pa nemška vlada ni bila zadovoljna. Želela si je politične kontrole, ki bi ji tekom časa pripomogla do nadvlade nad delom in industrijo celega
Mislim, da se moramo v namenu, da spoznamo, kaj je vsebina tega posvetovanja, da se vprašamo, zakaj je izbruhnila, na kak način je izbruhnila ta vojna in zakaj se vrši.
Večino vojn si lahko pojasnite na zelo priprost način, a pojasnjenje te vojne ni tako priprosto.
Korenike te vojne segajo globo- sveta. Uspešna je hotela biti po-ko v temno, temno globino zgodo- tom avtoritete, vine, in po mojem mnenjn je to Mislim, da vas je bilo zelo malo, zadnji odločilni boj med starimi ki ste kdaj mislili glede Berlin— principi moči ter novimi principi j Bagdad železnice.
prostosti Vojno je pričela Nemčija. Nemške avtoritete zanikujejo,
Berlin—Bagdad železnica je bila zgrajena v namenu, da se potisne nemško silo v bok industrial-
da so jo zapodile. Jaz zase pa sem nih podjetij polovice ducata dru-voljan prepustiti končno sodbo, ki gin dežel. Ko bi zatem prišlo nem-Eem jo ravnokar izrekel, zgodo- 3to tekmovanje, bi se temu tekmo-vmi-	j vanju ne mogel nihče vtavijati,
Stv«r pa, ki jo je treba porjas- kajti v takem slučaju bi ostajala niti. je vprašanje, zakaj je Nem- možnost, da pridejo nemške arma-čija pričela vojno.	|de hitreje v srce one dežele kot
Le pomislite, na kako ugodnem bi mogle priti tjakaj druge ar-stališču se je nahajala Nemčija na made.
j Oglejte si zdaj zemljevid Ev. To je bilo najbolj zavidanja rope.
vrfdno ataliaee, kar ca je kdaj za-kak narod.
jastal ▼ mmb oUb,
kako ga doseči, oni pa tega ne vedo. —
Gotovo ste opazili, da sem poslal svojega prijatelja kolonela House v Evropo, ki je prav tako velik ljubitelj miru kot katerikoli človek na svetu. Kljub temu pa ga nisem poslal z mirovno misijo. Poslal sem ga, da se udeleži konference, na kateri se bo razpravljalo, kako je mogoče izvojevati zmago, in on ve prav tako kot jaz sam, da je ta pot do miru, Če ga hočete za nekaj več kot le za par minut
Vse to je le uvod h konferenci, ki sem jo omenil z ozirom na to. kaj hočemo storiti. Če smo pravi prijatelji prostosti svoje lastne ter prostosti drugih, bomo gledali na to, da se silo te dežele in nje pro-duktivnotg dvigne do absolutne višine in da se nikomur ne dovoli postaviti se temu razvoju na pot. Če pravim, da se ne sme nikomur dovoliti, da bi skušal vstaviti ta razvoj, ne mislim, da bi se vršilo to vstavljanje potom sile vlade temveč potom sile ameriškega duha. —
Naša dolžnost je, če hočemo storiti vse to ter dokazati, da je A-merika to, kar mislimo o nji, namreč največje upanje in največja eneržija sveta, da stopimo skupaj po dnevi in po noči, dokler ne dovršimo dela.
Dočim pa se borimo za prostost, moramo gledati nato, da je delo prosto. In to pomeni celo vroto zanimivih stvari.
To ne pomeni le, da storimo to, o čemur smo izjavili, da je naš na men storita. Da nam namreč ne postanejo delavske razmere večje breme kot pa vojna sama, temveč tudi to, da se ne blokira vseh potrebnih stvari, potom katerih se izboljia delavske razmere. To moramo storiti. To pa je bila tudi stvar, glede katere sem imel sempatam priliko posvetovati se s vašim predsednikom Mr. Oourpersom.
Stati skupaj pefeeai, dk ne sme BifcfepNkfciiti
Nihče ne sme in nima pravice vstavljati procesov dela, dokler se ni izčrpalo vseh virov in vseh metod poravnave in dogovora.
Pri tem pa lahko pripomnim, da ne govorim tukaj edinole vam. Vi včasih vstavite potek dela, a so 5e drngi, ki delajo isto. Mislim pa. da govorim iz svoje lastne skušnje ter tudi iz skušnje drugih, če re čem, da ste smotreni in razumni v večjem številu slučajev kot pa so kapitalisti.
Vseh teli stvari ne pravim njim samim, kajti do>edaj nisem imel še take prilike. Kljub temu pa se jim mora to pojasniti, ne z duhon. kriticizr.ia, temveč v namt-uu, da
izčisti ozračje.
Na obeh straneh se mora vršiti delo, in poravnava ni nikdar nemogoča, če si obe stranki želita pravično pokopati in napraviti dobro.
Razentoga pa je skoraj vedno težko preprečili poravnavo, kadar si stojita stranki lice v lice.
-laz se lahko razlikujem v mnenju s človekom na veliko bolj radikalen način, kadar ni tega človeka v sobi kot je to mogoče storiti, kadar je navzoč. Kajti pri tem se lahko pojavi ona nesrečna stvar, da se obrne proti meni ter mi da odgovor na moje besede.
Vedno je nevarno za človeka, če ima celo nadstropje za sebe samega. Vsled tega pa moramo vst rajati pri tem, da prideta v vsakem slučaju stranki skupaj ler razpravljata o spornih točkah skupno. ne pa ločeno in na mesrih, kjer ni med obema nikake komunikacije.
Taka je stvar tako glede resnih stvari, kot glede onih, ki .so manj resne. Mi vsi smo enega in istega kova in duha ter se lahko sporazu-memo, ee se sploh želimo sporazumeti. Vsled tega je moj svet naslednji :
Pokažimo, da smo Amerikanci in sicer s tem, da ne stopimo v različna taborišča in različna skupine, temveč da skušamo sodelovati z vsemi drugimi razredi in skupinami v skupnem namenu, ki je opro-šcenje duha, svetovnega duha iz robstva.
Osnovni nauk iv. celega položa j a pa je, da moramo ne le s&upno se posvetovati, temveč se tudi .skupno pokoriti in podrediti skup nemu svetu.
Zato pa še ni vse potrebno oro cije na razpolago.
rpam, da se bo v bližnji bodočnosti organiziralo nove pripomoč-ke, s katerimi bomo mogli izvršiti različne stvari, ki se vrše že zdaj. ali ki bi se 110 smele vršiti.
Zapaziti je več procesov razpršen ja dela ter nepotrebnega nado mestovanja dela, nadalje slučaje j tekmovanja v oddaljenih tržiščih s čemur se odvrača eelo tekmovanje dela in sicer s strani delodajalcev.
In vied tega, sodržavljani, izjavljam, da sem prišel iz Washiug-tona, ker mi postane včasih zelo dolgčas tam doli.
Veliko je ljudi v Washingtoim. ki vedo stvari, kot ne obstajaj* dejansko.
Zelo malo je ljudi v Washing-tonu. ki vedo, kaj misli narod Zdr. držav glede tega.
Odšel pa sem iz mesta, da se spomnim tudi ostalega dela dežele.
Prišel sem govoriti z možmi, k; ^jo proti tej stvari.
Rekel sem jim, jaz sem z vami Če ste vi z menoj.
Edina preizkušnja biti z menoj, pa ni pisliti name, kot osebo, temveč le misliti name kot na časovni izraz sile veličanstva in upanja Združenih držav.
SENZACIJONALNA IZNAJDBA.
Father MaUiogcrjev giaaorit rastlinski
taj pomaga tisočerim. DVESNO - NEDOLŽNO DOMAČE ZDRAVILO.
Ta pomembna rmes listja, " tile, korenin, rož, semen. jagod, cvetov in 7-ell.S; popravi zdravje naravnim potom. Nobenih rudnin aH nevarnih dro Jfij — same Fine alrave rastline.
Ml Lahko nnj»i-5pmo cele strani, ako hočemo, da povemo koliko je *a-dobllo zdravje onih. ki so bili bolni. Father MoUingerjev ulaaovit rastlinski čaj bi morali jemati stari in mladi, ako iele dobro zdravje. Ta odxtrmni vdibalne stru]**, drži «f!»tem JIst in o»l-■rtranl mazulje; boljši kri&Ktllec Se ni bil narejen. Pomasa tudi revmatičnim, ker deluje na jetra fn Ic-dice. Za zaprtje. indisgestijo, nered v želodcu, nervozni glavobol puslji $1.00 za pet rno •wv-n.j zdravljenje tega starega rastlin-■•ke^a čaja. ki napravi dom po «tarem lobrem načinu. Ako vnm ni sosed prfporočU tomi čaja. potem ^a prijetno zastonj za itoskuniijo. da samt lahko prepričate. Kadar naročite Skat-za $1.00 pti^ljite gotov denur, znamke ali pa monevordor.
M0LUNGER MEDICINE C0.
21 Mollinger Bid-., 14 East Park Way N. S. Pitt*bor;h. Pa.
Pisma iz ujetništva.
Sulmona, Italija,
10. okt. 14»1T. Cenjeni g. urednik!
IVnsiiii Vas, blagovolile objaviti v Vifšem renj. liNtu skeleče vrstite :
Toma Seljak. slikar, doma iz Podinelea. Primorsko, iščem Fe-liksn Seljaka in Mihaela Bizjaka, oba iz PodmeU-a, ter ju. kakor tudi še aruge v Ameriki se nahajajoče znanee iz Podmelea, prosim. naj mi blagovolijo pi-nti im spodaj označeni nn-lov. Nahajam se tu že od za'-etka vojne iti sem jima že pisal na naslove, ki sem jih dobil od doma. a do danes brez uspeha.
Zahval ju jo< že vnaprej, .^»oštov«) njem
Tomo Seljak, prigioniero di guerra, C^er ma Um ber to L, Italic.	Sukcona
se Vam za uvlirgo beležim /. odličnim
Rojaki naročajte w na "Glas Naro-največji slovenski dnevnik v Zdru-ienih državah.
Sulmona, Italija.
no uredništvo!
Nahajam se v laškem ujetništvu in imam v Ameriki več znancev. za katerih naslove pa ne vmti. Pru>im V;ls. pi-iulu'Lte *<o pismo v "Glasu Naroda"*, k^r prav rad bi izvedel c?a naslov svojega stricu Antona Mer v k- in Ivana Pavlič; pa tudi dfuge znance in prijatelje prosim, da mi blagovolijo luij pisati, ker človeku v ujetništvu pride jako mila vsaka bes-edrt od domačih ljudi.
.Moj naslov je:
Pavel 2kleJ-vič, pr'mioniero di guerra, Caserma l7ml»erto I., Tfalia.	.^»limona.
Bazne zanimivosti.
True translation fPed with the •.••st master at Xew York on Nov. 14, 1017, a? rwiuiro-i by the Act of Oct. ♦}, Pn7.
Glavni poštni urad v Lonsdonu izda za eelo državo vsaki dan pet ton poštnih znamk.
—	Izmed vseh narodov Evrope, imajo francoski stariši najmanj o-trok in največ irski.
Zdravniki so prouašli, da rastejo otroci najmanj od meseca novembra do marea.
—	Na Norveškem obstoji postava, po kateri je prepovedano moškim zapraviti več kot pet centov pri enkratnem obisku v gostilni.
imdomilak intdftk- govori o BUgijV*
Nemčija, ki m je šepet vrgla.na nes ter sopet^feaiala razpravljati iije. ^a j**>lok Mgoie preprečiti , 0>dM« e mira, govoru—— O čem t — Ona tako prekinjenje bray kratenja
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
BV Pridite k meni - Jaz vam povrnem vaše zdravjem
Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni.
^ v ' (električna) preiskava.
JAZ SEM najstarejši krlstjaaski Specija-lbtt v Pittsburgh, Pa.; 37 let sku&nje v zdravljenju bolnikov. JAZ VAM BOM povedal ako morete biti ozdravljeni brez dvomlje&ja in ossdra-vU vas bom, ako se nI posrečilo mlajšim ali neizkušenim zdravnikom. JAZ RABIM najboljše ln najnapeSnejSe zdravila pri zdravljenju mojih bolnikov.
JAZ IMAM svojo lekarno ln laboratorij,
vso najbolJJSe za bolne ljndt Začudili se bosta kakor hitro aasiorote biti ozdravljeni. En sam obisk ram bo zagotovil mojo sposobnost ln prepričali se boste zakaj imam uspeh v kratkem časa.
Vse bolezni moških in ženskih zdravim uspešno.
KiZEE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. Govori se
ILF.KUUJII



V
_ ■ • ' Ti 1	•;
tlLAS KABOPX	»IT.
Vprašanje glede laske ofenzive*
ooo ■
(From The New York Tribune.) -OOO——
True translation filed with the p<«t Nemika strategija mora obsta-master at New York on Nor. 14, lftl7,1 jati ^ dveh ^^nib elementov :
a« required by the Act of Oct. J*»i7. | D_„ . •_ , . .____■ ,
lzza 6ai» ko sem p kal svoj zad.-l Prv/j,	^^vanqu
nji &anek v preteklem tednu, so arW>	g"*?1* 141
Le dogodki razvijali naprej na J? * umaknile prekc Bleske m-
ita lja tiski fronti na zelo hiter na-! , , . . .	, ...
diii. Sodanji članek pa je pisan v!, KAko^.iltro J? ^^ ^^ torek dne C. novembra ter je oeli	P" Jem m
poloAaj naaldeogi:	* ^ J°	t€*voje zma'
Run i« Berlin so*l;*ata radi v.d£ »»jWj^aafcliia poraba
teKa, da so nemške oete prekora- v voJaskl ^(>dom,• čile reko Taljnumt in s tem i»ii- Neprestano je zaritedoval pora-lile prehod preko prve črte, na Prune. Tekom par dni po teh katero so se umakniti Itaijani po »stkali je vsa pruska vojaška sila velikem porazu, ki oo \m doiivoli !«*«wtaala obstajati, ob Soii. Poroč-ila pa ne ka*ejo|	način bo skušala Nem-
vsega obsega nesreče, in sicer glede umikanja pred TVadjmauitom, a iz nemiKih poročil, ki javljajo število ujetnikov ter zajetih topov, je lahko razvidno, da je »poraz ltaljauov rtwmega značaja.
Poteklo bo mogoče veliko <ivii in morda par mosecov, predno se bo moglo natančno ugotoviti ves obseg laiketra poraza.
V	sedanjem članku pa hočeano le namigniti, kaj »e bo lahko zgodilo, m katere so točke, o katerih je razmišljati vfrpneo sedanjega poraza.
Prvi* jo treba računati s popolno zmago Nemčije nad Italijo, ta zmaga je uničila moralo italjam skega naroda; drugič je treba upoštevati nanovo oživljenje laike armade, ki naj bi se <i»oott<:vilft v bran ob kaki izbrani točki severne Italije; namndnje pa je tre ba vzeti vpoftttv ofenzivo, s katero naj oi pričeli Itaijani po »vo-jem ■trategičoem uaaikanju. Ta ofenziva naj bi zavzela zna-bkke pri Marne.
( e se v pošte v a prvo stvar, bi pomolila izguba vojne s strani Italije naslednje:
V	pričet k n **danjih nemških o-peraeij so jrjrvzemah Itaijani dolgo fronto, ki je pokriva!* veJi kot polovico obsega krog«.
En konec je počival ofo Jadranskem morju, vzhodno od izliva S<>-*e, drafi j>n pri Adiii in (Jard-skevn jezeru, severno od Verwie.
Na frouli, ki je na ta način zavre naTa preko •'WO milj, je bih mani j kot 50 milj stalno zaposlenih.	• ,
Predvsem je bilo 30 milj med Jadranskim morjem ter Banjiko planoto, kjer so se vršile resnejše operacije.
Vsvoje energije so uporabili Itaijani na tej omejeni fronti ter skušali prodreti, d očim je Ibil njih končni cilj Ljubljana
Vsled neii^ketga naskoka, vpri-
čaj
čaja pretvoriti ta poraz v paničen beg.
Drugi element v nemški strategiji pa je razviden na prvi pogled.
Narava italjanske fronte je taka, la niso nemške in avstrijske čete, ki zavzemajo ozemlje od Trentifia pa do Tal j men ta, le za ipadno od glavne laške sile, temveč, da lahko izsilijo svojo pot skozi doline, ki se otvarjajo na laško planjavo z ohali Gardskega jezera, vsled česar bi se lahko obkolilo vse laške sile ter jih končalo (zajelo.
Vfcpričo tega položaja moramo računati »z dvema operacijama: s strašnim gibanjem proti zapadu od strani Nemcev m Avseriveev po Beneški ravnini ter z enakim grba njem v južni smeri po dolini Judikarija ob obali Gardskega jezera in ob teku Adi£e in Ti rente.
Ne sme se pri t«m pozabiti dejstva, da bi samo nagiba van je o takem pohodu (prisilijo gkrvne laške •Vte k umikanju preko Adiže ali e*»lo preko Mineio. l^e na ta način bi bila pozicija laške armade varna ter levo krilo Iste neogro-žettio pred velikim napadom s se-vera
Na podlagi vsega tega pa ostaja dvojna nevarnost, namreč razdejanje vspričo prescsietilnega u-darua, izvedenega na poraženo armado nekje na Beoieški planoti ter gi$antičnega gibanja, ki bi prehajalo iz Trendinskih Alp.
S tem bi se skušalo še enkrat vdejstviti velikansko operacijo maršala Moltkeja, ki se je končala s končnim zavzetjem Sedana.
Toliko je treba povedati vwa-prej.
\ drugem pa je treba izjaviti naslednje:
prej, a po mojem mnenju bo iti-Ijanska armada vprizorila vs.? jhj-skuse, da vzdrži fronto ob Iti a vi, tla se vzdrži na tej to^ki potom velikih bojev zadnjih straž med Taljmentom in l^avo in da se ko-nečno tudi vstavi ob L/h" ene i.
To se lahko zgodi ravno uako, kot so se branili Francozi ob reki Aloaelld tekom ot.voi-ilnih dni velikega umikanja leta 1014.
Končno pa priliajamo do rime-
so borile proti Nemcem, temveč laškega poraza, ki ga je primer-; proti Turkom in Bolgarom. Vsled jati edinole porazom Runiunske. ! tega pa se je tudi Zgubljalo čete. | Poraz v Italiji je prav ustvar ' knt<re so potrebovali na drugih jeti po tem, da Iznova oživi raz-;
bolj vaiuih frontah, d očim so jih (zapravljali na snevažnih bo.ini'i l>oljih.
Upati je, da ne bodo storili zavezniki s lične napake glede Severne Italije, vsaj toliko ča:sa aie, dokler se taonkaj nahajajo nemške Čete. Zavezniki se bodo borili
nja, da bodo skušali Lahi obne- na tej fronti proti svojemu glav viti uspehe .Joffreja ter se nmika- nernu sovi*amiku ter le na dru-ti toliko čaaa, dokler ne bo njih« gem Bojnem polju.
Itaijani so se umaknili zdaj z** čr to ob Ltivenci, ki se nahaja kakili milj zapadno od Taljmenta, nadalje za reko Piave, ki se nahaja
v približni isti razdalji od Liven- P0*-'^*-
Lahi so izgubili svojo obrambno čuto pri £>oči, deloma vsled njihove lastne slabosti, ali pa so-zorjenega na severm So^i, so bile'g^sno z uečrti t adorne, ki je sku-rdrobljeiie laške črte im točki,1»»i obdržati črto ;>b Taijmentu. kjer s»o imeli Lahi konecnta*iraino vsio silo svojih topov ter ah rame •voje najboljše čete. Vapriče teh postojank so bile nemške če<e, ki •o vpadle v [talijo, bližje Življeti-skim zvezam laAkiti komunikacij, kot je bil Cadorna od Oc»rdce um«.
Glavno vprašanje, ki »e je po rodilo, je bilo, če bo mo«4a glavna vila generala Cadorne v okolici Goric« dojeti na izapad, predno bi nemike nsskakujo<''e čete pri-*le od juga ter prerezale vse črte umikanja. Ce fai mogli Lahi izvr-4iti to, bi bila črta ob Taijcnentu prva, ki bi predatavljala me.»to za resen odpor, kajti Talj meni prihaja h Alp ter **-ka Furlansko planoto m m* izliva v morje vzhodno od izliva Soče.
Čadom« p« tu dobai nazaj vw-h svoj ill t+l. Vw kaže. da je Kirubii lok preko atM».<»•• umi ter vr4ilrsfMko
armada nanovo ojačeaia s francoskima in angleškimi zavezniki.
Ko bi se na ta način odvrnilo Avstrijce in Nemce od njihovih glavnih postojank ter podaljšalo njih zvezne čete, bi se lahko ie-preinenilo začasni i>oraz v trajno zmago.	•
Vse prilike pa kažejo, da je kaj malo upanja na tak preobrat. Ita
po] oven je v Nemčiji in da Lmst1
Pismo slov. vojaka.
Camp Gordon, Ga.
Ker se noben ne oglasi iz tega
Imamo pa domače delo in skaee-mo. Samo trdo je. O, kako z * včasih s težavo, ali treba je p* gledati vstran in kakor da bi šio vse nalahko.
Zabave (nimamo tukaj, ker smo oddaljeni od mesta. Vreme pa imamo lepo gor k o; iagleda kakor pomlad. Vse j« zeleno, tudi borov-ci še držijo svojo barvo, jih se ni pomorila slana (T).
Slišal se«n tudi, da je kraj tukaj za rože. ali jaz nisem, vrjel do danes. Danes sem pa videl eno, ki se je pripeljala z avtomobilom. Pa drugače menda ne bi prišla, toda imeli smo parado, aktero je bilo res za pogledat. B; o je nekaj lepega. Ne bi verjel, oa je toliko vojakov tukaj v tamp Gordon. Tudi črnih j^ dosti; hodili so z naiai ter si delali kratek čas. Ko bi bilo vsak dan tako, potem bi *e že prebilo, akoravno smo nm-rali delati v soboto popoldne.
Slišal sem večkrat, ko so se ton tje pogovarjali, ki so prišli od vojakov, kako da so šteli mesece >n dneve. Mi pa ne moremo iti na to. ker ne vemo konca.
Cital sem dopis iz Camp Lee, Va., in kakor razvidim. se počutijo dobro, ker se učijo samo t» ur ji* daai. Ko bi bili pri nas, bi dobili 2kiat 6. In tudi kazen nimajo prehudo, ker dobijo asa kazen ddo v kuhanj L Pri nas pa je že bolj huda: dobi lopato ali samo-ko klico.
Frank Zalar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. L., South Fork, Pa. — Ako
ijanska armada je doživela poraz.. -nu pa obstaja možnost, dokler se ki daleko prekaša poraz franco-,ne izvrši uravnanja sil. kot je obstajalo prej. Bolj kot kdaj prej je treba priznati, da ne bo poraz in ■mogoče končni in popolni poraz Italije oyrrozil načrtov zaveznikov, kajti niti najmanjšega od
.ske armade v prvih bitkah tretjega tedna vojne v avgustu 1914.
Nobeua izmed francoskih, armad, ki se ae borile na Lotarin-škcui ali v Belgiji, ni bila poražena tako, kot je bila laška armada ob Soča, vsled katerega poraza je bila pognana preko Čedada in V idma.
najbolj mučen litis na Francijo.'
kjer se je preneslo tri leta veli- našega prijetnega kraja, hočem kanskega boja s silo, ki je videti jaz malo razjasniti to naše delo. naravnost nadčloveška, ki. pa se Slovencev je tukaj precejšnje tudi končno bliža svojemu koaicu. število, samo raztreseni smo. Niti husija je prenehala biti faktor dva nisva pri eni kompaniji. Pa v sedajuji vojni.	j vseeno pridemo večkrat skupaj in
Italjanski poraz pa je direktna vsakikrat imamo dost i pogovoriti s poededica ruskega vojaškega po ker se vsi bolj slabo počutimo, hočete imeti drugi dr/avljanski ložaja. Ruske armade so prene- Včatsih bi se še imeli kaj pogovar- papir, morate "biti najmanj 5 let hale bojevati se in prenehale de- jati, pa moramo pustiti za druj-i- v Združenih drž«A'ah; 7K»leg tegn lati. POslediea tega pa je bila, da krat. Kar pride fant. in naznani. pa niorate imeti že dve leti prvi so Nemci lahko poslali svoje čete da je ura devet; potem pa je tre- državljanski papir. l)ruei državljanski papir dobite tri meseee po vložitvi prošnje.
Fr. P., La Salle, HI. — V na-5. m listu je bilo že večkrat povedano, da je koledar že tiskan. d.°
1 oliko glede vojaških razmer.
Nik do ne sme prikrivati ali o-
malovaževati resnega vojaškega.	, ^ ^	,	. . . . ,	.
. - ■	„ - - , „ _^ z vzhodne tronte ler jih vrgli na ba pomakniti jo v kosamo, ako
položaja, kolikor je pri tem prrcaa-«	J ./ . , . .J , .. .
dota Itali'a	italjansko. Vsled tega pa je tudi nočemo dobiti v sredo alt soboto
,*	„	vojna sedaj k» vojna med ssaipad- ]>opoidne avtomobil z enim kole-
i ekom vsega tega časa moramo računati z dejstvom in možnostjo. da bo Italija kločena kot vojni faktor. To je sicer nevrjet-no in skoraj nemogoče. Kljub te-
frotit o in to radi izčrpanja Av^tro-Ogrske.
Z vojaškeea stališča pa je stvar naj še par dni po trpe. Kot sem že izjavil prejšnji te- drugačna. Težko bi se prečenje-	Upravnižtvo.
den, je Treba iskati sldčno primero, valo moralni učinek velikanskega le pri porazu ob Dunajcu, ko so ruske armade doživele strašen po-' (raz tel" se niso mogle zbrati zopet kot enota za novo ofenzivo in to tekom celega poletja in jeseni 1. 1913.	I
Kljub temu pa je potrebno, da se natančno zasleduje operacije Cadorne ter pri tem priznava, da ima on morda še vedno v mislih ofenzivo in da razmišlja o sredstvih, s katerimi bi jo mogel za-
nimi zavezniki ter Nemčijo.	som in voziti zemljo iz griča v do-
Vsi ti uspehi imajo z vojaškega lino in tako ravnati svet. stališča kaj majhno vrednost, a z Pravijo, da je ravnina v €5eor-'pa moranio še počakati, da natn moralnega stališča postanejo lah- niji, in kakor vidim, bo še bolj prej dovoli cenzura, da ga smemo ko u^odepolni, razen če ne bodo Že odkar sem jaz tukaj, se pozna razpošiljati.
Amerikanci, Francozi in Angleži dosti, akoravno nisem več kot tri j p,/ Clear Creek, Utah._ o
pokazali duha. ki so ga pokazali. tedne. Od začetka, ko sent prišel yaS velja isto. že prej.	j sem. je bila še nekam podobno' Yt. St., Milwaukee, W«. — Ko-
življeaije; se<laj pa je vsaki dan ]e<iar bodete dohili, kakorhitro bo bolj slabo. Ne veni. kaj bo čez cenzuriran.
Čas. Tudi bolj trdi smo za učiti pr. p^ Pranklin, Kans. — Pnvti ■sedaj.	revmatiznm je eefla vrsta zdravil.
Jay. sem pri poljskem topništvu Katero je .najboljše, se ne ve. V (Field Artillery). Konj nimamo Vašem izrezku je povedan samo še in kakor sem slišal, bomo do- vzrok bolezni, ne pa zdravilo pm-bili topove na truck ill. da bo vse ti njej. S temi podatki ne morete na maši no. Ali učimo se pa vse-dobiti nikakega posebnega izdra I eno, kakor da bi dobili konje. vila.
SLOVENSKO-AMERXXAN8KI KOLEDAR
del kj;i avstrijskih čet bi ne mogli bomo	^ ^pošiljati, ka.
poslau na zapadno fronto in ^ korMtro detono peWmo dovolj^
nje. Rojake in naročnike prosimo,
ce ter bodo umaknili tudi za Adižo. Kakorhitro pa bodo opustili pozicije Ka reko Piave, bodo morali opustiti tudd Benetke. V trenutku, ko t»e umaknejo za Hrento, borta padli tudi Vičenca m Padava ter na isti način "bo tudi Veroria izpostavljena razdejanju in obstreljevanja.
Ce niso laške čete poražene tako, da s«1 ne bodo nikdar moglo zdi ožiti ter nuditi odpor, je treba pričakovati končnega obstoja ob Piavi. ,
Keka Piava je večja kot Tal j n*ent in prihaja iz Kamskiii Alp.
]>a sprejema va*e w d«n
loke iz Dolomitov
Vse ka/.e, da je to skoraj nemogoče, a prilika obstaja vendarle.
Če se vzame vse skupaj, so bile laške čete, umikajoče se od Soče po velikem porazu, v stanu doseči ter prekoračiti Taljment, pri čemur t*o seveda trpele velike izgube glede mož in topov. Kljub temu pa so se zopet .zbrale ob tej reki ter se borile sicer neuspešno, a vendar z namenom, da zadrže iprodiranje sovražnika. Iste čete se sedaj umikajo in črta ob ia-veiK-i je druga, kjer bi se lahko vzdržale. Za to črto se lahko u-maknejo za Piavo, /a Urento in Adižo.
Z vsakim umikanjem lahko na-

SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1918.
Rasen koledarskega dela ima še sledečo vsebino:

Slaiio^t [toneijf pa je v tem. rev ijo prilike za poraz in pani je ta reka m pozi<-<ja ob t«*j reki ^o. a z v«akim umikanjem tudi
'piMl»vlj.M taoeiimji	nai.iiea upanje, da bodo laške če
avairijsk« arualr
južiu
it«Tiio top«.
NrsKi na «lru« bili uapcuru. «1* bt -^koUAi ftaniM »tA.	M tn v nnflto aii ne ,
dr^j*. to je 4 wrti-'uiirt. * je na-' haj-la flama la^^a armada m kot je bil izvršen napad spomladi like za popolni vojaaki nered T«0oie*itom Ta	jr nudil« 1^1«. ko to docprfti Avstrijeij^viriBe na laiki fronti. Na
ti za ' *--m^o k a to \~m»ke planote Arnio ter
raj pmdrii v *ev
a Treiumo. teče isi isti
prihajajoče v t*- deležne nove organizacije ter )»repojeoe z no»;m duhom, kot so bile iraucoske pred treroi Jeti. Pri-
l"IO t
roko bi m laato trtralo laško ctMdOoHBH V pot»ed« !j«k. a
je po«talo TaljuMMtta a«
tokom 24 ur ou dogovorila, da
SMOOV O
- trr
dne 5. i m
pa je tudi razvidno, da bi itafjaaako lašk« anuade za mogle zbrati se ; M|x-t m postaviti ae sovražniku
Če bi Itaijani m mofii t«afro-*po rob«.	-
čete io tofxrve v veAiketu <> bi bili zavezniki mogoče tor na tej visoki
v
Berlin
______ _____,__ bijb« sklenili od poslati večje oddel-
ui | bil. cela fronta, nahajajoča se za ke vojaštva in težko artilerijo na Piavo, izpoaLav Ijetia veliki nevar-i-everno loško piau jto. bi imelo to
ile pesno bosti laike Vlaaim g načrt..m i so fs vili takoj po
To umikanje je umikanje od Hoče, 1 Taljtneota m v«« eilj
ter bi izzivala poraz, kot je pri Soči. Ista bi bila anrsr. če bi se u-ikniie 'sške čete do Bronte ter
ne bodo nahajali Ita
?a ima katera-strani zavezni-
veeji pomen, kot koli operacija na
kOV.	|
Kot sem že izjavil prej, je sedanja vojna vojna uničevanja. Nemčija se prav «nč ne briga za to, če
ne bodo nikdar aiennke čete uničujejo v Belgiji.
v je bil variti glede svojega levega krila, se- Taks varnost bi baia tudi zago-če bi Kaljanom ob Piavi
Franciji ali Italiji, kot tako je prvo stva
Ko so odposlali asv svoje čete v Solun in na velikansko

Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag.
Problem Alzacije-Lotarinške.
Ukradeno pismo.
Bed.
Veliki dobitek. Bazno o otrocih.
Doživljaj francoskega žnraalista. ▼eniselos.
O poetankn koledarja. Kemiki napadi s plinom, živali in lenphaL
Aforizmi.
Normalni potek ruske revolucije. Rusija.
Nemški cilji in Busija. Padec rodbine Bomanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Iitvinski kmetje. Nevidna poslanica Buchara.
Čudne pogrebne dolose. Album.
Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelin ji bojL Nekaj za gospodinje.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soike fronte. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company
OOBTLANDT
CITY,




. ------------

DKtiTI BJEVKEKE Sedež: FOREST CITY, PAIL tommrjm 19« t
1206: Perrori Brnjan 815TT: Bežen t Anton 9670. K postaji šiv. 54: Jakse Frane 6414. . .. . _ „ , A1 . ..	. . r t __ , K poataji itv. 64: Žalo Simon 2261; Crttrenec Štefan 9445.
Pr* postaji stv. 27: \ehar Alojaij 8734; Lapovfck J«*epfc 3203.! K postaji štv. 65: Srdi? Boža 8148; Terlep Frane 9061; Aneel Pri postaji fitv. 28: Božič Mix «293.	Martin 9*01; Papež Mihael 7895; Gregorae Nikolaj 67*0; «onestebo
Ignac 4903 ; Kosee Joseph 2211; Medved Joseph* 983; ton 6807 v Kočjai Alojzij 9132; Kosec Frančiška 742
T»_r "	s... n-	___a • • m«« t •___
GLAVNI URADNIKI: t: F. B. TAOCBiB, «74 Abu; Atl, Koek _
Pwlpreda*d&Ut: JAKOB DOLENC, box 181, BroughtPa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, ho* 647 Frreat City, Pa. Puawiizd tajnik: AVGUST GOSTiSA, box 310, Fore* City, Pa. BlataJuUt: JOSIP MaRINCiC, 5805 *t Oalr Ave., Cteveiaad, Oblo. Pomoiml blagajnik ln zanpnlk: A XT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 fc Oblo.
2T,
NADZORNI ODBOB:
ife odbora: J Off IP PETERNELL, box 88, WOloek. Pa. JERNEJ BATNER, boa 65, Buiritne, Pa. IVAN QEOftEU, 888 EL 137th St, Glavelaafc OMa
POHOTNI ODBOB:
Pr«daednlk porot, odbor*: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Miami,___
t porotnik: FRANC TEEOPČlC, R. F. D. No. 3, box 14«, Tort Smith, Ark. A porotnik: JOSIP GOLOB, 1910 So. 14th St, Springfield. OL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAHEK. 843 E. Ohio 8t Pittsburgh, Pa.
Uradno glasila: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt BU New York. H. I. Cenjena drufltva, oalroaaa njih uradniki go naproienl poHljatl m Aa-c*ae direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po> «UJa edino potom pottnik, ekapresolh ali bančnih denarnih Mhmi. nikakor pa ne potom privatnih fekov, na naslov: Prank PavlovAC, Fanners * Miner« National Bank, Forest City, Pa.
V sloeaju. da otJ«jdJo društveni tajniki pri porodim glavnega kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naananljo uradu glav.	da
»anew napako popraviti.
Pri postaji Stv. 30: Ookren Frane 6593.
Pri postaji štv. 31: Pavlovi.; Ivan 9318; Kocjan Ivan 9747; Be-nie Ivan 9647: Tisan Ivan 9780.
Pri postaji štv. 33: Žgur Alojzij 4659. Pri postaji žtv. 37: Kraser Joseph 9626.
Pri postaji štv. 41: m Leopold 3530; Eler Ivan 807«; Koluža Joseph 4222; Smotfnik Martin 6279; Lepe j Andrej 5002; Seniea AloJ.
4792; Kos Frančiška 1155.
Pri postaji stv. 43: Dimee Franc 4094.
Pri postaji stv. 44: Smuk Ivan 2077; Fimec Anton 6761; Mane? Frane 1158: Trentelj 698; Kransberger Joseph 9821; Span Karol' 8749; Polsak Franc 26^; Solovšek Franc 4119; Tretar Antoa 9097; Benedičič Luka 703; Folk ar Ivan 1928; Franc Marija 419; Fotkar Marija 309; Polšak Ana 300; Gorše Josepina 685; Bmrda Joseph 5649; Vovk Franc 703; Chesnik Joseph 827: Prank fiuUolf 2827;	*. .
Gorse Alojzij 3735.	Od postaje slv. 14: Slak Franc 533; k postaji štv. 85.
Pri postaji štv. 53: Zakrajšek Ivan 8351.	.	0(1 posta^ Atv' 29' Sedaj Joseph 4936; k postaji žtv. 26.
. Pri postaji stv. 59: Strah Ivan 9224; Liee Stipan 5. Pikelj	postaje stv. 29: Kalan Franc 3338; k postaji stv. 84.
Andrej 8844.	j W postaje štv. 31: Borieh Mihael 89S9; k postaji štv. 70.
Joseph 8882; Leskovec Ivan 9823.
K postaji stv. 68: Zakrajaek Jernej 7140; Zakrajšek Aalia 767. K postaji štv. 97: Hudik Joseph 6258; Št-rajhar Franc 7233.
Frestapli Člani in članice:
Od postAje štev. 3- Xo.Sale Ivan 6003; Teman Anton 3944; k postaji štev. 17.
Od postaje štv. 5: Pikel Fred 3783; k postaji štv*. 57. Od postaje štv. 6: Salmič Joseph 8291; k postaji štv. 72. Od postaje Stv. 7: Lapuh Ivan 3348; Lapuh Ana 833; k postaji štv. 98.
Od postaje štv. 13: Bokal Ivan 9394; Oberguči Angelo 5415; k
PINAČNO POROČILO ZA MESEC OKTOBER 1917.
-ooo-
Ste v.	Ilohotk t :	Izdatki:	Štev.	Dohotki:	Izdatki:
1.	282.06	43.00	51.	17.33	
2.	26.19	11.00	52.	7.82	
3.	248.63	118.00	53.	194.17	235.00
4.	61.72		54.	■ 58.27	15.00
.».	21.48	27.06	55.	141.70	52.00
6.	164.29		56.	44.32	1.19
7,	109.18	37.00	57.	38.79	29.00
8.	144.30	34.50	58.	109.08	57.00
9.	59.83	53.00	59.	37.51	60.00
10.	79.90	86.00	60.	50.12	70.00
11.	75.81	59.00	64.	53.49	30.00
13.	99.02	13.00	65.	143.85	86.00
14.	23.84	50.00	66.	33-.71	
15.	36,79	54.00	67.	72.99	
IG.	145.31	47.00	68.	165.85	52.00
17.	350.38	122.00	69.	76.47	84.00
1H.	49.80	37.00	70.	63.89	30.00
19.	145.79	49.00	71.	94.77	543.00
1M.	83.00	250.00	72.	48.61	13.00
21.	126.17	45.00	73.	' 12.26	
22	51.87	15.00	74.	18.51	40.00
23.	94.17		75.	13.34	
24.	38.86	65.00	76.	70.43	38.06
	53.36	8.00	77.	50.33	
26.	304.74	80.99	78.	41.22	
	80.H6	114.00	79.	70.85	
	70.61		81. '	53.38	35.00
29.	146.05	110.00	82.	50.68	10.00
•M).	176.39	97.00	83.	31.41	
31.	136.01	108.00	84.	46.63	37.00
'ti.	108.25		85.	30.83	27.00
33.	119.46	63.00	86.	89.53	10.00
34.	65.47	13.00	87.	46.36	
3T>.	94.26	35.00	88.	26.75	
3«.	18.17		89.	28.51	
37.	90.20	32.00	90.	42.00	
39.	71.01		91.	45.11	
41.	147.90	116.00	92.	80.52	78.00
42.	63.26	55.00	93.	39.86	
43.	81.85	43.00	94.	33.70	
44.	211.31		95.	42.51	
4T».	50.45		96.	37.10	
47.	69.49		97.		
48.	38.11	51.00	98.	23.77	
49	56.11	7.00			
50.	76.17	125.00		7355.34	3905.74
-ooo-
IZ GLAVNEGA URADA S. P. DR. SV. BAEBAHE.
SPREMEMBE V MESECV OKTOBRU 1917. Pristopli člani in članice:
K postaji štv. 3: Butija Marija, 1308.
K postaji Stv. 17: Raumgard Max, 9902; Bradač Frank 9903.
K postaji Stv. 24: JerSi Frane 9904.
Suspendirani člani itn Haaioe:
Pri postaji it v. 1: Derk Matija «889; J\re* Alajzij 26.
Pri postaji štv. 3: Mičlavčič Jernej 2776.
Pri postaji štv. 4: Blaži«" Ivan 8990: ran j«- Karol 5536; Kranjc vana 566; Lapen Peter 8442.
Pri postaji stv. 6: Ddnat Frank 9463: Oeaipelj Joseph 8684; Oafcrejna Frane 8936; Vidmar Joseph 9834; I.Miariič Ivan 8762, Kotnatar Ivan 6722; Juvaneič Joseph 9826.
Pri postaji štv. 7: Priveršek Jo»eph 9334; Tonlin Peter 8460. Pri postaji Sev. 8: Toma IVan 1350; lllihaLov^ Ko taliju 644. Pri postaji štv. 11: Resnik Frank 7242: Sehafer Ivan 4655. Pri postaji štv. 14: Stimec Pavlina 474; btimee le«e -iiH. Pri postaji štv. 13: Hribar Antonija 130; Hribar Joseph 1122. Pri postaji štv. 15: Novak Alojzij 5752; erbič Jurij 7403; Fret-fel Joaeph 629.
Pri posuji štv. 16: ZpancM Fraae Laaari fthwd 1682. Pri posUji štv. 17: Lekie Anton 7440; Kershman Edvard 4679; Makarovski OertnuU »66; Brttfič lvau 4759; Sliemn Uar Karol 5537; llanditn Fredd 9883; Gornik Ivan 6136; Makar»v»ki William 6394. Pri postaji i*v. 19: Koaermau Frane 6964. 14 postaji štv. 20: Močnik Ivan 1444; Banie Alojzij 1271; Ba
Pri postaji štv. 65: Novak Nikolaj 6528; Strdin Marko (!) ; Vrh Ivan 9500; Grožnik Anton t706: Juvanovie Jurij 8152; Vrbttn-t-ič Alojzij 9502.
Pri postaji štv. 68: Stiwem Ivan 6935; ribar Anton 5460;-Hribar arolina 369; Turk Frane 6772; Turk Ana 728.
Pri postaji štv. 71: Dolane Joseph 5950: Mlakar Andrej 6841; Mlakar Marija 725; Bekman Joseph 8092. Pri postaji štv. 76: Zapore Martin 7692. Pri postaji štv. 82: Franeekovič Ivan 9619. Pri postaji štv. 93; Bruslav Stanislav 5225. Pri postaji štv. 94: Šinkovec Alojzij 1452.
Pasivni dlani prisiljenim potom šli t armado:
Od postaje štv. 1: Mover Valentin 8114. Od posta je štv. 3: Gra jžar Anton 9$73; Leoen Joseph 2365; Ja-rec Karol 8576; Groznik AUjzij 6830; Jnifer Nikolaj 8893; Razbor Sek KaroJ 8189; Savel Viljem 9797.
Od postaje štv. 4: Petek Anton 8643.
Od postaje štv. 8: G obrežij a Anton 1339.
Od postaje štv. 10: Hribar Franc 7272.
Od postaje štv. 11: Cehaven Franc 7216.	*
Od postaje štv. 13: Obrezan Martia 5733.
Od postaje štv. 16: Bešel Matevž 7096.
Od postaje Stv. 17: Gladko Mihael 9849; Karžišnik Andrej 7240; Potočnik Anton 8309; Lajn Ivan 4828. Č Od postaje štv. 19: Brns Joseph 5812. Od postaje štv. 25: Stermetz Fred 6640. Od postaje stv. 26: Žust Anton 7463. Od postaje »ev. 28: Skapiu Joseph 6575. Od postaje štv. 29: Straus Rudolf 5866; Kos Tomai 7545. O d post a je štv. 33; Fabjan Frane 4424. . Od postaje štv. 39: Strehar Pavel 9710; Vehar Ivan 9564. Od postaje štv. 41. Močnik Rudolf 7342. Od postaje štv. 43: Penko Jakob 4690; Zidar Franc 8194; Mah nič Joseph 8689; Dekleva Pavel 3731; Meglieta Anton 9360. Od postaje štv. 43: Bartale Fr&uc 4836. Od postaje štv. 48: Demitrovič Anton 7426. Od postaješ tv. 50: Dermošek Alojzij 3548; Knaflieh W Ivan 0748; Hafner Anton 4459.
Od postaje štv. 53: Miklavčie Albin 6224; Jake Joseph 8352; Klun Frane 9070; Krivce Joseph 5271.
Od društva štv. 55: Svete Ivan 7491; Gall Franc 8787; Gnezda Franc 7597; Turšie Anton 7780; Pristavec Frank 8641.
Od postaje šav. 57: Zevnik Franc 5723; Bekina Peter 8721.
Od postpc štv. 65: Flajnifc Franc 5897.
Od postaje štv. 68: Mausar Ivan 6118. ;
Od p ostaje štv. 69: Marknn Franc 5524.
Od post j« štv. 74: Močnik Matija 9895.
Od postaje štv. 78: Čeligoj Ignac 6792.
Od postaje, štv. 81: Neverno j Pavel 6976; TorniČ Joseph 9025. Od postaje štv. 82; Garm Alojzij 9761. Od postaje štv. 86: Cimermančič Alojzij 7892. Od postaje štv. 87: Tomažin Anton 9007. Od postaje štv. 97: Pipan Franc 9025.
Odatopli člani in članice:
Od postaje štv. 8: Žnidaršič Jakob 8781. Od postaje Štv. 11: Sekoly Franc 3267. Od postaje štv. 19: Kueevar Ivan 9672. Od postaje štv. 23: Peternel Vineel 2412. Od postaje Štv. 27: Dollar Ivan 27«. Od postaje štv. 41: Klinkon Franc 8120. Od post ije štv. 50: Deyak Anton 6749. Od postaje itv. 55: Škarje Valentin 8626. Od postaje štv. 67: O šolnik Luka 6635. Od postaje štv. 74: Kržišnik Frank 1307.
črtani člani in članice:
Pri postaji štv. 3: Černi^oj Anton 1033. Pri postaji štv. 6: Perko Franc 4834. Pri postaji štv. 20: Gazboda Ivan 5986. Pri postaji štv. 27 r Rupar Anton 2978.
Pri postaji štv. 28: Skapin Leopold 7929; Mislej Alojzij 7245. Pri postaji štv. BI: Boxjak Jdfeeph 9749; Biondič Ivan 9852. Pri postaji štv. 33: Mustar August 8971; Uaen&nik Matevž 9013. Pri postaji štv. 41: Esih Franc 3448; Kaaui& Ivan 5619. Pri postaji štv. 54: Poljane Franc £945; Malay Alojzij 8369. Pri postaji štv. 65: Popek Jakob 6288; Blnth J. 9602. Pri postaji štv. 76: Kristan Frane 7986. Pri postaji štv. Valentin Grašnar 7135.
Zopet
čtai in ftlanioa:
K postaji štv. 1: Orčmnn elena 151; Grčman Martin 169. K postaji štv. 3: Vehar Ivan 9475.
K postaji štv. 6: Špilar Jakob 9785; Turk Franc 7373; Ladder Joseph 4694; Žtaje August 2935; Zerman Ivan 1518; Leskove« Ant. 8574.
K postaji štv. 7: Čertalič Joseph 207.
K poeta ji Uw. 17: Jn^h Framčiška 119; Javh Gašper 1797; Klarič Joseph 57656.
K posuji »v. 19: Eržen 3802. K postaji »r.^1: Polič Matej 8869.
K postaji štv. 26: Bolie Ivan 8025; Malečkar Anton 3646; Piškur nton 9064; Besetič Alojzij 9606; Boliš Franc 4523; Rast^e«en Jakob 9TW; Cek Franc #698; Kaa^ar Alojzij 9257.^ K postaji itv. 81: Rsnik Franc 7255. K postaji Štv. 33i IBdUfinik Kataniia l&l. K postaji itv. «7: Gvifberg Terezija 1194. K postaji itv. 41: *Kovačič Ivan 3055. K postaji itv. 44: Zigel Ivan 517; Čerip Jgrjj 1533; Qblak " (t) fift	-r ;v
- -ifv "
Od postaje itv. 53: Komar August 9732; k postaji štv. 6. Od postaje šiv. f>4: Jamnik Anton 7668; k postaji stv. 86. Od postaje štv. 54: Globokar Ignac 8775; k postaji štv. 86. Od postaje štv. 60: Žagar Andrej 7174; k postaji Štv. 88. Od postaje štv. 71: Granda Frank 2797; k postaji štv. 35. Od postaje štv. 85: Lokušek Frane 4490; k postaji štv. 85. Od postaje Štv. 97: Strajhav Frane 7233; k postaji štv. 4.
Umrli člani in članioe:
Mury Katarina, 131, članica postaje štv. 47, umrla due 21. sepi tembra 1917.
Kukar Ana, 759. članica bra 1917.
postaje štv. 5, umria dne 18. okto-
Z bratskim pozdravom
Franc Pavlovčič, -i. tajnik.
-ooo*
ljudje
Povf^st. — Spisal Janko Kersnik. -OOO-
'"Je-li še daleč do vile?" ' Skoro pol ure, gmapodidna' Kako ste zašli tako daleč?"
Jzpa-ehajala seni se popoldne
(Nadaljevanje). II.
Mšidohen mat dem rothen
Mundehen,	po parku in pot^.n šla v gozd.
Mit den Aeugiem und Xaj-la ^^ ^^
r>	Jo »i to sem risala ter po<eii\ ko
Da mein liebes, kleines
Madchen, Deiner denk ich immerdar Heine.
Bilo je prejšnje leto konec ju-jiija, ko se je naš slikar izpreha-jal nekega lepega popoldneva po senčnatih vrtovih krasnih vil, ki se vrste na široko okrog Rima od mestnih vrat ; 4 Porta del popolo'* do mostu *'Ponie molle".
Delal je bil že doigo časa ne-ut rudi j ivo ter pripravljal večjo sliko, s katero je mislil stopiti vprvič pred šanše kroge Slika je bila skoro dovršena; duševno in telesno utrujen je iskal sdikar danes v krasni, cvetoči pri rod i »w> vih moči.
Zašel je na sprehodu v goate. umetno nasajene loge, ki se vrste za vilami, ki dospel daleč od mesta na mali grič, odkoder je oko neslo pogled do daljnih, modro se bleščečih sabinskih gora. Dolgo je .stal pred koaaito pinijo in misli so mu hitele daleč, daleč preko planine.
Koraki po mali stezi iz doline navzgor so zbudili njegovo po zornoat, in kako se začudi, ko ugleda deklico, spehano in razburjeno, hitečo -po stezi proti njemu.
Tudi ona je osupnila, u^ledavši tujca, slonečega ob poniji. Pa le prvi trenutek. Oseba mladega moža ni bila, da bi ae jo ustrašil človek, in če je tudi mlado dekle.
Obstala je nekaj korakov pred njim, ki jo je vljudno pozdravil, ter ga ogovorila:
se naveličam in se ozrem okolo nisem znala več pota. Gozd je tako gost!*r
"A, vi risa te ?"
"Da. za ki-atek čah", je dejala ona otročje.
"Opa-osiite moje usiljevanje", meni on, l;er naivno, odkritosrčno pripovedovanje ga je storilo po-iumoie^a, "in dovolite mi, da vidim vašo lepo uianjolijo!"
lin trenutek je sinila nekova svojeglavim poteza deklici čez ustna; a le za trenutek
"'Morda vi tudi risate ali .slikate?*" reče ter pomidi i-3doved-nemu slikarju svojo risalno knjižico. ki jo je nosila v roki.
"Tudi, pa ne za kratek čas!" pravi on smeje.
Deklica se ozre vanj; dozdevalo se ji je. da se tuje*- norčuje.
A ta je pregledoval knjižico.
"Drevrt je lepo risane, gospodična. pa glejte, ta doli ta veja ne pristuje vsej podobi; če je morda tudi v prirodi taka, tukaj vendar kazi podobo."
Obstala sta za trenutek.
"Dovolite", reče slikar in zbriše vejo ter v kratkih potezah da risani manjoliji drugo podobe.
"Gledite, aiJi ne čutite, da je tako pravilneje?"
Deklica pogleda, risauje in potem blikai-ja, ki je z resnim obrazom stal preti njo.
"Da, res je reče, a potem ji šine .misel v glavo: kaj ima ta človek moje risanje popravljali, iai mala rdečica jo oblije. Skoro je bila razžaljena.
Slikar zapre knjigo; opazil je
Vrtiii meji in fcihoto je dramil le včasih lah ki večerni piš, ki je «a-»ibai košate piaiije onkraj pota.
Dekfcea ni odgovorila.
Obstala sta fruri železnih vrtnih vratih; ona mu pode roko in reče z mehkim, prijaznim glasom:
"'Hvala vam, gospod'"
Hotela je še nekaj pristaviti, a je dvbjrmla oči ter so se srečale s sdikarjevimi, je oraoriknila in ta rdela.
Slikar je vprvič p<>lno vid*-l njene oči. Pre«re!o mi je nekwj. •tam si ni bil v svesti, kaj. Drčat je njeno ročieo in se hotel posloviti z daljšim stavkom, a dejaJ je le: "Z Bogom!" In potem, — ali je bila to posledica nu-li- saj je več ne vidim hi poznava se tudi ne. ali pa je hotel mlaiii mož res nekoliko več poe/ije za ikmašnje weeanje, ali morda starti ni vedel,
zakaj in kako se j.' /godilo:__
objel je drobno stvarco z levico in njuna ustna so se ahi eden trenutek.
R*ieča kot roža se mu je i2vUa deklica in, ne več sc, stekla
po peučeitu pati proti vili.
Kostui je -stai prvi trenutek kakor v sanjah za pusto mejo.
Zdrami ga ženski glas, ki je prihajal iz veže. do katere je dospela deklica.
"Kje si pa bila tu ko dolgo, Olga?"
Bili so domači, slovenski glasi,
ki
so uda lili poslušalcu na uho Dvignilo ga je kvišku, kakor bi hotel
mejo prwktfcili, in. v prvean hipu bi bil kmalu napUs zakričal:
"Čakajte, gospodična, jaz tudi govorim sdoveiksk i!"
A storil tega vend;*r i i; ob č*-lo se je udard ter dejal:
"Glej tfa bedak«; kaj se nLsean motrel ]>i*ed&taviti''
Tako so ga bile te slovostwke besede osupnile — saj skoro pot let ni nobene slišal —. da še dekličinega odgovora ni bil čnl. V tem pa sta odšli obo v hišo.
Tveril se je, d;». zdaj 'jmvpo*-no iskati novega zjianstva in se je vrnil proti mestu.
Sklenil je med potom, da kako poizve, kdo in <»dkod so ti ljudje, ki slovenski govore v vili Borgliese. Da jo njegova zna*nka princezinja. tt^g-.i si ni več domi-šljcval, a koliko ljiil»ša in zaniani-vej>.a mu je biia ztlaj !
Nekaj dni je im^l Kovati toliko opravila, da ni mogel izvršiti sv o j«*sra namena te; po\prnšati in pokvedeti po svojih rojakih, in ko je trden pozneje pozno popoldne — zakaj v«s» dan je lazil po g<-zdih in parkih okolo vile Bor-ghese, da bi našH svojo znanko, — ko jc popoldne stopil z malo tesnim srcem v vilo iji dobil hišnika s.,ioega, »mi j* razodel ta vljudno, a ne tako obširno, kakor s! je želvi slikar. <la so stanovali tukaj nekaj dni Nemci. ^Tedes-ebi" je dejal mož, a da so že odpotovali proti domu. Imena pa je je Lah ž.* pozeHil.
Nejevoljen se je vrnil Kos&n. ifnogokrat ga je ob^l spomin o-tietra izprehoda, in tudi pozneje, ko mu je lepi uspeh prve njegove *!ike na razstavi prinesel mnogo, mnogo lepih dni, — onega lepe-ga popobjneva pri vili Borghese ni mogel pozabiti.
(Dalje prihotinj.č.>
Električni čoln.
' Gospod, zgrešila sem pravi vtisk na dekličinem lieu in po pot v gozdu; povejte mi, prosim, vpraša:
kod pridem najhitreje do vile Slikarja je oenavatdnb srečanje
xe
"Ali sem vas razzalil?" "Ne!" meni ona, in ko takoj potemobrne oko v mladega moža. prijetno iznenndilo. Deklaea je tudi ni bilo več sledu o prejšnji imela komaj šestnajst lefc, in če- misli, ravno je bila drobnega, akoro o- "Idiva dalje, troskega života, je kaizalo njeno vedenja vendar nekakovo sarno-svestno sigurnost. Govorila je v čisti laicini, a aiikar, nara<ti mnogoletnega bivanja na LaiUcem in občevanja z mnogimi tujci dobro znajoč glasove laškega jeeika, je sodil takoj, da je tujka.
"Dovolite, da vam sam pokažem pot; prosim, i diva tu doii!" ji je dejal in stopil na njeno stran.
dta ata nekoliko korakov molče drug poleg dragega; ona nekako v zadregi, hoče-li pričati mzgo-
goe^>odična, sva bliau vaše vile!1'
"Ali icl" reče ona; skoro bi bila pristavila: "ekoda!'*
Molče sta stopala dalje; na o-vinku se jc pokazalo ozidje lepe vile.
Slikar je med potom že večkrat pobijal misel, da poizve. kdo je njegova sprem1 kw!ka,- prišla mu je nehote ta ma*.!, i zavrnil jo jc sam Zanimalo ga je bolj, pustiti v svoji domišljija veqji krog kombinacijam. Srečanje je bilo nenavadno,. prijetno- in je imelo nekaj romantične barve, četudi tnalo; vor ali ne, on vesel te izpemem-ičemu torej še to o&bijwta. "Naj
he na aaprehodn. Opazoval je od strani lepi, sedaj mftio ^»ehani obraaak dekličin, in potem zopet naglo pogledevit elegvatno njeno opravo, je rodil, da mj taaikeaa aU konteaa «i«i t ajag.
Mate,

nwiim, da je le vsaj prineezinja, katero spremljam", je dejal Ko-sao sam pri sebi. Čudil «e je skoro, da je tako domač l njo.
True translation filed with the port Tr.aster at New York >n Nov. 14, li»*7, a* require«! by the Act of Oct. «, 1&17.
London, Anglija, 12. novembra. Angleška admiraliteta je iadala sledeči popis nemškega električnega čolna, katerega uporabljajo v svojih operacijah ob be!g»j»k«a obrežju:
"Električno kontrolirani motor-ni čolni, katere uporabljajo ob belgijski obali, so ladje, katere gonijo dvojni petrolejski »troji ter vozijo z veliko naglieo. Na krovu se nahaja vreteno. na katerem j« 30 do 50 milj iiee. potom katere se čoln električnim potom vodi. sprednjem koneu je precejSnja množina moč ne pa razstreljiva od 300 do 500 funtov.
Stroji se zaženo. nakar posaldka zapusti ladjo. Pomorsko letalo, ka tero brani močna e*korta, spremlja čoln na razdaljo od 3 do 5 milj in daje znamenja operatorju na o-brežju. Potrebna ro samo sledeča znamenja: naravnost, nazaj, stanovitno. Čoln vozi križem, kadar jo namenjen proti kaki ladji; razetre-Ijivo se vname avtomatično.
Ta način je zelo star. Enako
.....
IHtkaj je vila Borghese", reče kontroliran način so vporabljati 9n. ko ata kila docela malone do M torpedni eksperimenta! ladji /hoda v park	i Tereon** že leta 1885. Bdino m.
je b?!o okolo; ve % petrolejski stroj in ao evele po Sna naprava, česar prej nia< j
■..... .......
mm m
IP
mm-
mm

otAR yxBOPA, 14. gov. mr
r
Eb
Jugoslovanska
f°] =
3D
Katol, Jednota
□
U«.—.!)«.. kta ISM — l^vr^ui leU 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.)
a
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemauffh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALAN'T, Box 106 Pearl Av«, Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Elv, Minn.
Blagajnik GEO. L BR0Z1C0, Ely, Minn.
Biagajmu Neixplaeanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida,
Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK.:
Dr J03. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN QOU2E, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROOA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn^ Box 480. JOHN RTJPNIK, a R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPn PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, PI
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PKiiDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. flBANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vri dopisi, tikajoči se uradnih gaderv, kakor tudi denarni foiiljatve, naj se poiljejr na glavnega tajnika Jednote, vse pri
•oibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piama od strani članov ae no aatoala.
Društveno glasilo :"QLAS NAROD A".
Jan Marija Plojhar.
Ceiki spisal Jnllj
ti vprašal ni, kdo je tisti boter Nuccio. Sicer pa tudi ni trebalo, ker Francesco je precej drugi dan uredil vse tako, da je bil njegov novi ^apovednik dt> kraja zadovoljen in ko «ra je bil ta za nje-Sfov trud poplačal s posebnim da-roai, sr je navdušil in rekel s prisrčnim nsuaevom: "E co^i slamo contenti tutti;' Z'.aj šele se je napajal -Tan Marija ob milini nesončne kampanje, jo pil to lničtif st z dolgimi, polnimi p-»žirki: Zdelo se mu je, da so mu prirasla krila. Kadar se mu je na divji ponji po poljani nagloma prikazala v zap lav i solnca kupola Stotega Petra al« če se je z »iru ge strani iz M-nc težkili m rakov nenadno dvignil pred njim obris Koloseja, talerat je navadno dir jal do samih vrat Rima. in ko so
nost, "kmalu bi vas bila podrla.",1®!1	sijale naproti mestne
"Dobro sem pazil nase", je od- ^ ® ** ?°V!blle: ^ stavil ko-vrnil z nasmehom, -ni bilo torej nja' obrni1 m dirjal im2a-l v zlatl nevarnosti".
Trenotek je stala kakor v zadregi, ne vedoč, kaj storiti, potem je prijazno nagnila glavo v pozdrav in se z bičem dotaknila konja. Za
{Nadaljevanje).
Bila je dama v preprosti temni amazonski obleki z nedolgo vleč-ko, za pasom se ji je svetil droben revolver, v roki je držala kratek bič. Na glavi je imela samo čipkasti paj«'oJan, ki se je spuščal na čelo in rameni in je bil ze ene strani lah no in prosto ovit okros vratu. Izpod pajčolana so viseli njeni lasje, jasni v solncu in polni žarkov.
Katarina je bila. podila je okoli njega in ni videla, ker njene oči so bile zastrte v solnčnih žarkih in uprte v daljavo na gore; ko se mu jc približala na dva koraka, ko jo je pozdravil z n^mim priklonom, tedaj se je prestrašila ter potegnila konja, ki se je ustavil Zdajei jo je polila rdečica.
"Odpustite", je rekla priljudno in mirno, ko jo je minila zbega -
dež žarkov, ki jih je solncc, hiteč za gore, metalo za sebe kakor Part na begu svoje strelice in kopje. — Včasi ga je zalotil globoki mrak in je jahal po pustinji polni senc
hip je bila že daleč. Njena vitka £ ™.gel> P«^no bodečih pod
hladnim, žoltim nebom, na katerem so še semintam gorele dolge priže kakor raztrgane skrlataste draperije.
Včasi se ni mogel upreti vabe čim ga vratom in je zavrnil v Rim gnal konja po odleglih ulicah, s« za rinil k ostankom antičnega me
Nemški uspehi.
Nemške in avstrijske čete so prekoračile Piavo. — Itaijani »o že izpraznili Benetke.
True translation filed wltli the po«rt Blaster at New York on Nov. 14. 191*. us reqair-J l»j tlie j*ct of Oct. 4, fWI.
London, Anglija, 13. novembra.
V drugem navalu so izsilile nemške čete prehod preko reke Piave, milj fceverovzhodno od Benetk.
To je ugotovljeno v nocojšnjem oficielnem poročilu iz Kima.
Benetke »o že zapustili vojaki in civilno prebivalstvo.
Nemei so prekoračili Piavo pri Zensonu s pomočjo velikih čolnov.
Nemci »o utrdili mostno pročelje na zepadnem bregu ter se pripravljajo na prodiranje proti Benetkam.
Dopisuik "Ass. Press" v laškem glavnem stanu poroča naslednje:
Odredilo se je že vse potrebno če bi začel sovražnik obstreljevati znamenito umetniško središče.
Palača dožev je vsa pokrita vrečami, napolnjenimi s peskom, fasada je pa zavarovana s težkim t ram o v jem. V okrožju kampanile m 40 čevljev v premeru same vre če nopolnjene s peskom.
V Canalu Grande je vse poln* gondol, katere uporabljajo za pre-\*oz potrebščin.
iz bosanskega perivoja,
Mlad junak po vasi jezdi, in klobuk postrani nosi, za klobukom tri peresa :
Prvo — solnce, žarko, zlato, drugo — jasna mesečina, tretje — rosa, čista, hladna.
Solnce zlato za sirote, mesečina za popotne, in za njive hladna rosa. Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
postava, oblita s solnčnim svitom, se jc po malem izgubljala v modri megli brezglasne, dremajoče kampanje.
"Beatriea mojih sanj!" si je tiho rekel Jan Marija ter šel počasno domov.
Tedaj je stanoval že več nego teden dni v njenem domu, a izpre- sta* bežal kri«W podrtij, se spusti govoril je ž njo danes prvikrat teh kroK razvalin Caracallovih topli« par besed. Doslej jo je bil videl le 7°Pet za ™ta na cesto Appia, ko oddaleč. Živela je tako tiho, zapr- der & Prižel noter do eroba Ceci to, kakor bi bila zakleta v onem starem, pustem domu, v tej otožni, a velikolepi, čarokrasni .samoti. Kakor v pravljici!
Zato je videl Suntarello večkrat, hodila je pridno k njemu, iz-nraševala ga je skrbljivo za nje govo zdravje ter o tem, kako se vede stari Franceseo, ki je včasi godrnja v.
Tuintam je govorila tudi o kon-tesi, in mladi mož je zatajeval ra-
lije Metelle, neprestano upirajo« oči na Albanske gore, ko so ga modre kakor nebo in sanjave ka kor prikazni, vabile z obrisi, ubra ni mi kakor ritem ode. In je vihra' v ogromnem ovinku nazaj k osa melemu domu San Catalda, tope čemu se v temo poznega večera.
Z njegovih oken se je lila jez deeu svetloba naproti, kakor bi gf pozdravljala, in nekoe so mu pr takem povratu še daleč na poljan
dost, s katero je poslušal besedo o pridoneli zvoki glasovirja na uho njej. Mislil je, da prikriva svojo Bil je že gost- mrak, toda dan j« tajnost.	j bil tako topel, da so ostale duri, k
Suntarella ga je lokavo pustila držale iz kontesine sobe na te v tej zmoti in čim dalje tem več raso> odprte. Jan Marija je usta je pripovedovala o Katarini in nje- vil konja in poslušal. Igrala je ne
Nemci so zasedli Helsingfo.-s.
True translation «»led with the jv>at m«"»t«'r at New York on Nov. 14, 1017, as ret|uire«l by the Act of Oct. «, JSJ17.
Stockholm, Švedsko, 11. nov — Po nekem poročilu iz Haparande so Vomei zavzeli glavno mesto Finske. Helsingfors
Pred kratkim isom se je poročalo, da se nahajajo nemške bojne ladje v Finskem zalivu. Y si-nočnem poročilu je bilo rečeno, da so prejšnji dan izkrcali Nemci svoje čete na otoku Aland med Finsko in Švedsko.
Med nemškimi četami je mnogo finskih oddelkov. Zavzeto je tudi mesto Abo.
ni rodbini.
Tistega večera
mu jc razodela
ko .staro, preprosto, nežno itali jansko skladbo. Nekaj zapadlega
''prav zaupno", kako nesrečna je i pozabljenega, ganljivega je bilo a bila grofica Soranesi v svojem za-j teh zvokih, nekaj kakor vonjavi konu, kako je hrepenela nazaj tja usihajočih rož. Dolgo, dolgo je sta nekam daleč za gore, kjer se je ro-!v megli, ki se je zgoščala krogin dila, kako je našla edino tolažbo' krog, ter krotil nepotrpežljivost pri svojem otroku in s kakšno lju- svojega konja. Ko je godba utih-beznijo ji je bila Katarina vdana. jes jahal domov.
"Kontesa je angel, angel", je Tisti večer je čutil veliko utru končala Suntarella ter si brisala jenost, razburjenost in vročino solze ginjenoAi, "toda, toda..." Večerna megla na kampanji ga jc
Uničevanje letal.
True translation f:ied wiJi the f ost master at New York on Nov. 14. 1!»J7. a*i required by the Act of Oct. 6, lull.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Današnje poročilo vojnega urada se glasi •
V oktobru je imel sovražnik na nemških frontah v zraku sledeče izgube:
9 opazovalnih balonov in 244 ae. roplanov, med temi 149, ki sp padli na tla zan ašo bojno črto. Ostali so padli za sovražno vrsto. V boju smo izgubili 57 aeroplanov in en opazovalni balon.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
Slovenska Izobraževalno družtvo RODOLJUB v South Fork, Pa., v svoji dvorani na Maple St. na Deltonu v soboto dne 17. novembra 1917.
Fričetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške 25^; dame so vstopnine proste. Tem potom vabimo vse Slovence in brate Hrvate, da nas pose-tijo omenjeni večea*. Za dober prigrizek in fino postrežbo bo skrbel izvoljeni odbor.
Jakob Govekar, tajnik. (14-16—11)
"Nu, toda t" je vprašal z nasmehom, no srce mu je bilo nekako nemirno, ko je čakal njene besede.
"Toda svojo glavo ima!" je rekla Suntarella. "Po očetu ima to, po očetu. Sangue della mado-nina, ta je bil svojeglavem"
Mladi mož se je smejal, postalo mu je laže.
"Videl sem danes konteso na izletu. daleč odtod na konju."
'To je tudi ena njenih svoje-glaviiosti, glejte S Koliko sem jo že prosila! Res je, sedaj v naših časih se ji že ni treba toliko bati kakor poprej, zakaj kraljevski orož niki pre jahajo sedaj vso kampanjo od gor do morja križkraž. Pa ven dar bi se lahko zgodila nesreča. A veste, kaj mi odgovarja na moja svarila! Tu v bližini — pravi — me pozna vsakdo, in jaz poznam vsakega in drug drugemu smo prijazni — a dalje odtod? Tč molči in kaže na svoj revolver. Ta zares ne pozna strahu. Tudi to ima po očetu. Naj jo čnva Bog!" In pokrižala se je. Janu Mariji je ugajalo, da se ni bala. In kako krasno je sedela na konju I Videl jo je, kako se je potopila v to višnjevkasto glorijo kampanje kakor Beatrica v nebeško kraljestvo.
Ko-je pozneje Francesco kuril peč, mu je govoril mladi mož:
"Ali bi ne bilo mogoče najeti konja tukaj v bližini? Rad bi jahal, ti dolgi peiizieti me utrudijo."
"To je lahko", je odgovoril Francesco. "Kootesin mjn—nih jih ima tukaj na- poaestvu eato črodo
okužila.
Dva dni ni šel iz sobe, na divanu je ležal in v neprestani dremoti neprenehoma slifyl sladke, melan-holske zvoke te zastarele, doori-kajoče se godbe.
"Beatrica mojih sanj!" je šepetal in šele zdaj je jasno in ostro čutil žal, ki mu je bil ves čas tako nedoličljivo stiskal srce; sedaj je vedel in si odkrito priznal, kaj ga je težilo in kaj ga je tako grozni
ni videla, ker je stal za zaveso: samo za trenotek je postal njen pogled tam', po tem se je odvrnil in se spustil na pot, po kateri je Sla. Kakšne oči! Tako nemirne so bile, tako globoke in vlažne!
Jan Marija bi bil sedaj rad ostal doma, toda voznik je že čakal. Odpeljal se je, ker se je sramoval premeniti svoj načrt. Sicer je pa tudi ona že odhajala z vrta.
"Kaj se ona meni zame!" si je rekel otožno na poti v Rim.
A ona je sanjarila o njem. Slišala je, da boleha. Njeno srce je postalo oltar usmiljenja in sočutja, nemo je poslušala Suntarello. Naposled je rekla: "Najkrasnejsi poklie si je izvolila usmiljena sestra ali pa zdravnik".
"Kaj pa ženo zdravnikova?" se je posmejala Suntarella. "Na pri mer žena gospoda Luigija." Deklica ni slišala, "Sedela bi poleg njegove posrte-Ije", si je mislila, '-in preganjala bi oblake in sence z njegovega čela, ko bi imela pravico za to."
Globoko se je zamislila. Izmena-da ji je prišlo na pamet: "Ni li bilo umestno, da bi i njim takrat, ko sem ga na konju srečala na poljani, »pregovorila nekoliko be sed? Oh, r?s, nepriljudna sem bila". Bolelo jo je to. "Toda", je lodala v mislih, "kaj se on meni :a to." In to jo je bolčlo še bolj Ves večer je bila zelo otožna. Mislila je zopet na ono pesnitev mon iignora Astueeija.. Jan Marija in ^ačiketas sta splavala zopet -'no osebnost.
"Mogla bi dal je citati one fra ?mente", je mislila. "Kdo ve, če ii tam kakšne tolažbe?"
Odprla je omarico in je začela xizorno luščiti težko čitljivi roko pis. V njem so se nahajale velik t praznine, in kmalu ga je spoznala da se nič ne dozve o "drngem da u", ki ga je Načiketas želel od boga smrti.
Odložila je rokopis m v glavi ji je bilo nekako pusto, ni mogla •azuineti, ni vedela, ali je našla tukaj tolažbo, ki jo je bila iskala. Bolj se ji je zdelo, da ne. Smrt, smrt in smrt, ničesar drugega ni v teh čudnih vrsticah.... Nekakšna velikost, da, toda jdela se ji je mrazeča. Srce ji je utripalo, bila je tako pristopna radost! Njen snačaj je bil re«en, vendar pa ne melanholski, ljubila je solnce, svetlobo, življenje, radost, čeprav ni bila prijateljica hrnma in praznih zabav. Ljubila j, remljo, zato jo je razdražila ta skoraj bahava od-vrnitev od nje. Kaj ni imel tukajšnji obstanek svoj&ga velikega pomena ?
"Življenje je tako krasno", si je mislila, "in nehvaležen jc oni. ki ne uvažuje tega daru nerazumljene ljubezni in modrosti. Ne, Na eiketas bi se bil moral povrniti. Ali ni bilo to podobno samomoru, kar je zakrivil na svoj način? Za kaj ni sprejel tiste Jamove ponudbe, one črede, ono modrost, dolgo življenje in naposled kraljevsko vlado ? Kako bi bil lahko srečen in kakšno srečo bi lahko delil drugim. Duh, večnost, neumrjočnost! Veliki, vznosni pojmi. Toda čemu docela zaničevati zemljo ? To se mi
!zvoki, ki so se valovili in. jih je za i Postal je zopet malo ozlovoljen, nesel vetrič po somrajcu Limpanje ;-n gospa Giovannina se je čudila, delač tja do šepeiajocega bičja, kaj mu je tako hitro prišlo nav-kjer so zapadali in umirali,	zkriž.
V tem se je bil Jan Marija pri-j	(Dalje prihodnjič),
peljal že davno v Rim. Hodil je
po lirumnih ulicah, pqlnih solnca,	7 o 1 S 4	*
ljudi, vrišča, ropotanja kočij, pol-i	L 6 I J 3 i
nih Človeških glasov in šumljanja
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVN1K
53* Peno	Piftshurfh. P»
fontan, po ulicah, kamor je stari Solnee mjc, zeleni livada, vek segal s svojimi velikimi, zna- „re moj <lragi in mi nese cvetie _ memtimi sencami, fevdna doba me- Dož prSi) itt kalna voda dere> tala svojo temačnost, do katerih vo,1a pr;lvi Ja ^ bo ga k meni ie zrla renesansa z jasnim nsme-j
voin grac-iic in krasote, kjer je sli- .Tuz pa hočem dragega imeti, koviti barok razobešal svoje festo- ki pogosto k meni bo zahajal: ne in maskarone ter se novi vek Vsako leto. v letu slednji mesec, prožno ponašal s svojimi aspiraei- in vsak teden in čsak dan prebeli, jami in pridobitvami; a mesto Ro- slednjo sladko uro in minuto, mula m Šcipinov, cesarjev in pa- Talršnesra bi dragega ljubila, pezev, mesto nesmrtnih umetnikov! in vsetovnoznanih duhov se riti je pojavilo tistega dne, ko je priš?l kot popotnik U puščave, naposled v polnem čaru, v polni slavi, v svoji bi«ezprimerni imenitnosti. Biio mu je, kakor bi šele sedaj odpiral oči. Ni se čudil posameznostim, občudoval je ves Rim, zaljubil s? je v celotni Rim.
Gospo Giovannino je presenetilo njegovo navdušenje, ko se je bil po dolgi križkraž hoji po mestu u-stavil doma, in zadovoljno je smejala.	\
"Saj sem vam prorokovala, >la se vam Rim še priljubi! No sedaj mi povejte, kaj dela Katarina." , Nekoliko gJT je užalilo. "Mislim, da je zdrava", je rekel, "slučajno sem jo videl, pred-no sem odhajal."
"Ali mi ni ničesar sporočila?" je vprašala gospa Giovaiwna. j "Gotovo ni vedela, da se peljem v Rim, videl sem jo samo z okna", je odgovoril in si je mislil: "Zakaj ji nisem povedal tega? Zakaj nisem šel na vrt, predno sem stopil v kočijo, in je nisem vprašal, ali ne potrebuje česa iz mesta? To je bila gola neuljudnost!"
Dr. Kol«r J« naj-
mt&rejftl alovensM xdravnik. fipc«dja-list v Plttsburghu. KI Ima Sf-tetno prakso v zdravljenju vseh metkih bolezni.
Zastrupljanje krvi sdravi m ala-sovltim 606, ki ga Je lxumel dr. prof. Erlich. č'e imate mozolj« ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in isčlstu vam bom kri. No čakajte, ker ta bolezen »e naleze.
Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam ga bom zopet povtniL
Hydrocele all vodno kilo ozdravim v 30 urah in sicer brem operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtn in v£asih tudi pri puščanju vode, ozdravim M gotovostjo.
Revmatlzem, trganje, bolečin«, o-tekllne, srbečico, škrofle In drua« koine bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času In ni potrebno letati.
Uradne ure: vsakdan od f. ure zjutraj do 8. zvečer: ▼ petkih od t. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od • zjutraj do 2. popoldne.
S petto ne delam — Pridite osebno — Ne pozabite ime In Številko!
Zdravim samo mnike oseba.
'. t > ' t i v • \ t ; ,
; h v V v^
■v v i
m mm
'	TP' (j® - i .
''lQr
>	i	v
i
i --S,
je	društvo namenjeno kupiti bandoro, aastavo.
{odbeM Instrumente, kape ltd., ail pa kadar potrebujete are, veriHce, rfltaiM Itd., ne kupite prej nikjer, 'ls tudi ca s aa cene rpraiate. CprmlaaJ« 11-taac la 2c. pa al bodete prihranili dolarja.
-Oanlke v«4 Trat potUjamo bresplačno PISIto poaj
IVAN VATZ h CO., (M Ckastniit IL	COVEMATJOH. PA
čavo, nepokojno gonilo po polja nah. Ves teden se je bil nadejal,i zdi greh." da jo zopet sreča nekje v tej divji, j Zaprla je rokopis v omarico, zapuščeni, otožni in začarani sa- "Nie več nočem tega eitati, nit:
premišljevati nočem, o tem", si jt
moti, da se mu pojavi kakor ondaj v zarji solnca — a upal je zaman. Ves čas ne vida, ne sluha po njej. izvzemši oni vzdih tiste sladke pesmi.	•
Ali se me ogiba V se je žalostno vprašal. Prikimal je z glavo. "Zapira se! Na poti sem ji."
Tedaj ga je posetila Suntarella, prestrašila se je, ker dva dni ni bil aižil skoraj ničesar.
"Ali ste bolni?" ga je vpraSa-la. "Včeraj niste jedli in sem mislila. da vam ne tekne, danes pa zopet —"
"Nisem bolan", je odvrnil, "le malo truden sem po dolgih ježak. Jutri pojdrm za nekaj dni v Rim. Ogledam si vatikanske zbirke."
V tem odloku je tičalo neko premišljeno detinsko kljubovanje.
Dragi dan je stal pri oknu m gledal na vrt. Katarina se je tam šetala, zavita v star, mehak tera-nomoder turški šal s širokim ob šivkem nekdaj kričečih, sedaj itr obledellh, a prijetno ubranih barv. Glave ni imela pokrite in solnčai ^arki so we plazili po njenih mehkih, svetlih laueh in jih izprani-njali fhliiiH, bledem lesketu. Jan Marj» ai j^ komaj npal di-bi je ne prapla-Teda j j«
rekal. "Ta pesnitev me je pre varila. Skraja, da, ko je šel Načiketas v dom Smrti, da se žrtvuje, o i tedaj me je zanimal, tako krasen
je bil in trpeč. Toda potem, ko je mislil samo na svoj blagor, ne več na svojega očeta, h kateremu bi se
bil vendar lahko povrnil____"
In Načiketas se je spojil zopet > eno z gospodom Plojharjem in zopet ji je postalo smrtno tesno. Zdelo se ji je, da njeni očitki veljajo drugemu in ne več prvemu. Zami slila se je iznova.
Ne, on bi ravnal drugače, ne pozabil bi tistega, ki ga ljubi — Zgrozila se je.
"Koga pac ljnbi, po kom žaluje?" je nesmelo vprašala samo se be ter se prestrašila. "Kaj mi to mar? Bog. kako sem nespametna!" je vzkliknila in otožno pri Stavila: "Samo to vem, da zame ne mara. In zakaj naj bi se pač menil zame?"
Ni si upala dalje misliti, zdelo se ji je težavno. Sedla je h klavirju in namesto fijfe so »pregovori lo (MM- stare, slidkii pozabljene melodije, o katerih ni athtila, ka ko io «a preaunile, in odela je vso oje otožnost, tm' svoje žalova-trndna vsttlfc« a temi i

BOLNI MOZ PRIDI K MENI
Pridi z vsako kronično, nervozno ali zapleteno boleznijo, ki potrebuje zdravljenja špedjalista.
IŠČI POMOČ TAM, KJER JO MORES NAjTI.
Stopi na pravo p^t k zdravju.
717 Lifctrty Me.

PITTSBURGH, PA,
Cradoe ure:
od 9. dopol do 4. po pol.
Zvečer od 6. do 8. zvečer.
Ob nedeljah
samo od 10. dopol. do 2. popoldne.
I
Dr. Wm. Alden.'
PREISKAVA VAS NE VELJA NIČ, ako prejmeie zdravljenje. Natančna ln pozitivna PREISKAVA Vam zagotovi Val FIZIČNI POLOŽAJ ter Vas vspoeobi, da nastopite pravo pot, ki vodi k zdravju ter Vas mogoče obvaruje muk in negotovosti zdravnikov.
Večletna izkuAnja. NajnovejSe zdravljenje z zdravili ln elektriko. Nova moderna oprema. Vse najboljše za bolnike.
Z modernimi znanstvenimi metodami se prepreči na stotine operacij pri raotkib ln Senskah.
Ako se Vam nI mogoče rešiti trpljenja ln ste obupani, zglasite se pri meni, da se prepričate, kake uspehe bodete dosegli ▼ Vaftl bolezni ■ to moderno metodo zdravljenja.
ALI BOLEHATE
na slabih ilvdh, trdem krilu, pozabljivosti, prehudem utripanju srca, slabih prsih, potrtosti, slabosti, glavobolu, omotici, migljanju pred očmi, raku, oteklinah, kataru, praskanju v grlu, bolečniah v želodcu, bolnem vratu, revmatičnih bolečinah, mozoljih? Te bolezni in enak« so prvi znaki in sva rilo, da ste Izgubili zdravje in moč.
Zdravim metke ln ienske Se več let. Kadar me obltčete. se bodete prepričaj! o moji zmotnosti tsr .Vas bom zadovoljil, kajti o uspehih se bodete v kratkem prepričali. Zdravim resnični položaj in simptomi Izginejo. Spominjajte se, da je vprašanje za svet popolnoma prosto.
Pridite k meni. (cadar rabite zdravljenja. Ako zakasnita, Je nevarna Bo« lesen nikdar m počiva-
Dr. ALDEN, 717 Liberty Avenue, Pfttsbflrgh, Pi
.....- -



m mam

;'■ $v " "r	1, i.	* :

Srebrna ruda
KALIFORNIJSKA POVEST
Spisal: Bret Harte
ALAS NARODA, u: NOV. J 91
18	(Nadaljevanje).
—	I* Kalifornije? — Tako? — O, Kaliforija mi je pa prav dobro znana.	!
Po teh besnih jo pogledal *e enkrat njeno vizitko.
—	Glejte, ff!#»jte! — Vi tor** j jušft« Haro!t — Vaše ime je i y{foduvm*kega pomena. — N«*k vite« b Aleantare, nek Haro, *ie jej iiuhajal med izseljenci, katere je vodil Las Cam.
<'armen j«- veselo far tki mala-.
—	Dan prav imate, — To je bil moj pra-praKtari oče.
Senator je bil v zadregi.
—	Ha, jaz iW*akinja Viktorja Gar«'ije, ki je bil vzel v zakon kintro mojega očeta.
-	Vi *te nečakinja Viktorja Gareije, lastnika "Blue Ma«"
laajne?
—	Da, je odgovorila.
s**nat<>r je pa strahovito nmarail čelo in začel s prati bobnati po
mizi. —
< 'armen j< bilo nekako taano pri sreu. — Kljub temu je pa zbrala skupaj vos svoj pogum ter pričeta govoriti:
-	i.u £e eno prnšnjo imam do vas, gospod senator — oh, zelo. xelo veliko pročnjo.
Neuator je bil *l<>pil za omaro s knjigami in se komaj zadrževal, da bi ne začel divjati.
On je torej proti svoji volji sprejel v avdienci deklieo, ki je bi-ja nečakiuja človeka, kateri je pripravil kongresu ie toliko sitnosti. In dekUea j«- lepa, neizmerno lepa, tako da <*e najbrže ne bo mogel \-5tavljati njenim proaajam. — -le/ilo ga je, kar se mu je dopadla.
Njegovo postopanje pa ni preveč preplašilo Carmen.
Stopila je ^redi	t»-r pričela govoriti 34 svojim r.vonkim gla-
som :
—	Vi torej v 1 ste, Ja *e pretaka f>o mojih žilah španska kri ter d«* ->«• glas. g**.lo» katerega *mo se oprijeli v naši domovini: — Bog iu svoboda? — In ko »em bila še otrok, so mi pripovedovali o vaa, kot o veiiketa prijatelju naroda, kot o velikem apostolu prostosti it. zaščitniku vseh matih in zatiranih. — Jaz sem brala vaše govore in j»e t r i se navduševala ob njih. Kaj bi dala, kaj bi dala, če bi slišala i* vaših lastnih usi iste besede! — Oh, mati božja, kako naj «e izrazim! — Toda, oprostite mi, oprostite mi, jaz najbrže nisem pri pravi pameti. — Jaz sem otrok, neumen otrok! — Ooooo!
P«rstaj«la je vedno bolj razburjena in slednjič je prešlo njeno govorjenje v tiho jeelanje in ihtenje.
Sele ko -« je -nekoliko oddahnila, je pričela z nekoliko mirnejši bi glaaom:
—	Gotov , s«*ui vas razžalila, gospod senator, kaj ne? — Toda ne -tzit»« ie name, kajti jaz sem š« mlada, in takih stvari ne razumem.
Senator, ki ni vedel, kaj bi odgovoril, je samo jecal:
Ne, ne. — Nikakor ne! — Kako vendar? — Hvala vam!
—■ .Ja/ b^m ostala tukaj le malo časa. — Mogoče samo en dan. Prodno bo ta teden pri kraju, bom že v Califomiji. — Jaz vas ne bo tu luk.iar, n koli pokušala, ko bo?>te govorili raz kapitol svojemu narodu.
Senator *»e je zavedel svoje dolžnosti in odvrnil, da najbrže ne bo mogel ustreči njeni želji.
—	Da, je rekla Carmen — torej je vseeno vtie res, kar sem slišala. — Torej je res. kar so mi povedali, namreč, da ste &e čisto pre-drugačili?
On i, ki vam je to povedal, gospodična Haro, je bil najbrže norec. Vi >tr čisto napačno poučeni. — Ali vas smem vprašati,
kdo je bil oni t
O, j.- odvrnila Carmen — še »aiua ne vem. — Marsikdo mi je /«' povedal o teiu. — Kaj lahko mogoče, da so me prevarali. Toda, kot sem ie rekla, jaz ne vem. — Neprestano vprašujem ljudi, kdaj vas bom slišala govoriti. — Danzadnem hodim v Kapitol. — Od dne do dne pričakujem, da vas bom slišala govoriti, toda vse brez uspeha. Pravijo, da imate preveč opravka. — Nekateri mi zopet zagotavljajo, da sploh ne boste imeli nobenega govora več. — In ee-io tako predrzni so nekateri, da odkimujejo z glavo, on je že povedal, %-*e kar je vedel in znal.
Senator je bil vedno bolj v zadregi.
—	Gospod, ali sem vas razgalila s t»*m? — Ni moja krivda. — Moteli str vedeti, in jaz se vam povedala. — Ali sem vas razžalila, gospod senator!
—	Zakaj bi me ruzialili, gospodična?
Zatem sta oba umolknila
—	In kaj še, gospodična, — je vprašal senator.
In povedali mi tudi, oziroma govorili so, da vas je stranka
pustila na eedilu. — Jaz sieer ne razumem dobro angleščine, toda itdt se mi, da so govorili tako. — I>a. tako je bilo in nič drugače.
—	Sporočiti vam morani, gosjKidična Haro — je rekel senator ln stopil sredi »obe, — da si morate v bod<»če izbirati drugačne prijatelje — Dozdaj niste imeli pri lej izbiri nikake sreče.--Besede.
katere ste govorili, sein ze slišal včasih na zapadli naše domovine.
Carmeu si je pokrila obraz s svojim šalom, tako, da so bile vidne samo oči, ki so nemirno križale po sobi.
—	Nikdo nima pravice — je nadaljeval senator, — klepetati iz moje preteklosti, kaj bom napravil v bodočnosti. _ To je moja, povsem moja skrb. .laz sem odgovoren edinole svoji vesti, sieer pa nikomur. — In <*e m* zgodi, da bo zasedanje že tekom par dni končano....
—	Da, da, vse vem — mu je segla Carmen v besedo, — Vse mi je mano. — Zasedanje bo kmalo zaključeno in vi ne boste mogli govoriti. — Mati božja, Mati božja, vi ne boste mogli govoriti m povedati resnice....	- " -B^i"
—	Kdaj nameravate odpotovati? — je vprašal senator uljudno.
Kolikokrat va« bom še Lahko videl?
—	Jaz bom ostala tukaj do zadnjega trenutka. — Toliko časa bom tukaj, da bo zasedanje končano.
—	Dobro, dobro, to me zelo veseli.
—	Zdaj jc pa res skrajni čas, da vas zapustim.
Vstala je in se ogrnila s šalom. — Bila je še bolj vitka in lepa kakor prej.	_
Senator se je nasmehnil.
—	Kaj se smejete, gospod!
—	Ne bojte se gospodična, vi ne boate prevarani. — Dovolite mi, da vaa spremim do svojega voza. — Pred vratmi stoji in vara je na razpolago.	,
Peljal jo je z največjo uljudnostjo k svoji kočiji.
In ko je bila sama, se je začela smejati. — Toda, čudno, čudno, doapevši do stanovanja Thateherjevega advokat, gospoda Harlow«, imela solze v očeh.
Ko je stopila v vežo, si je obrisala solze.
—	No, ali ate dosegli svoj cilj T — jo je vprašal Harlowe m ji posadil roko. — Že več kot dve uri vas čakam.
—	Nikar me ne vprašujte — je odvrnila Carmen.
—	Dolgo časa vaa ni bilo. — Gotovo ate se dodobra domenili! —
^ Jaz sem preveč u-
Ooapod Harlowe se ji je .priklonil.
—	Lahko noči — je rekla.
—	Lahko noč — je odvrnil advokat. — Upajmo, da bo«te jutri boljše volje.
—	Zakaj ravno jutri? — Jaz som izvedela kar sem hotela. — Bojim se pa, da ne bo vse skupaj veliko pomagalo.
—	Če ste dosegli to, ste dosegli dovolj — je odvrnil advokat. — •Jutri pričakujem gospoda Thatehcrja.
—	Gospoda Thatcherja?
—	Da, on bo prišel. — C> ne noeoj, pa prav gotovo jutri
Carmen je narahlo zardela in se zamislila.
—	O čem premišljujete, gospodična?
—	O nič. — Pravzaprav bi bil že lahko tukaj. — Bog ve, kje se je vstavil in kaj je delal medtem?
—	Baje je imel precej neprilik na poti. — Zalotil ga je vihar m prevrnil potšo. — Zdaj mu je potovanje precej olajšano. — Bog laj, da bi prišel dovolj zgodaj.
Carmen nf odgovorila.
—	Kaj pa pravite o našem veiikem senatorju* — jo je vprašal advokat.
(Dalje prihodnjič).
Is<-e ŠTEFAN STREKK!^. doma '"•'/ Zvir«-e, l«*rta Hinije, o-kraj Žužemberk. Ker mu je brat l-ouis Štrekelj dne 10. avgusta 1917 umrl, nui imam ;po-1 tičali /clo važne reči v njegovo korist. Ako kateri rojakov ve /a nj<nrnvo bivanje ali naslov, prosim, da mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. — Jacob škufea. 1 li 12 M a; iron. Avenue. Pueblo. Colo.	(14-16—11)
Had bi izvedel za moje starwe ANTONA iu FRANCIŠKO FE-MHC. IVed. 10. meseci sta se nahajala v Franklinu. Kansas. Če kdo rojakov ve. kje »se nahajata sedaj, naj mi ^poroči, če pa boKta sama čitala, naj se zg!a-sitaT rmam neakj važnega poročati Moj naslov: Tony Fernet. Tic* 270, A'li.xrippa, Pa.
14-16—m
CENIK KNJIG \
katere ima v zalogi
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY g ^ 82 Cortland t St.,	New York, N. Y. 0
ronton kmjuii
xxnaCi adramlk v hrvatske«
Jsstka
litri računar uemgko-anal. vaa. 'oljadalstvo
'opolnl nauk o Cetaiarstva. vaaa -adjarsja v pacororib
V-fatmpffov nemSko-glor. slovar ilev.-cagiettS te jim granjako
na in BAB« imieit
mff
—.SO —.40 f-JO 19L0C
$1.25
HM
t=.S0
Trojka
F^Jaa aa a^lkana it Zcodovina a te k. psiroHa a IT
&*UenJe na avstr. dvora ali Smrt eeaarJevISa Rudolfa (Tragedija T Meyerilnfn}
KilGUDNICIi
■ cvetlicami,__
rtadCMb boilfina, botoMm te
dncat po
New Torka • krm*-■mCU
todl aveja » ali m Va krivih potih
Odkritje Amerike vez. •'•tam te Lamoergar
Pod Bobom SI. Večernlce
Postrežba bolnikom
t-JD
-80 $1-20
•nrlill—
—
—JiO
—JtO —J*
—o#
črtna oA te trtomja Tma avteoraja (Jani kletar *
'sliki
Avetro-Italljanaka vojna Avatro-ofrakl velik veaan OeUavet mali GcU avet Toliki Bvrope. raaaa Vojna Vojni
Zemljevidi: N*w Tork. Oolorada. IUlnola. Kanaaa. Ohio, Penaa^lvanla. Mlnneaota. Wlaoooate, Wjomlng te Waal Virginia te vaeh dradb drftav po
Zdraienlh driav malt Združenih driav veliki ZdrnSenlh držav stenski na dragi strani pa celi svet
f—M
1—.K
—.'It
93J»
—.11 —J2S
$3.01
KaroBloa* > prlteCžl denarno vrednost, bodla! v gotovini " ali poaalh — rnksh P oOnlna Ja pri vseh ewnab fa
giaigiaiaaiiiipj^^
ROZOR!
Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem sova kotle in popravljam stare za vsako uporabo.
Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna Mtpwskm dela.
Rojakom ae priporočam za obilna naročila.
A. Janežič,
18423 8T. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI EN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatv«. g iterilka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prei komocoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sm jia podali, so oe nam povrnila.
Baehnik Frank
No. 829639 BarUrt J.
No. 8807M Bear Dan
No. 260688 Beljan Ana
No. 319997 Besene May
Uo. 880062 Bobifi Vajo
No. 260688 BoiičJkovi6 Djnro
No. 860681 Brana Mary No. 260648 Dolar Valentin
No. 830086 Dvf^iek Johan
No. 323687 Fonda Joe No. 326806
Janko vie Mihae'	Pintar
»me	No. 330843
Kestelie John	Reneh Math
No. 14708	No. 260622
Kobi John	Rfsman Frank
No. 260628	No. 4429«
Kovaft Frsnlc	8smide Frank
No. 360641	No. 380721
Kožel Louie	Sin&g John
No. 323307	No. 830763
Knloiie Josip	Spaniček Boš
No. 830772	No. 328894
Lensrfii Josip	^iMumblek Joi
No. 44565	No. 330661
Meden John	Starčev« Johea
No. 831014	No. 831070
Merkon Airton	Tehler ^»mt
No. 881865	No. 828896
Mikolieh John	' Tork Charles
No. 828252.	Now 880661
Oswald Una*	
	Na. 866647
	
KA|CO 80 NEMŠKI SOCJAU8TI
IZDALI SOCJAUZEM.
j v
— Spisal dr. Josip Ooričar, —
bival avstrijski konzul v Združenih državah.
Knjiga je irsla v angleškem jeziku.
Naročajte pri:
ALBERT MAMATEY, 524—1-th Ave. Pittsburg. Pa.
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 29 iet, se žeJi se-/»-•.initi » pošteno Slovenko v starosti od 20 do 25 let. Katero veseli iti 11a l'anuo, naj se oglasi in priloži sliko. Jaz iuiam 80 akrov ohsepajoeo tnrmo.
Matt h. Verh.
Me d ford, Wis
VABILO na
VELIKO ZABAVNO in
PLESNO VESELICO,
katero priredi
SLOV. MOXHAM GODBA
P< d vodstvom J. Ro«el-a v soboto 17. novembra
\ dvorani društva '"Trisrlav" v .Tohn.stovvnu. Pa. Zaf-etek veselice «»l> ~t. uri zvt-eer.
Vstopnina za nuiske je $1.00, dame so \-stopnine proste.
Ovirala bo prav iletne po&koč-nire, da ho plesa/eljnini dobro ii!«treženo.
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da se polnoštevilno vdeleže naše zabave. O priliki vraeamo milo za draeo. Cisti dobiček se obrne za popravljanje instrumentov. Torej, fantje- in moiye, le pridite s svojimi družicami, da se ixnno zabavali prav po gosposko. 7.a dober prigrizek m postrežbo ho sk.fhnl za to izvoljeni odfooa*.
(2x 14-11)
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 36 let, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo z e-niiii otrokom v svrho ženitve. Katero veseli dobiti dobrega mo/'a in imeti esvoj dom, naj mi piše in če nu»goi-e priloži svojo sliko. Taj-tK-st 2ajaim-ena. Naslovite:
Jo*' Hor»vat, Box .il l,	iVjiemangh, Pa.
Rada bi izvedela za svojega brata REKO ROJC, doma iz Žužemberka. Nahaja se v ruskem jet-■nwtvu. Prosim cenjene rojaku ujetnike oe je komu znajio njegovo bivališče, da nii javi, iua bom z^lo hvaležna, ali naj sairn oglasi svoji sekiri: Mrs. Mary I'netio. 1562 E. 43. S«.. Cleveland, Ohio, L*. S. America.
(.14-16—11}
PRIPOROČILO.
Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR.
ki je pooblaščen pobirati naročnino za 14Glas Naroda" in izda-_ jati pravomočna potrdila. Cenje-
Kojake v ruskem ujetništvu pro- ^.rojakom ga toplo priporo^a-sini. ee kdo ve. kje se shajata m°. m npam0" da mU bod° ^ C* moja dva brata FRANC iin*0 " IVAN MATlOlC, doma h>.1 Domžal, okraj Kamnik 11a fio-| renjskem. Prvi je služil pri 17. . pešpolku. Kt-r bi j>rav rada i/.-
S spoštovanjem
OpravniStvo 4<Glaa Naroda".
vf-dela zanje mjih ?*esfcra, zato-if j bom vsakemu hvaležna za vsiko naznanilo, ali ,pa naj sama oglasita. bosta izvedela za to naznanilo, svoji sestri na ihusIov: JNIrs. Mary Mayer, Ika-Midway. Mass., U. S. America.	(14-16—11}
Rojake v ruskem ujetništvu prosim za naslove mojih prijateljev JANEZA PCGELJ, JANEZA BENCINA in FRANCA LEVSTIK. Vsi trije so doiaa. v Bukoviei pri Ribnici na Doienj-skem. Kdor izmed rojakov ve kaj o njih. naj mi perona, za kar bom zelo hvaležna, ali naj se mi pa sami javijo na naslov: MLs^ Mary Klun, IJ22 W. M St., Trinidad, Colo., lT. S. America.
(14-16—11)
Iši-om svojega svaka ANTONA TERSAR, doma iz I^ogatca na Notranjskem. Pred enim in pol letom je bil tu v New Yorku in sedaj ne veni. kje .«e nahaja. Zato prosim cenjene rojake, kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj «e sani oglasi. — Vineeffvt Zalokar, 246 E. 78. ^t.. New York. N. Y.
(12-14—11)
HARMONIKE
poprarliaia po wjwljjlh to trpatno la —naaljtve. Y popcava ■AMljlvo vsakdo pofija, kar M H oed 18 lat tukaj t tea posle ta sedaj v svojsa lastnsn dano. V pmiraft kranjske kakor ves drnsi ar zafleaaai pe Osi* ka-ttorlaa kte Mktor. tees aadaUa!*
rpraiaaj.	_
HIV W1NZXL 1*17 East (2nd St.
POZOB ROJAKI
Najnspa*n«|e mašilo sa »snSfcs laas. a»-
kor todl sa molk« brk« In brado. Od tars ms sila vutojo v Stik tednih IiimiiI gosti ln dolcl lasje kakor tudi aottlm
knanl brki In brada In n« bodo odpadali la ortvsM. Hovraattssm. kostlbol sH trsa-njo v rokak, nofab In t krila, v oomlk dneh popolnoma oadravim. rano. opeklina, bula, tura, krasto in rrtato, potno noes, kurja offssa, osebUno v par dnovlk popolnoma ojbtranim. Kdor bL moje adravlla bres ospaha rabU mu JamClm aa 16.09. Pinto takoj po cenik, ki |» takoj
KOLKDAR sa Ms 1917
JAKOB WAHČIČ, 67« Bonna Ave., Cleveland Ohio.
HAZHAHILO.
Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVB&UJE PO NIZKIH
9 9 •
DELO OKUSNO. mm m
JZTRŠJJJE PREVODI V DRUGE JEZIKE. m m m
ONXJSKO ORGANIZIRANA, i • * POSEBNOST 80!
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
WBA NAMOČILA P06UITI NA t
Slovenic Publishing Co.,
92 Cortl&ndt St, New Vcrk, H. T
Veliki vojni atlas
▼ojskajoSh se evropskih drža? in pa ko. kmijsldh posestev vseh vele»L
Obsega 11 runih zemlj e vidov. GENA SAMO 25 CENTO V.
IRH8KO KAPO CELE EVROPE fS.00.
VELIKO STEHBKO KAPO, HA ENI STRAH! O* DfllJEIV^ DRŽAVE IN VA DRUGI PA OEU SVET,
ki jo pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in isdajati tosadema potrdile. On je pred leti ie večkrat prepotoval drieve, t katerih so nsai rojaki nssrijwrf in je porsod dobro poensn. Upati je, ds ms bodo fii rojaki ▼ vsak osi-
Z KEJO AVgTRO-OOESKE ; 10 CENTOV.
i dsnsr poiljito na:
KRANJSKE m DAL-X ITALIJO. —