Dopisi. Iz Ljutomera. (0 naših volitvah) v novi odbor za trg je nekdo prav krivo poroeal v ,,Tagespošto" ter celo po nepotrebnem po slovcnskih sotržanih kresal. Piše pa, kakor da bi laznn pešice Nemcev in nemškutarjev žive duše ne bilo v trgu, ki bi imela voliti pravico, ali da so se Slovenci samega strahu pred njimi poskrili. Temu ni tako. Naj pokažejo resnico številke. V I. razredu je 12 volilcev, volilo jih pa je samo 5, v II. je volilcev 28, oddalo pa se je s pooblastili vred 15 glasov; III. razred šteje 166 volilcev, volilo je pa samo 25; tedaj od 206 dobili so novi odborniki in štarovečni zastopniki trga ljutomerskega bornih 46 glasekov. To je vsa infanterija, kavalerija in artilerija naših ,,Deutschliberalcev". Vsak razvidi, da ni uzroka s tem iti se v ,,Tagespošto" bahat in šopirit. Zakaj pa tedaj Slovenci niso te očividne onemoglosti svojik nasprotnikov porabili? Sklenili so tokrat volitve ne udeležiti se, to pa iz dovolj premišljenih uzrokov! Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. (L e t i n a.) Ko se leto koncu bliža in smo vse pridelke pod streho spravili, rai je leliko pisati kaj nam je to leto dobrega ali foudega prineslo. Ko smo zmladletja začeli rezati po vinogradih, je šlo od ust do ust, da bode jeseni velika bratva, ako Bog da. Pa res je tako ,,če Bog da". Začetka marca smo začeli kopati, in skoraj do 20. marca do mala okopali. Dne 12. marca so breskve cvetele, 19. črcšnje. Trs je zacel rauo gnati pa naslednja burja, sneg in mraz so vse posmodili. Z dobro bratvijo bilo je proS. Zdaj smo svojo skrb obracali samo na njive, ktere so nam tndi obetale veselo žetev; pa kaj se zgodi? Dne 31. maja se steirmijo oblaki, začne grometi in bliskati, vsiplje se toča in nam vse pokonča kar je zelcnega in celo skornjo z dreves zaseka. Zdaj smo reveži, da večjih ni treba. Koruza, krompir in oves še se je nekaj pomoglo, ali drugo nič. Hajdina Jn repa, mrkevca iu zelje se je dobro obneslo. Živina ima slabo ceno. Nekteri so zavoljo deža težko posejali, nekteri pa še celo ne. R. R. jtz Mahrenberške okolicc. (C e 1 j s k i 1 i sjak) je pretečeni teden zelo hripav tudi na Remšnik prišabedral k srenjskemu predstojniku in nekemu krčmarju. Klical ga ni nihče, brščas kako lisico sluti v Koretnikovi ali Bastlovi goši. Kremplje nabrusil pa mu je malirenberški ,,turk". ki se gotovo boji, da nebi na Remšniku pozabili slovensko brati. Le plačuj ga! Papirja veliko potrebujemo zdaj v zimskem časi za klobase ovijati, kedar hodimo h goricam na nemško deželo. Bolje bi bilo, da bi si kupil kamenja za svinjsko kuhinjo, namesto da lisjaka drugim plačuje. Ne bilo bi mu treba več sto letnega križa podirati in iz istega kamenja svinjske kuhinje staviti. Ali devaj na kup denarje, koje bi mislil za lisjake izdajati, in lehko prav lepi spominek v kup spraviš za svojega sina, ki se je^v gozdi ustrelil! Pomni! Od Voglajne. (Šola v Teharjih) je postala trirazredna. Ob enem je dobila dve novi učiteljski moči. ,,Celjski lisjak" ali pa .,Kmetski prijatel" je hitro pohvalil to spremembo in močno hvali napredek in vodstvo Teharske šole tako, da jo v zgled fpostavlja celjskej okolišnej šoli. Pa zakaj ? Za to, ker sliši, da bo ta pridobljeni tretji razred v Teliarjih močno ustrezal ,,germanizatorjem", to je, da bo ncmčuril našo deco. To pa zaradi par nemških otrok fabriških delalcev iz Štor. Cudno, kaj se vse za ljubo takim stori, ki pridejo iz nemških krajev na Slovensko kruha jest. Je li to postavno ali no? Vemo pa odkod ta veter piha in na ktero komando to izhaja: to si bomo pomnili. ,,Celjski lisjak" ne livali zastonj svojih privržencev. — Nekega dekleta, šolarico, ubitega iu zakopanega v gojzdu pod sv. Ano so najdli zdaj, ki je bilo pred kakimi tremi meseci premiuulo, da se ni vedelo kako in kam, staro kakih 10 let. Bivalo je pri svoji teti, na ktero je tudi sum letel pa po natančnih preisvah so je dokazalo, da oua ni kriva umora. Ne ve se še, kdo bi bil to nedolžno bitje umoril. — Lotino smo imoli dobro. Vsega se je pridelalo obilno, samo vino je kislo, kakor drugod. Za denar pa je trdo. Vedno deževje je zakrivilo. da smo težko vsejali ozimino. Orinož, 5. dec. (G. Macun prestavljen.) Hvala Bogu! vendar smo se enkrat včakali, da je začetek storjen; za sv. Miklavža so nam časniki prinesli veselo novico, da pojde g. Macun, c. k. sodnijski pristav, v Mahrenberg; arečen pot mu želimo vsi kmetovalci. — Ljudje ormoškega okraja niso imeli nobenega zaupanja niti do Kmetičevih razsodb niti do njegovega pravosodja, kakor je on sam pred svedoki trdil. Ko je oktobra raeseca g. Macun odpust imel, je toraj ljudstvo hitro si šepetalo, da k malu pride vrsta tudi na g. Kmetiča. Od sv. Ilja v Slov. goricah. Kar ste iskali ste najšli. Dozdaj smo Vas gosp. Steflič opazovali kot dobrega Slovenca. Ali od dr. JMiheliča doposlanim pismom za pobiranje podpisov ste se izdali. In prav Vam bodi, mi okoličani smo s tem opozorjeni na Vas, in od zdaj hočemo zvesto stražiti. Iz Vašega počenjanja vidimo, kako ste Bogii za od njega Vam podarjeni velevažni dar jezika nehvaležni. Zapazili smo v Vas zdaj nesrečno strast, sovraštvo do Slovencev. Vi ne poznate, ali nečete več poznati domače očetnjave, in Vam tudi ni za blagor soobčanov. Ne poznate želje in potrebe Slovencev, Vam je le politično rogovilstvo tisto aredstvo, s kterim uam hočete kratiti enakopravnost z drugimi narodi. Vi želite s ponemčevanjem doseči to, da bi mladina se v šolah nalezla sovraštva do slovanstva, in potem ko bi vstopila v javno življenje, bila izmeček domovinc. Izgubili ste zavest svojega svetega poklica, namreč ostati zvesti sin matere Slovenije, ter ste vstopili v zvezo, ki se ustavlja in nasprotuje vso močjo Slovanstvn. Zašli ste v tabor sovražnikov mile Slovenije, s temi nemčurskimi umazanci hočete razburjati in vznemirjati prosto in pohlevno slovensko Ijudstvo. Vi pospešujete in od Vas zapeljani možaki, naj bi s podpisi odobravali krivice, kterc nam prizadevajo protivniki slovenskega naroda. Tem nestrpljivim pošastim v okom priti zamore le vrlo postopanje narodiiih mož, kterih se še po Sloveniji dosti najde. Slovenci ob severu se še dobro zavedamo svojega poklica, hočemo in ostanemo ueprcmagljivi, ne bodcmo se strašili vsakega majhncga ropota uemškutarjev, pa tudi najhuji sili se nočemo upogniti, naj sovražniki kričijo in npijejo, kakor se njim poljubi. Za Vas pa g. Steflič je naj pametnejšo, ako očitno obžalujete in prekličete svoje pregrehe. Od zdaj naprej vsaki dan vsaj enkrat obudite čeznatorno grevengo, ki sn tako glasi: Moj Bog^. Kam sem zabredel, zdrava pamet zakaj si me zapustila, da sem pozabil, da Slovenec sem. Od zdaj naprej hočem ljubiti in spoštovati svoj dornači jezik, in ne vsilovati tujega in tako potujčiti lastno očetjavo in v lastno skledo pljuvati. V šolske zadeve se nočem več vtikati, ker o tem imajo drugi govoriti, ne jaz. Ker vidim, da je moj trud lo bob v steno, hočem zanaprej v miru živete med Slovenci. Nečem več kratiti njim pravic, ktere njim po pravici grejo. Spominjam se, da me je rodila sloveuska mati, učila slovenski govoriti in to materno slovenščino nečem od zdaj z nogami teptati. Nikdar ne bodem mogel vse krivice poravnati, pa zanaprej tudi trdno obljubim tega nikdar več storiti, ako me bodo ravno vsi nemškutarji vabili in zapcljovali. Ako bom ta sklep držal, vetn da bom imel mirno vest, bom pa tudi lehko mirno in prijazno živcl med Slovenci. Amen. Branitelj narodiiih pravic. 0 Marije snežne v Slov. goricah. Pokopali smo 29. oktobra prav kršoauskega 70 lot starega moža po imeuu Jože Škofič. Ta se je v petek pred svojo smrtjo liitro po polnoči prebudil, vzbudil svojo ženo in deklo, tla bi šle ž njim na prešo sadja tolčt. Ali žena mu reče: Ne še zdaj! Pusti me, naj še si nekoliko po- činem. Mož vzeme v roke molek in moli do treh v jutro. Potem zopet gre, vzbudi ženo in dcklo, se ž njima poda na prešo, vzame prav veseli v roko peh, tolče po jabelkah in reče: ,,To je veselo delo". Vendar ne dolgo, potem se zagreni in zavriši: Jezus! Marija! meni je strašno hudo! To so bile tudi njegove zadnje besede. Da ne padne, ste ga prijele žena in dekla in mirno položile na tropine, na katerih je prej umrl, kakor so bližnji soscdi priti mogli, da bi ga v hi.šo zanesli. Naj v miru počiva. — Drugo naglo smrt je storil v naši fari sedemletni deček Alojz Per. Njegov oča in mati sta za kratek čas po svojem opravilu od hrama odišla; in kedar sta nazaj prišla, sta klicala in potern iskala svojega Lojzcka. Po dolgem iskanji slednjič neko otročle, katcro komaj da še je začelo nekoliko govoriti, stegne svojo rokico, kaže na studenec in reče: ,,Tam Lojz". Grejo gledat in akoprem Lojzeka ne vidijo, ga vendar iščejo in ga mrtvega izvlečejo. Sosedovi otroci so ga k studencu navabili. Pokopali smo ga v nedcljo 26. novembra. J. 0. Snežnički. Iz Ljubna. (,,Kmetki prijatelj" in ,,Gosp odar st ven a priloga".) Kdo izmed bralcev ,,Slovenskega Gospodarja" je pričakoval v 48. štev. ,,Slovenskega Gospodarja" zaslišano nemilo osodo; namreč: da bode Gospodarstvena priloga odpadla, ter ,,Kmetskemu prijatelu" pripadla ? — Ta vest nas je zelo osupnila! — Kajti: z veseljem smo spise dotične priloge čitali. — Da bi pa ta, naš največji politični hinavec, najdrznejši ščuvar, in slovenstvu najzlobnejši sovražnik, kateri naš mili materni jezik v svojih tiskovinah zel6 grdi, našo dnhovenstvo sramoti, po naših narodnih poslancih udriha, in našo narodnost uničuje, nam prinašal Prilogo v imenu kmetisko družbe, za to se lepo zahvaljujemo. Po tem nesramnem čaeniku dotične priloge nikdar ue sprejemamo! ,,Zapeljivi lisjak", vedno prežeč okc&o lazi, ter išče podloge in najpripravnejših pripomočkov, da bi nas Slovence požrl in našo narodnost germaniziral. Zastonj pa bodo vse nadaljave njegovih nakan iu bodo brezuspešne! — Godilo se mu bode, kakor pravljica o nekdajnem lisjaku pravi, ko je po zimi rake lovil, ter na ledu sedeč za rep primrznil. Mi^ pa stojmo ,,bratje mili"! kakor zid ograda. črna zemlja naj pogrezne njega kdor odpada!