štev. 15 Ptuj, dne 18. aprila 1958 Letnik xi Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podnrenica Ptuj štev. 640-KB-19-Ž-206 Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Baucnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska o^tama — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Teden dni je, že v razpravi predlog družbenega plana ob- čine Ptuj za leto 1958, jutri pa bosta o njem sklepala še ob- činski zbor in zbor proizvajal- cev občinskega Ijiids^kega <>d- bora. Ptujska občina je po terito- rialnem obse-gu in po gos[>odar- ski moči uvrščena med razvi- tejše občine, kljub temn pa ima še veliko neurejmiih in nerešenih vprašanj. Zato j>o- svcča družbeni plan ptujske občine največjo skrb ravno onim področjem, ki so v dose- danjem razvoju zaostajala. Najobširnejše naloge in smer- nice so posta vi je-ne za razvoj in napredek kmetijstva, obrti, trgovine in gostinstva. Zaradi tega je ves občinski družbeni investicijski sklad, ki se lahko v letu 1958 porabi namenjen v ta področja. Kmetijske organizacije in kmetijske zadruge bodo iz teh sredstev lahko koristile 11 mi- lijonov dinarjev predvsem za kritje obvezne tideležbe na in- vesticijah, ki se kreditirajo iz zveznih in republiških virov. Ta sredstva pa l>odo kmetijske zadruge lahko uporabile tudi za dograditev poslovnih pro- storov v zadružnih domovih. S tem se bodo ustvarili potrebni pogoji za opustitev nekmetij- skih delavnosti, ki ovirajo kme- tijske zadruge pri njihovih osnovnih nalogah. Za obrtne delavnice, ki pro- izvajajo blago in ki opravljajo storitve pretežno za državljane, bo v občinskem investicijskem skladu na razpob«go 8 milijo- nov dinarjev za nakup opreme in raizširitev proizvodnih zmo- gljivosti. Trgovska podjetja in trgovi- ne na drobno imajo znatna sredstva, ki jih bodo koristila predvsem za ureditev trgov- skih lokalov. Iz občinskega in- vesticijskega sklada pa bo v te namene odobreno preko 4 milijone dinarjev poleg sred- stev za gradnjo dveh novih trgovskih lokalov, ki jih bo gradila občina v stanovanj- skem bloku. Turizem ima dovolj narav- nih pogojev in se lahko razvije v donosno gospodarsko panogo, če ga bosta ustrezno podpirala gostinstvo in promet. Zaradi tega so v družbenem planu po- stavljeni določeni ukrepi za odpravo nekaterih pomanjklji- vosti in za tehnično ureditev gostinskih obratov. Gostinska podjetja in gostišča bodo v tem L|iebl|cino se pripravlja na kongres Konrjrps ZKJ, ki bo 22. aprila v Ljvrbljani, j? sprožil velike pri- prave ta pomembni doi?oPri Rozikir. Pftleg navečja proizvod- nje in stori((;v, ki vplivajo na življenjski standard občanov, ima ptujska občina v letošnjem načrtu tudi zgraditev nekate- rih osnovnih fondov drui^bene- ga standarda. Za te namene je določeno skupno 290 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Od tega bo 152 milijonov ali 52"'« za zidanje stanovanjskih hiš. ?1,4 milijonov za komu- nalno gradnjo in velika {K>pr&- vila šol in 32.2 milijonov di- narjev za ureditev zdravstve- nih p.stanov. Za izvršitev teh nalog bo ob- čina prispevala 185 milijone dinarjev ali 65 */(», ostala sred- stva pa bodo pri.spevale gospo- darske organizacije in zavodi iz svojih skladov. Potrebna finančna sredstva bo občina zbrala s povišanjem občinske doklade in s poostre- nim varčevanjem pri admini- strativnih izdatkih občin-skega proračuna, ki ne dovoljuje no- benih novih namestitev razen za najnujnejše strokovne ka- dre v zdravstvu in prosveti. 22. istriin liiS Ob pripravah na VTI. kongres ZKJ, ki bo 22. aprila t. 1. v Ljub- ljani, naj spomnimo naše bralce na sklepe in naloge, sprejete na prejšnjih kongresih. I. kongres, ki je bil aprila 1919. let-a v Beogradu, je združil so- cialistične partije. Nova partija združenih socialističnih partij se je imenovala Socialistična delav- ska partija Jugoslavije (komuni- stov). Na tem kongresu so spre,ieli začasni statut in program-ski do- kument »Temelji združitve« z osnovnimi cilji nove Partije. II. vukovarski kongres od 20. do 24. junija 1920. leta po kon- čanem združenju, ko so dokončno odpadli najoportunistični pred- stavniki socialnodemokratskega gibanja. Partija je dobila tedaj ime Komunistična partija Jugo- slavije. III. kongres od 17. do 22. ma- ja 1926 na Dunaju je bil še v dobi ostrih frakcicnaških borb v Partiji. Sprejet je bil statut, re- solucija o sindikalnih in politič- nih vprašanjih in resolucija o na- rodnem vprašanju. Na IV. kongresu, 6. novembra 1928, v Dre.sdenu (Nemčija) so najostreje obsodili frakcionaštvo in sprejeli resolucijo o ekonom- skem in političnem položaju Ju- goslavije, o agrarnem vprašanju. Kongres je razkrinkal priprave na uvedbo monarhofašistične dik- tature v deželi. V. kongres je bil v osvobojeni deželi po 20 letih, in to med 21. in 29. julijem 1948 v Beogradu. Za to 20-letno dobo je najpo- membnejše, da je prišel tovariš Tito 1937. leta na čelo Partije, ki je izbral novo vodstvo, sposobno cčistiti Partijo in jo konsolidirati. V. kongres je značilen po eno- du.šncm odporu proti Informbi- roju in po resumeju narodno- osvobodilns borbe in zgodovine KPJ. Kongres je sprejel program. statut in resolucijo o bodočih nalogah Partije. VI. kongres je bil od 2. do 7. novembra 1952. leta v Zagrebu. Bil je v dobi polnega razmaha socia-listične graditve in razvi- janja organov delavskega in družbenega upravljanja. Kongres je ocenil uspehe štiriletnega uspešnega odpora proti pritisku Informbiroja in rezultate notra- nje gospodarske in družbene graditve. Tovariš Tito je na tem kongresu poročal o »Borbi ko- munistov Jugoslavije za sociali- stično demokracijo«, kakor je na- zval proces notranjega razvoja Jugoslavije. .Šesti kongres je podčrtal, da naša Partija lahko sprejme in iz- vaja samo tak politični program, ki zagotavlja maksimalno spro- stitev iniciative delovnega ljud- stva in odpravo nevarnosti biro- kratizma. Na tem kongresu so bili poudarjeni ideološki in poli- tični principi poti v socializem (de- lavsko in družbeno upravljanje, vloga države, vloga ZKJ). Sprejet je bil nov statut, ki poudarja vlo- go ZKJ pri vzgajanju našega ljudstva v socialLstičnem duhu. Ime Partije je zamenjano z imenom Zveza komunistov. Naš d€'€"aS: V torek, 22. aprila 1958 bo v Ljubljani v množici delegatov Vli. kongresu ZKJ tudi delegat organizacije ZKS iz ptujske ob- čine tov. Janko Vogrinec. Njega ne jM>znaj() samo člani ZKS v ptujski občini kot dol- goletnega člana ZKS, člana ob- činskega komiteja ZKS, kot člana in funkcionarja raznih množičnih organizacij, temveč ga pozna tudi večina volivcev s področja ptujske občine in področja bivšega ptujskega okraja kot dobrega predsedni- ka oljčine. saj mu teče na tem mestu že 9 leto. Novembra lani je bil ponovno izvoljen za predsednika ptujske občine. Že od leta 1941, ko je postal tov. .Janko Vogrinec član Komu- nistične partije, velja po svo- jem značaju, po svojem sve- tovnem nazoru, po politični aktivnosti, po svoji patriotični predanosti in po vseh ostalih vrlinah delavca za zglednega ptujskega občana, patriota, ko- munista, ljudskega odbornika, ki zasluži, da bo na VII. kon- gresu ZKJ skupno z delegati iz vseh ostalih delov naše domo- vine poslušal poročila Izvršne- ga komiteja ZKJ v dosedanjem delu organizacij ZKJ, glasoval za sklepe kongresa in volil v Centralni komite najzaslužnej- še komuniste Jugoslavije, ki bo- do nadaljevali dosedanje miro- ljubno, socialistično politiko .Jugoslavije. Med zasedanjem skupščine Prvo zasedanje nove ljudske skupščine 1 RS ia izvolitev nove».a Izvršntg^i svrta Prejšnjii četrtek in petek se je novoizvoljena Ljudska skupščina Ljiudske repubhke Slovenije se- stala k pi-vemu zasedanju. Na sej,i v četrtek se je konstituitratla ter izvolila za pred^ednJKa skupščine dosedanjega predsednika skupšči- ne tov. Miho Marinka, za pod- predjsednika pa tov. dr. Helija Mo- dica in tov. Staneta Kavčiča, za tajnika pa tov. dr. Miho Potoč- nika. Nato je skupščina izvolila novi Izvršni svet. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Boris Kraigher, za člane pa: Viktor Av- belj. Julij Beltram, Ione Bole. Icjne Fajfar, Miiko Goršič, Jože Ingolič, Boris Kocjančič, Miran Košmelj, inž. Viktor Kotnik, Ada Krivic, Vlado Majhen, Matija Ma- ležič. Mitja Ribičič, Rudolf Jan- ko, Niko Šilih, Vida Tomšič, Ja- nez Vipotnik in Peter Zorko. Na ločenih sejah je zbor Ljud- ske skupščine ;zv>li! deset po- slancev za zvezni zbor Ljudske skupščine. EiM so izvoljeni: Miha Marinko. Franc Leskošek, Ivan Maček, Boris Kraigher, Vida Tom- šič, Vikto«- Avbelj. Vlado Majhen, Olga Vrabič, Tone Fajfar, dr Ma- rijan Dermastia. Po končanem za-sedanju skup- ščine se je Izvršni svet konstitu- ira'l. Predsednik je tov, Boris Kraigher, podpredsednik Viktor Avbelj, sekretair Peter Zorko, čla- ni: Julij Beltram, Tone Bole, Tone Fajfar, Milko Goršič — predsed- nik sveta za znanost, Jože Ingo- lič, Boris Kocjančič — predsed- nik sveta za kulturo jn prosveto, Miran Košmelj — sekretar za bia- govnii promet, inž. Viktor Kotnik — sekretair za industri.io, grad- beništvo m obrt, .Ada Krivic — predsednik sveta za socialno var- stvo. Vlado Majhen — predsedniik sveta za šolstvo, Matija Maležič — državni sekretar za finance, Mitja Ribičič — državni sekretar za notranje zadeve, Janko Rudolf — sekretar za" delo, Niko Šilih — predsednik sveta za zdravstvo, Vida Tomšič in Janez Vipotnik. V skupščinske odbore in komi- .s:je so bil. izvoljeni: za predsed- nika a-dminiistrativnega orlbora Iv. Novak, za tajnrka Jože Kladivar; za predsednika odbora za volitve Tine Remškar, za tajnika .Andrej Babnik. Preds. kom. za razlage za- konov ]e Lojze Piškur, tajnik Ka- rel Lutar, predsednik koimisije za ljudske odbore Tomo Brejc, taj- n k pa Anton Petemel. V odboru republiškega zbora za organizacijo obl.^sti in uprave .so: predsednik Mirko Zlatnar, podpredsednik Franc EMrkovič, tajnik inž. Pepca Perovšek; v od- boru za oosood.o-stvo: predsednik Franc Le^^košek, podpredsednik Franc Popit, tajnik inž. Ivo Kle- menčič: predsednik odbora za pro- sveto m kulturo je Franc Perov- šek, ocdoredspdnik Lojze Piškur, rainik Franc Šušteršič; predsed- nik odbora za zdravstvo in social- no oo-'!t;ko Mira Svetina, pod- nredsed-nik dr Ivan Kopač, tajnik Franc Krese; predsednik odbora za proračun je Branko Babic, oodpredsednik Jakob Žen, tajnik Franc Skok; predsednik zakono- daineaa odbora je dr. Helij Mo- dic, oodoredsednik dr Miha Po- točnik, taink dr. Sonja Kukrvvec: o-ed.cedn'k m?ndatno-irrfunrtetne- CiHbora je Mara Dermastia. taj- n'k H-»mbert '^ačnik; predsednik odH-ra zfl predloae in pntožbe je ."ToTA Kladivar, tajnik pa Mica Ma- rinko. Po izvolitvi odborov zbora oro- izvajsi^icev ie Wo orvo zasedanje nove ljudske sikupščine končano. Spomladanska se!e^ fe iul Mrzlo in deževno s{>omladan- sko vreme se letos nikakor ni hotelo posloviti od nas. Cas spomladanske setve se je s tem zavlekel v pozne pomladanske dni. Zadružjia poslovna zveza v Ptuju je kmetovalce — zadruž- nike na svojem območju pri- pravljala za akcijo spomladan- ske setve, sanacijo sadovnja- kov in vinogradov že v teku jeseni preteklega leta in v zim- skih mesecih. Januarja in februarja t. 1. je bilo v Ptuju širše posveto- vanje z upravniki in predsed- niki kmetijskih zadrug. Upaj- mo, da so udeleženci tega po- svetovanja o razpravi in vsebi- ni seznanili članstvo zadrug. Pri poslovni zvezi je bil tudi enodnevni tečaj za sadjarske pomočnike o zimski oskrbi sa- dovnjakov. Tudi tukaj pridob- ljeno znanje so mnogi udele- ženci že doslej lahko praktič- no pokazali pri dosedanjih delih v sadovnjikih. Marca tega leta so bile po vseh kmetijskih za- drugah seje z člani upravnih odborov in pospeševalnih od- sekov. Na teh sejah so bili za- družniki seznanjeni z načinom kreditiranja kmetijske proiz- vodnje, s pomenom tovarne sladkorja v Ormožu za kmetij- stvo tega okoliša in v tej zvezi s setvijo sladkorne pese, o prednostih heterozne koruze, o obvezni sanaciji sadovnjakov itd. Koliko od tega so udele- ženci prenesli na svoje delov- no področje, bomo lahko ugo- tovili na letošnjem napredku v njihovem okolišu. Kmetovalci — zadružniki, posvetovanj jc bilo dovolj in upajmo, da ste z vsebino vseh x>svetovanj dobro seznanjeni, vrediti za nakup umetnih gno- jil, semen in zaščitnih sredstev .so na razpolago. Obrnite se na vaše kmetijske zadruge. Seme sortno čistega krompir- ja. Foran, Werkeragis. .Merkur, si lahko nabavite v potrebnih količinah pri trgovskem pod- jetju TSemena< Maribor. S se- menom heterozne koruze W 555 A in W 270 razpolaga v zadost- nih količinah »Zadružnik« v Ptuju, s semenom sladkorne pese pa »Kmetovalecs v Ptuju. Kmetovalci, zadružniki! Ko- ristite kredite, umetna gnojila, l>oljša semena in zaščitna sred- stva. Zagotovite si večje pri- delke in boljši obračun- ob kon- CH leta. ^- ^' Široka akcija v kmeli^st u Kmetijski strokovnjaki vedo za svoje naloge, ne vedo pa šc tega vsi kmetovalci Občinski časno in pravilno ob- veščena, kako bo začela in ka- ko poteka akcija za izboljšanje našega kmetijstva in kake ovi- re; ter težave je potrebno pre- magovati pri seznanjanju mno- žice in pripravah na akcijo v krajih, kjer je doslej ni bilo mogoč-e začeli. Navedena komisija bo tudi zagotovila kmetijskim proizva- jalcem, da bodo vedno tekoče seznanjeni s priporočili in skle- pi vseh političnih in gospodar- skih posvetovanj, sej in sestan- kov, kolikor tega doslej niso delali udeleženci dosedanjih posvetovanj in sej. Mnogi so za se sicer vedeli, kaj bi morali storiti, zgodilo pa se pri njih niti v njihovem okolju marsi- kje ni ničesar, ker članstvo SZr^L, krajevni odl)or. skratka ker kmetijci o vsebini razprav o njihovem delu in načrtih ni- so vsega vedeli. V kratkem bo seja komisije z razpravo o njenem delovnem programu na prnilagi perspek- tivnega plana za izboljšanje kmetijske proizvodnje do 1961. leta. Vsi člani komisije bodo imeli poleg svoje redne službe polne roke političnega dela v komisiji zlasti sedaj, ko jc čas nadoknaditi, kar je doslej za- mujenega pri seznanjanju kme- tijcev s konkretnimi g<>s{>odar- >kimi nalogami iz perspektiv- nega plana. Pz. NAROČNIKOM IN BRALCEM! Zaradi prvomajskega praznovanja bo izšla prihodnja številke naše- ga lista v torek, 29. apri- la L I, v razširjenem obsegu. Uredništvo Francija je s svojo kolonialno politiko zabredla v torek v eno najtežjih povojnih kriz. ki jih bodo zelo težko premostili, če se ne bodo odrekli nekaterim svojim zahteva«- Skorajda šti- riletna alžir>tka vojna je poko- pala že marsikaterega ix)Iitika in tako je padla sedaj še Gail- lardova vlada, ki je hotela zvo- ziti zadevo med skrajno desni- co in levico. Poslanci so bili tokrat proti Gaillardii pred- vsem zato. ker je hotel doseči neposreden sporazum s Tuni- ,som in na ta način obiti glavni vzrok krize — Alžir. Desnica ni hotela popuščanja in je z vso močjo udarila po predsedniku, ki bo svoje pred- sednikovanje štel na dneve. Le- vica in desnica sta si enotni le v tem. da bi morali preprečiti ameriški diktat in vmešavanje v francoske zadeve v Afriki. Končno rešitev tega probicnoi pa razumeta dve skrajni smeri zopet po svoje. Desnica si hoče na vsak način zagotoviti vse pravice, levica pa si hoče za- gotoviti pravice s priznanjem alžirske neodvisnosti. To je privedlo vlado do padca. Francija lahko sedaj izbira le med skrajno desničarsko vlado, za kateio se lahko bo- jimo, da se sprevrže v dikta- torsko in pa med levičarsko, katera bi morala vključiti v svoje vrste tudi komuniste. Se- daj lahko domnevamo, kaj bi storila prva in kaj druga vlada. Desnica bi nerešene severno- afriške probleme skušala od- praviti prosto |>o stilu bombar- diranja Sakijet Sidi jusefa, Vojna proti Tunisu in Maroku ne bi bila povsem izključena, ker bi to storili z izgovorom, da morajo zaščititi fraucoske interese v Alžiru, ki jih sosedje ne spoštujejo. Taka intervencija bi imela hude posleflice v Franciji, kjer že sedaj opažamo prve pojave stavkarskega gibanja in boja za ureditev vseh notraujeimli- tičnih problemov. Kako bi se odrazilo nepremišljeno zaple- tanje problemov v severni Afriki v svetovnem merilu, si lahko predstavljamo. Levičarska vlada bi brzda postopoma skušala spraviti al- žirsko vprašanje z dnevnega reda. nato pa bi reševala do- mače zadeve. Posledica tega bi bila prerlvsem splošno popu- ščanje na mednari.-iiuem tori- šču. Vsako ugibanj;- je tre- nutno še prezgodnje. Driiga važna odločitev tega tedna je sestanek veloposlani- kov v Moskvi, kjer naj bi do- ločili dnevni red. dan in kraj sesiuuka zunanjih ministrov, le-ti f>a hi piinravili vse za sre- čanje državnikov, štirimesečna izmenjava pisem je torej do- segla prvi uspeh. .Američani so se sprva obotavljali in celo od- ločno odklonili srečanje vele- poslanikov, kasneje pa so ven- dar pristali. Njihova javnost je vsak dan bolj naperjena proti vladnim odločitvam, ki nc jam- čijo miru in varnosti. Pri vseh svetovnih ali poli- tičnih vprašanjih pa pristavi svoj piskrček tudi .Nemčija. Nestrpna je pri sestavi dnev- nega reda za konferenco na najvišji ravni. .Adcnaiicr je od- letcl v London, kjer naj bi Macmiilana pridobil za posred- nika, ki bi sprožil združitveni problem na sestanku predsed- nikov. Hoka rokt> unnic tudi v politiki. Za protiuslugo bodo Nemci skušali spraviti angle- ško in francosko stališče pri organiziranju zapadnoevropske trgovinske zveze. Vsekakor bodo v tem tednu usmerili vso politično dejav- nost na sklicanje konference. S tem v zvezi bodo marsikje po- čakali in delali tako. kakor da se svetovni problemi sami re- šujejo. Stran f PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 13. APRILA 195^ PROSLAVA SVETOVNEGA DNEVA ZDRAVJA Usiehi liiM MU let na zdfiivstvoMiii pidriciii Ptujska podružnica Sloven- skega zdravniškegra društva je priredila v torek, 15. aprila 1.1. v dvorani Občinskega komiteja ZKS v Ptuju proslavo svetov- nega dneva zdravja. Na proslavi sta predavala upravnica Zdravstvenega doma Ptuj tov. dr. Nada Pavličev in primarij ptujske bolnišnice tov. dr. Aleksander Kuhar. Predavanje tov. dr. Pavlict^- ve objavljamo zaradi aktual- nosti in potrebe, da se z njim seznani širša javnost v celoti. Cenjeni poslušalci! Dovolite mi, da začnem s parafra^o pesniko- vih besed: »Zdravje je eno, nam vsem dodeljeno in eno življenje in ema smrt!« Naj bi bil ta oitat dvojni simbol. Njegovo bistvo — simbol veličine in tehtnosti snovi, ki jo obravnavamo, parafraza pa naj nakaže, da ne bo mogla {x>ve- dati ničesar izvirnega, poskušala bom le na kratko stimirati in po- dati v povezainosti enim od pri- sotniih bolj, drugim manj znana dejstva s pKxiročja zdraivstva. Nastanek in razvoj Sve- tovne zdrcivstvene orga- nizacije Po katastrofah druge svetovne vojne se je svet znašel pred tež- kimi posledicami za vse prebival- Sit^^o na zdravstvenem področju in pred potencialno m'OŽnostjo epidemij. Države, kjer je vojna najbolj p^u^tošila, so stale na ru- ševinah mnogi;h zdravstvenih in- stitucij z izredno veliikimi potre- bami, kot na vseh področjdb, tako tudi na zdravstvenem, in z deciimiranimi kadri,, kakor osta- lega tako tudi zdravstvenega osebja. Celo v deželah, ki niso neposredno sodelovale v vojni, so se prej kontroliirane bolezni umakniile kontrola. Na teh dej- stvih, iz siilne nuje, iz jasnega spoznanja, da bolezni ni mogoče zaidržati na državnih mejah, da zdravje ni več nacionalni, ampak svetovni problem, da je kakor mir nedeiljdvo, je zrasla 7. aipri.la 1948 kc?t agencije Zveze narodov Svetovna zdravstvena organiza- cija. Področje njenega delovanja je ogromno. Začetna akcija, ki ji je bil smoter obnoviti zdravstveno slTižbo in organizirati množično borbo proti tU'be'rku'lozi in sifilisu, je zajeGa tak obseg, ki ga niti največji optimisti niso pričako- va'li. Na prvem meistu ustave Sve- tovne zdravstvene organizacije stoji definicija pojma zdravja (mimogrede naj omenim, da je sprejeta na predlog našega roja- ka dr. Andrije Štamparja): »Zdrav, je je stanje popdlnega fizičnega, psihičnega in socialnega blagosta- nja, ne pa samo odsotnost bo- lezni, pohabi jen csti aiLi onemo- glosti.« Torej fizično, psihično in sociailno blagostanje, to je naš smoter. To so tisti eismenti, ki so neraizdružno povezani, ki šele da- jejo pravo zdiravje in nezadost- nost enega od njih oslabi celoto. Da bi dobili pojem o širini in napredovanju organizacije, naj navedem nekaj številk. Namesto p.n,'>ctnih 26 držav članic jih je sedaj 88. Proračun organizacije, ki sloni na prisipevkih članic, je znašal pred dasetimi leti manj kot pet milijonov dolarjev, letos pa 13,f) milijonov. Pred dpsetimi leti je bila direktna pcmoč vla- dam v mednarodnem osebju in v obliki terenskih projektov še oo- •polncma nova ideja, danes ima svetovna zdravstvena organizacija na terenu nad 500 profesorjev, zdravnikov in drugega zdra^/stve- nega osebja in pomaga pri izva- janju 700 zdravstvenih projektov v različnih deželah. Do leta 1950 je svetovna zdravstvena organiza- cijja že osnovala nove centre za strokovno izpap>olnjevanje kadrov, ki so potrebni moderni zdravstve- ni službi, in postaviila dolgoročne programe z glavno nalogo izme- njave znanstvenih konceptov o vseh problemih zdravja, ker ni dežele na svetu, ki ne bi imela svojih zdravstvenih prcblemov. V tem kratkem obdoibju je organi- zacija dala 6396 štipendij zdrav- stvene^mu osebju. Skupine stro- kovnjakov za specifične probleme so se pokazale tako koristne, da jih je letos že 36 z ckoli tisoč sodelujočih znanstvenikov iz vse- ga sveta. Tudd statistična služba na tako obširnem področju daje možnosti za analize z najširšimi horizonti. S^kupni pomnoženi na- pori v borbi proti nalezlj:ivim bo- leznim kažejo vidne uspehe. V deželah z razvito javno zdravstve- no .službo so bcdlemi, kot je da- veča, oslovski! kašelj, ponekod tuberkuloza. prenehale biti važen problem. S pomočjo svetovne zdravstvene organi.zacije se vrše akcije proti tropskem boleznim, kakor je malarija. Kampanjo vak- cinacije, besežiranje preti tuber- kulozi, \'rši sveto-vna zdravstvena ornani^ciia skupno z otroškim fondom ZN in je zajela 200 mili- jonov otrok v 58 državah. Druga taka akcija je borba proti trahomu, za katerim boleha v tropskih in subtropskih predelih okolii 40 miliijonov ljudi. Zaščita matere in otroka, važne akcije na področju pre ventil vne medicine itd., to so samo bežno dotaknjeni raOTioldki problemi, ki iiih ta orga- nizacija ima na svojem progra- mu. Ker je obseg dela vedno večji, je sedaj nzvršena decentra- lizacija in so osnovani regionalni uradi za Afriko, obe Ameriki, ju- govzhodno Azijo, Evropo, vzhodno Sredozemlje in zabodni Pacifik. Ti delujejo v ozki povezavi z na- donaHnimi zdravstvenimi služba- mii. Poudarek zadnjih tet dela pa daje svetovna zdravstvena orga- nizacija posebno področju men- talne higiene, se pravi varstvu duševneoa zjdravja pred vsemi kvamimj". vtpliiivi modernega živ- ljenja in proučevanju novih pro- blemov, kot je genetično učinko- vanje jedrskega žarčenja. Vse naštete akcije seveda ne bi bile možne pri še tako dobrem sodelovanj-u, organizaciji in dru- gih pogoi;ih, če ne bi istočasno medicinska znanost dala mnogo učinkovitih zdravil in cepiv, sred- stev za zatiranja mrčesa in uspeš- nejše metode za oreprečevanje bolezni. Tudi tehnika je s svo- jim razvojem priispevala k mož- nosti hitrega obveščanja, izme- njave izkušenj, dosegljivosti od- d?ljenih predelov in tako pcma- n^la doseči doslej neslutero ši- rino. Še en \'ažen činitelj je, ki igra vedno večjo vlogo, poglablja vse te akcije, jim daje tra-jnost in pretvarja zdravstvo v naš sodobni humanizem, to je ideja pravice do zdravja. Ta temeljna pravica, ki jo je priiznalo v kratkih de- setih letih 88 držav, ko so pod- pisale ustavo svetovne zdravstve- ne organizacije, je več kot želja, je več kot zahteva m če pogle- damo za nekaj let nazaj, mislim, da labko pritrdimo, da se je ta ideja že m.očno uveljavila. Desetletni roivoj zdravstva pn nas Vsi ti koncepti in vpMvi so se plodno odražali pri nas. Jug^o&la- vija ne samo da je kot po vojni močno prizadeta dežela spreje- mala blaigodati svetovne zdrav- stvene organizacije, nego je tudi aktivno sodelovala kct enako- pravna članica. Razen tega s svojo svojstveno potjo in socialistični- mi načeli prispeva k uvajanju novih organizacijskih oblik tudi na tem področju. Nagel razvoj industrialiitzacije, pregruipacija str\jlkture prebivalstva, ki je — lahko rečem — revolucionarna po svojii brzini, spremembe v načinu življenja naših ljudi in raizširitev demokratičnih pravic, postavljajo pred našo zdravstveno službo vedno večje naloge, tako da ure- jevanje in zadovoljevanje potreb komaj dohaja vedno naraščajoče zahteve. To dejstvo ustvarja vi- dez, da je še vse premalo stor- jenega. Če pa pK>9ledamo, kaj smo dosegli v kratkih desetih letih, nas preseneti množica uspehov. Napredek je zamašil vrzeli, nasta- le v vojni, stalno širi mrežo zdravstvene službe ter jo poglab- lja in ustvarja solidne in široke temelje za razvoj zdravstvene službe bodočnostL Naj samo globalno primerjamo stanje, ki je billo pred vojno m prva leta po vojni s sedanjim sta- njem. Brezplačno zdravljenje v primeru bolezni je billo pred voj- no zagotovljeno komaj slabi tre- tjini prebivalstva. Pravice do zdravljenjia na račun socialnega zavarovanja so imeli industrijski in obrtn-i delavci ter uslužbenci in iz drža;vn;iih sredstev še držav- ni tislužbenci in njihove družine. Obseg teh pravic je bil dosti manjši kot je danes. Bili so redki primeri, ko je bilo mogoče pra- vico do zdravljenja koristiti več kot 26 tednov. Prav najhujši bol- niki so bilii v primerih daljše bo- lezni težko prizadeti, čeprav so biili zdravstveno zavarovani. Ostali dve tretj,ini prebivalstva sta mo- rali v primerih obolenja nositi vse stroške zdravljenja sami. Da- nes je del prebivailstva, ki ima pravico do popolnega zdravstve- nega varstva že presegel 60 od- stotkov celokupnega števila. Osta- lih 40 odstotkov državljanov ima pravico do brezplačnega zdrav- ljenja iz sredstev LO za večino težkih obolenj, kot so: tuber- kuloza, rakasta ol>olenja, du- ševne bolezni, spolne bolezni, traliom. Brezplačno je zdrav- ljenje tudi vseh akutnih nalez- ljivih bolezni, brezplačna je oskrba porodnic v por(xlnišni- cah ali na domu. brezplačno je zdravljenje vseh bolezni pri otrocih do 3 let starosti. Ne bom naštevala vseh nadaljnjih podrobnosti. Samo stanje zdrav- niškt^ga kiulra v naši republiki naj omenim. Po vojni smo imeli nekaj preko 500 zdravnikov, danes jih je 1249. Za sedaj je še premalo zdravnikov splošne prakse. Razmerje med sploš- nimi zdravniki in specialisti je 4:6. Tudi razporeditev kadrov po področjih še ne odgovarja potrebam periferije, zaradi koncentracije v centrih. Gotovo vas bo zanimalo, koliko nas stane javna zdravstvena služ- ba. V letu 1934 je bilo izdanih za zdravstveno slu/bo blizu 4 "/o skupnega narodnega do- hodka naše republike v znesku 7 milijard 406 milijonov, leta 1955 pa S milijard 299 milijo- nov. Toliko na kratko o zdrav- stveni službi v okviru LRS. Kot drugod po republiki je tudi na našem področju bila po osvo- boditvi vsa služba pretežno usmerjena v kurativno dejav- nost, kar pa je bilo zaradi po- sledic vojne nujno. Vsa skrb je bila usmerjena na povečanje kapacitet bolnišničnega prosto- ra in posteljnega fonda, ter kvalitetno in kvantitetno po- polnejšo kadrovsko zasedbo. Vzporedno so se ustvarili novi ožje specializirani oddelki in odseki. (Podrobnosti o tem je podal iov. dr. Kuhar, ravnatelj bolnišnice, v svojem predava- nju.) Perspektive favne zdrovstvene sfužiie Danes, v perspektivnem pla- nu razvoja zdravstva upošte- vamo predvsem smernice reso- lucije, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina, Preventivna zdravstvena služba ima pred- nost v razvoju zdravstvene službe, tako v pogledu sred- stev, da se poveča zmogljivost zdravstvenih zavodov, kakor tudi zboljšanju kadrovske za- sedbe. Tudi zdravstvena zakonodaja se je v zadnjih letih široko razvila in osvajala po letu 1945 razširjeno področje medicinske dejavnosti tako po vsebini od ožje knrative na preventivo in tudi rehabilitacijo, kot po obli- ki. Uzakonitev družbenega upravljanja sodeluje danes pri vodstvu zdravstvene službe v svetih za zdravstvo in upravnih odborih zdravstvenih zavodov. Po določenem času prihajajo novi tisoči na takšna mesta. Spoznavanje nalog naše zdrav- stvene službe njenih težkoč, naporov in prizadevanja zdrav- stvenih delavcev prehaja tako na vedno večji krog naših državljanov, političnih in druž- benih organizacij, kakor tudi posredno oziroma n©[x>sredno na oblastne organe. Zdravstve- na služba ni več samo stvar zdravstvenih delavcev, ampak zelo pomembna dejavnost druž- benih organov in celotne naše družbe. Posledica tega je pri- tok izdatnejših materialnih sredstev v zdravstvene zavode in za vzgojo zdravstvenih ka- drov ter novi predlogi za raz- širitev omrežja zdravstvenih zavotlov. Drugi pomemben za- konodajni ukrep predstavlja vpeljava samostojnega finansi- ranja zdravstvene službe. Ta sistem je ustvaril zdravstveni službi materialno podlago. Naš družbeni razvoj, kakor tudi razvoj same zdravstvene službe sta narekovala oziroma omo- gt)čila še nadaljnjo zakonodaj- no delo za ureditev organiza- cije in dela zdravstvene služ- bo. Republiška ljudska skup- ščina je sprejela v zadnjih 2 letih vrsto pomembnih zako- nov s področja zdravstva. Za- kon o zdravstvenih domovih in postajah, zakon o bolnicah, za- kon o obratnih ambulantah, o zolx>zdravstveni službi, o le- karniški službi, babiški službi, strokovnem zdravstvenem nad- zorstvu. Vsi ti zakoni predstav- ljajo zaokroženo celoto naše temeljne zdravstvene zakono- daje. Z našo zakonodajo z že ome- njenimi zakoni in z zakonom o ukinitvi privatne prakse, ki je pri nas že sprejet, ter z za- konom o splošnem obveznem zavarovanju, ki je na vidiku, prehajam na spremembo v zdravstveni miselnosti, ki se mi zdi, da je bistvena in vo- deča nit skozi vse ogromne preobrazbe, ki so se izvršile na tem področju v kratkih desetih letih. Zdravstvo ni več in ne more biti več čista medicina, ker je zdravje človeka rezul- tanta delovanja vsega njego- vega okolja, lastnosti, ki jih je podedoval od prednikov, vseh. škodljivih in koristnih vplivov, ki so delovali nanj duševno in telesno še preden se je rodil, bolezni, ki jih je prebolel v otroški dobi ali pa ki mu jih je preventivna zdravstvena služba uštedila, rezultat nje- govega okolja, prehrambenih, stanovanjskih prilik, delovne- ga mesta, možnosti oddiha, od- nosa do dela in v ne najmanjši meri tudi sigurnosti v bodoč- nost, sigurnosti v pomoč za časa delanezmožnosti, za časa starostne onemoglosti, in kron nične bolezni. To so resnice, ki niso nove. Novo pa je, da jav- na zdravstvena služba prejema skrb, usmerjanje in usklajeva- nje vseh teh komponent. Da- nes priznavamo nujno potre- bo, da se med medicino in živ- ljenjem slehernega posamezni- ka ter okoljem, v katerem živi, vzpostavijo tesne vezi. Prav to» spoznanje je tisto bistvo, za- radi katerega je medicina po- stala socialna. Toda, če hoče- mo uspeti, mora to zamisel, zdravstva razumeti in podpreti vsa družbena skupnost, šele tedaj bo lahko medicina ne- omejeno vplivala na življenje človeka. Pripomogla bo, da bo svet boljši in človek srečnejši. Dovolite, da končam: »Po mi- slih naših glav in z delom na- ših rok uresničujemo vse tiste divne sanje, ko mnogo je ljudi težko trpelo zanje, ki mnogo jih je zanje leglo v sen gro- bov.« PrvomafskD proznouanle Člani sindikalne podružnice krojačev in šivilj v Ptuju so na svojem zadnjem sestanku obrav-navali program dela po- družnice v letu 1958. Delo po- družnice se je močno razgi- balo, ker vsebuje politično, kulturno, strokovno in zabav- no področje. Sedaj so pričeli s pripravami za strokovne tečaje za izpopolnitev delavcev, ki bodo zajeli lepo število član- stva. Program tečajev je zelo bogat, saj botlo poleg praktič- nega dela v njem tudi pred- meti: spoznavanje surovin v tekstilni industriji, spoznavanje blaga, zgodovina oblačil in ši- valnih strojev, pravilna kombi- nacija barv itd. V okviru teča- ja bo poseben krožek za vzgo- jo mladine. Posebna skrb bo posvečena politični vzgoji član- stva in je v okviru tega pred- videno več zanimivih preda- vanj in razprav. Podružnica namerava letos organizirati več izletov, skuša- la pa bo tudi dobiti na raz- polago šotore, in organizirati letne dopuste ob morju za čla- ne pcKiružnice pod šotori. S posebnim poletom pa se pripravlja podružuTca na praz- novanje 1. maja. Začela je pri- pravljati prvomajsko prazno- vanje, ki bo 1. maja ob 19. uri v Narodnem domu. V pripravi je veselo presenečenje za Ptuj'- čane, da bodo praznovali 1. maj ob veseli godbi, dobri vin- ski kapljici in bogatem srečo- lovu. Ptujčani si lahko že se- daj rezervirajo mize in naba- vijo vstopnice v krojaškem podjetju 5>Moda« v Ptuju na Slovenskem trgu. BF POVRTNINA Čebula 80 din za kg, česen 120. fižol 60, krompir 12 do 14, peteršilj 50, rdeča pesa 30. red- kev 25, zelje v glavah 20 do 25, korenček 40—50, ohrovt 50, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 50. četul- ček 400 do 500, motovileč 140, rdeče zelje 25, por 40, hren 100, regrat 140 dinarjev za kg. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 40 din za kilogram, pšenica 40. ajdova moka 50— 60. koruzni zdrob 50, oves 40, prosena kaša 80 din za kg, SADJE IN SADEŽI Jabolka 100 dinarjev. PERUTNINA Kokoši 250 do 500. piščanci 300 do 600. jajca 12 din. MAŠČOBE Mast 525 (uvož.). domača mast 400, zaseka 400 din za kg. MESO Goveje meso 260 din za kg, teletina 500, svinjsko meso 400 dinarjev. IZ TRNOVSKE VASI V Trnovski vasi in okolici so letos sadjarji temeljito po- škropili sadno drevje in ga tu- di primerno očistili. Kmetijsko gospodarstvo Trnovska vas je bUo pri tem delu zgled, saj je očistilo in poškropilo nad 500 starejših in mlajših sadnih dre- ves. V kraju je očiščenega in poškropljenega po ugotovitvah KG Trnovska vas do 95 odst. sadonosnikov. Oravina slaščičarna v Lackovi uHcI Pekama Drava v Ptuju bo v Lackovi ulici adaptirala pritličje stanovanjske hiše in spremenila pročelje ter bo v novourejenem prostoru združila brezalkoholno restavracijo in slaščičarno. V tej hiši je bila že doslej slaščičarna. Plemenski pomlodek v pitallšču v Orešju Zadružna poslovna zveza Ptuj bo redila v pitaiišču v Orešju psi Ptuju 10 plemenskih svanj, 100 plemenskega pomladka ter pitala 100 baoo!nov^ Od letošnjega 6. do 13. aprila je občina Središče zopet slavila svoj občinski praznik v spomin na težko obdobje narodnoosvo- bodilne vojne in v spodbudo za nadaljnje napore pri gradi- tve našega gospodarstva in boljših odnosov med ljudmi. 6. in 7. aprila je bila v okvi- ru občinskega praznika nnri- zorjena Budakova igra >Me- tež«. ki jo je pripravilo Kultur- no prosvetno društvo Središče. Dvorano središkega Partizana je obrakrat napolnila množica obiskovalcev do zadnjega ko- tička. Najvažneiši dan praznovanja je bil petek. 11. aprila, ko je bila svečanost pri spomeniku padlih borcev narodnoosvobo- dilne vojne, talcev in žrtev fa- šističnega nasilja, odprta raz- stava gospodarske in kulturi- >- prosvetne dejavnosti ter spo- minska soba NOB ter slavnost- na seja ljudskega odbora obči- ne in odborov množičnih orga- nizacij. Razstava je bila v vseh prostoril osemletke ter na te- lovadišču Partizana, kjer je bi- la razstavljena živina in kme- tijska mehanizacija. Posebna komisija živinorejskih strokov- njakov Okrajne zadružne zve- ze v Mariboru je razstavljeno živino razporedila v I. in II. razred. Prireditev tega dne so se ude- ležili zastopnik OLO Maribor Kuharjeva, zastopnik OK ZKS Maribor tov. Gričar. predsed- nik Obč LO Gorišnica tovariš čoki in dragi gostje. Nedelja. 15. aprila, je bila posvečena prireditvam telovad- nega društva Partizan. V do- poldanskih urah je bilo na sve- čanem občuem zboru društva razvit nov prapor, ki mu je botroval ljudski poslanec in član Izvršnega sveta LRS tov. Goršič Milko. Na svečanosti je spregovoril tudi zvezni ljudski poslanec tov. dr. Jože Potrč, kar so številni navzoč'! burno pozdravili. Istega dne popoldne so bile razne športne prireditve, zve- čer pa je bila v domu Parti- zana telovadna akademija, s katero je bilo zaključeno lepo pripravljeno praznovanje ob- činskega praznika v Središču. iereo ^llJl ireg izvolil mv mbm Na terenu SZDL Ptuj-Breg sta bila v ponedeljek 14. t. m. zvečer zbor volivcev ui občni zbor SZDL. O vsebini predloga letošnjega občinskega družbe- nega plana in proračuna je na- vzočim tolmačil podpredsednik občinskega ljudskega odbora tov. Franc Vidmar, o doseda- njem delu organizacije SZDL pa je poročal tov. Ivan Rudolf, predsednik organizacije, tajni- ca tov. Vičarjeva. blagajnik tov. Viktor Cvirn in predsed- nik nadzornega odbora tov. Jože Knez. Po tolmačenjih tov. Vidmarja bo po zborih volilcev prav go- tovo prav živahna razprava o predlogu letošnjega družbene- ga plana in proračuna tudi na seji obeh zborov v soboto. 19. aprila t. L, čeprav je bilo ve- liko razprav in dela predno je bil predlog sestavljen in do- končno pretehtan. Tudi letos bo ostalo še precej nerešenih vprašanj v občini. Iz poročila predsednika or- ranizacije SZDL tov. Ivana Ru- dolfa in ostalih članov odbora o dosedanjem delu na terenu izstopa želja vsega članstva, da bi dobili za razne prireditve večji prostor. Šolski prostor z odrom je pretesen, drugje pa ni možnosti za prireditve. Nuj- no bo torej letos zgraditi ozi- roma preurediti skladišče ob Studenčnici v dvorano. V zve- zi s tem so odborniki SZDL na zboru pozvali vse Brežane k sodelovanju, ko bodo dela za- čela, obenem iia priporočili or- ganizacijo občinskemu ljudske- mu odboru zaradi potrebne po- moči. V bodoče bo delalo v bre- škem odboru 18 odbornikov. 15 v širšem in 5 v nadzornem od- boru in sicer po načrtu: uredi- tev dvorane, aktivnost pevske- ga zbora in dramske sekcije, dopolnitev knjižnice in obilno politično delo med članstvom pa tudi splošno izobraževalno. V poročilih in diskusijah o delu organizacije je bilo izre- čenih več pohval na j marl jivej- šim odbornikom in članstvu, ki odboru vedno pomaga. ZDRAVLJENJE OBČANOV V LJUBLJANI V klinični bolnišnici v Ljub- ljani je bilo minulega meseca na zdravljenju 5 občanov. Stro- ški znašajo nad 139.000 dinar- jev in jih bo plačal Občinski ljudski odbor Ptuj iz proračun- skih sredstev. Vreme ZA CAS OD 18. DO 27. AFKILA Okrog 21. in 27. aprila obil- ne padavine, d(doma z nevih- tami, hkrati ohladitev in sneg skoraj do nižin. Sicer izboljša- nje in topleje, vendar še v splošnem nestalno in pogoste krajevne plohe, deloma neviht- nega značaja. V. M. .Zgradba osnovne šole Breg bo nadzidana za eno nadstropje ■ PTUJ, DNE 18. APRILA 1958 P T U J S Ki TEDNIX___^tran 3 MESTNI KINO PTUJ predvaja od 18. do 20. aiprila t. il. iaiporbski film »LEGENDA O UGETSU« in od 22. do 24. aprila t. 1. ameriški film »KA- PITAN KERI«. KINO MURETINCI predvaja 19. in 20. aiprila t. 1. mski barvni film »MEKSIKA- NEC«, KINO MAKOLE predvaja 19. in 20. aprila t. 1. frainooski film »ŠE ŽIVIJO«. KINO »VEOROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 20. aprila t. 1. fran- ccaki barvni film »ALI BABA ALI 40 HAJDUKOV«. Kdai ba u Ptu^y piiimniifep? v Ptuju m no po razpravljamo o kinemaskopu. Obiskovalci kina se zelo zanimajo pri upra- vi kina in sprašujejo, kdaj bo- mo v Ptuju dobili kiuemaskop. Odgovor je seveda preprost. Uprava kina nima denarnih sredstev za nabavo vseh apa- ratov in ostalih naprav. Film- ska tehnika vzporedno z osta- lo tehniko zelo hitro napredu- je. Najboljši filmi se snemajo po sistemu kinemaskopa. Upra- va kina je na najboljši poti in je že izvršila vse predpriprave za montažo nove filmske apa- rature ter poklicala v Ptuj strokovnjake iz Kranja. Tovar- na >Iskra« bi namreč zelo hi- tro opremila našo kino dvora- no, če bi se nam i;x)srečilo do- biti denarna sredstva. Ob iska- nju denarnih sredstev smo se spomnili tudi na to, da ima upravni odbor za gradnjo kul- turnega doma v Ptuju dovoljna denarna sredstva naložena v banki. Ker smo prepričani, da do gradnje novega kulturnega doma tako v kratkem ne bo prišlo, priporočamo, da bi po- trebna denarna sredstva poso- dili upravi kina Ptuj, ki bo po- sojeni denar tudi v najikraj- šem času vrnila. Kinemaskop v Ptuju bi pri- vabil v mesto tudi podeželsko prebivalstvo in tako doprine- sel svoj delež k turizmu, do- mačinom pa bi izpolnil veliko željo do novega razvedrila. Dolžnost nas vseh je, da pod- premo akcijo za kinemaskop v Ptuju, ki bo pomenil delovne- mu človeku novo kulturno razvedrilo, posebno še. ker bo možno izbirati boljše filme. Obiskovalci kina LJUBLJANA NEDELJA, 20. APRILA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji po- zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Polke in valčki. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Jugoslovanske zborovske skladbe in samospevi. Moravska narodna (Prchaska). — Noč je tiha (Zaje. — Mala suita za zbor (Bajšanski). — Crn- bel (Baranovič). — I^a (Papandopulo). — Jadovanka za teletom (Gotovac). — Kmetova pesem; Osamljena (Bučar). — Moinčcto bez gunCeto (Gotovac). 8.45 Mladinska radijska igra A. A. Milne: Medvedek Pu. 9.47 Glasbena raedigra. 10.00 Se pomnitp ♦ovariši: Spomini špan- skih borcev. 10.30 Pokaži, kaj znaš (pre- nos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani). 12.00 Nedeljski zabavni potpourri. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obve- stila. 15.15 Prenos meddržavne nogo- metne tekme Madžarska : Jugoslavija iz Budimpešte. 17.00 Kaši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — II. 18.00 Ra- dijska igra — Paul Willems: Kožuhar (ponovitev). Režija: Fran :^ižek. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Igrajo veliki za- bavni orkestri Radia Beograd. Radia Za- greb in Radia LjuMjana. 20.30 Razve- zana pentlja. 21.00 Predstavljamo vam. Ivo PetriC: Druga simfonija (Orkester Radia Ljubljana dirigira Bogo Leskovic). Car! Nielsen: Koncert za kla- rinet in orkester fsotist Ih Erikson in Danski državni radijski simfonični or- kester p. v. Mogensa Woldikeia). 22.00 Kapoved časa, poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega snoreda in ob- vestila. 22.15 Plesna g'asba. 22.55 Po- ročila. 23.00—23,15 in 23.30—23.45 Od- daja za tujino (prenos iz Beograda). Novi naročniki »Ptujskega tednilca« Anton Dolinar. Vitomirci t: Parbara Peter. Pobrežie 100. Videm: Mariia Aluhič. Ciorišni- ca 28; Ivan Kodrič. V. P. 9211'2 Moistar: .Janez Pr;dog. Stojnci 8k Markovci: Magdalena fiirec. Varož 3. Makole: .Janez Kokot. Tibolci 24-. bloškajnci: Konrad Polanee. V. P. 8775/4.3. Saraje- vo: Jožef Marin. V. P. -24-/l-a. Trebinje; Janez Sirec, Zakl 16. Podlehnik. DOMISLICE Humor je sladkor življenja. L^ kcliko saharina je v prodaji! — (Trilussa) Izvirnost je neizavedno posne- manje. — (G. PoUard) Humor je rešiilni pas v reki -ijenja. — (W, Raabe) PROF. ANDREJ KOVAC: Ptui v ircaiu svoph ulic in trgov Trg ilirskega pesnika Stanka Vraza Nekako v zgornji tretjini se Ja- dranska ulica razširi v nekdanji Krznarski trg. danes Vrazov trg, i-menovan tako p>o »ilarsksm« pe- sniku Stanku Vrazu, ki se je prvi med Slovenci začel navduševati za jeajikovno in kulturno zedinje- nje jiužniih Slovanov. Rodiil se je v Cerovcu pri Ljutomeru 30. ju- nija 1810, umrl pa je že zgodaj za jetiko 20. maja 1851. Za nje- gove ii.lirske ideje .so se navduše- vaili že omenjeni kulturni delavci Miklošič, Trstenjak in drugL Vrazov trg je bil nekoč Krznarski Nekdanji Krznarski trg sicer ni obsežen, je pa zgodovinsiko po- memben po nekaterih stavbah. S tega trga se vije tesno med mest- nimi zidovi Stara ulnea, ki smo jo spoznaili že pni zgodovini trgov- ske družine Guffante, ovekoveče- ne z začetnima črkama i-n letnico 1639 na portailu poleg hiiše advo- kata dr. Jurija Sluge. V tej zvezi moramo še omeniti starejšo letni- co 1618 z začetnima črkama M M na portalu, ki tvori danes vhod na dvorišče dr. SJugove hiše. Po starih zaipiskih naj bi bilo tu ne- koč posiapje mestnega stavbeni- ka Marka Marenzrija. Kisa, kjer so nekoč pekli kruh za Invalidski dom Hiša št. 2, nasproti dr. Slugo- voga poslopja, ima pestro zgodo- vino za seboj. Njeno preteklost, ki sega tja v srednji vek, sta raz- iskovaQa tudi zgodovinarja Pirch- egger in Saria. V tem poslopju je biila že od starih časov pekarna, ki je biila v sklopu številnih po- sesti grofov Ptujsikih. V listinah se pKjjavlja za ta dvorec ime Pfi- sterhaus, kar pomeni po naše to- liko, kot pekarna. Ko so gosipodje Ptujski v letu 1438 izumrli, je ta pekovski dvo- rec pogosto menjal svoje gospo- darje. Po ustanovitvi Invalidskega doma leta 1751 so v tem poslopju pekli kruh za invailide omenjene- ga doma. Leta 1799 je pekarno kupila mestna pekovka Marija Wittmann, ki je v poslopju izvr- ševala pekovsko obrt s svojo dru- žino tja do leta 1831, ko je pre- vzel pekarno na licitaciji Franc Grvin, zadnji komandant stare me- ščanske garde v Ptuju. Ptujčani so dobili v 18. stoletju svojo gardo Mesitno gairdo v Ptuja je for- malno ustanovil cesar Kareil VI. dne 5. marca 1739. V mnogih vojnih nevarnostih so ptujski me- ščani že prej prijeli za orožje, kadar se je sovražnik pojavil pred zidova njihovega mesta. Prvič se je to zgodiilo v letu 1663, ko je za cesarja Leopoilda I. grozifl tur- ški vpad na štajersko ozemlje. V letu 1837 je biila meščanska gar- da razpuščena, njena zastava pa je v mestni cerkvi še dolgo let za tem čuvala spomin na to ob- rambno ustanovo. Nadaljnja usoda »pekovske hiše« Novi lafi.tnik pekarne Griin je že čez leto dni, to je leta 1832, prodail hiišo združenju za nasta- Vrazov trg v Ptuju nitev vojaštva. Od teiga časa dat- lje preneha tudi pekovska obrt, ki smo jo zasledovali v tej zgrad- bi več stoletij. Spomin na to pe- karno se je ohranili še tja do za- četka 18. stoletja, in sicer v kratki Pekovski uMci med nekdanjim otroškim \Ttcem v Aškerčevi ulici in današnjim Vrazoviim trgom. Danes seveda ni več sledu o na- zivu te zanimive prečne uMioice. V bivši pekarni je bila gimnazija V nekdanjo pekarno v hiši št. 2 na Vrazoa^em trgu se je oiktobra 1869 preselili prvi razred novo- ustanovljene ptujske gimnazijte iz posJ'Cpja za proštijsko cerkvijo. V četrtem letu svojega obstoja, to je v šoflskem letu 1872/73, pa se je zavod preseki v današnji Di- jaški dom. Tudi spomine na NOB hrani nekdanji pekovski dvorec V stari JugosJaiviiji sd je uredil v tej hiši mizarsko delavnico Jože Sagadin, čigar družina je dopri- nesla mnogo žrt,ev za osvobodilno gibanje v ptujskem okraju. Jože Sagadjn je biil rojen v Sp. Pol- skavi, pvoročen in oče dveh otrok. Ob okupatorjevem prihodu leta 1941 se je umaknil med partizane in i>Qstal borec 1. pohorske čete, čeprav je bi'l takrat star že sko- raj 60 let. V decembru 1941 ga že srečam.o v Ljubljani, kjer je pest al člain izseljeniškega odbora OF za ptujski okraj. Leta 1944 jc pobegnil jiz taborišča in deloval iilegalno na Štajersikem, dokler ga ni zatekla žalostna smrt v bolni- škem bunkerju v Srecaih 13. apri- la 1945. V Aškerčevi ulici z Vrazovega trga dospemo po nekaj korakih v drugo znamenito uMco, ki so jo v letu 1919 pre- imenovala po pesniku Antonu Aškercu, rojenem v Globokem pri Riimskih Toplicah 9. januarja 1356. Nezadovoljen z duhovniškim poklicem je že proti koncu svo- jega življenja sprejel službo ar- hivarja pri magiistratu v Ljublja- na, kjer je tudi zaključil svojo nemiirno žijviljenjsko pot 10. junija 1912. Nas zanima čas njegovega ka- pilanovanja pri Lovrencu (Juršiin- ci) v Slovenskih goricah. Tu je billo njegovo tretje službeno me- sto od 13. avgusta 1889 do konca marca 1891. V tej kratki dobi je nastala Aškerčeva balada »Po- nočna potnica« iz leta 1890, kjer obravnava pesnik narodni motiv moriiilke-kuge, ki jo mora prepe- ljati brodnik m desni breg Drave: Po nebu š&p plaiva, šumi, šumi Drava. »Prepelji, brodnik, me takoj! Nocoj grem na desni breg tvoj!« O pesniiku .Aškencu priptoveduje Marja Boršmikova v knjigi Aškerc, življenje in delo, 1939, zanimive zgodbe iz njegovega službovanja pri Lovrencu, ki zgovorno pričajo o njegovem nezadovoljstvu z du- hovni škiim poklicem in njegovi svobodoiljubnostL Maševal je baje zelo na hitro, kar je vzbujalo pri tercijailkah splo.šno zgledovanje. Ko se je nekoč v gozdu neki žen- £.ki »pr!:kazai!a« Marija, je ka- plan Aškerc ostro ošteJ svoje po- slušalce v cerkvi, češ da »Marija ni veverica, da bi se prikazovala po vejah«. S takimi iizjavsmi se je Aškerc zelo zameril nekaterim lahkovernim vaščanom. Aškerčeva je bila nekdaj Požarna ulica Da se je današnja Aškerčeva ulica imenovala nekoč Požarna, ni prav nič čudnega, saj je skoraj vsaka hišff v tej tesni ulici po- stala žrtev že omenjenega požara 4. oktobra 1805. Na to veliko nesrečo nas še danes opozarja lep gotski rel'ef na hiši št. 1 ob začetku omenjene ulice. V višini oken prvega nad- stropja iziraža kamnita podoba z Marijo in Florjanom prošnjo, naj bi Marija pomagala in odvrnila daileč proč lakoto, kugo in požar. To je tako imenovana Fromova hiša po pasarjiu Frcmu, ki je leta 1787 zamenjail to hišo z neko drugo. Kot lastnik tega poslopja se po tem letu navaja Invailidski dom. Zgodovinar Raisp omenja, da je tukaj stanovati tudi vojaški sodrjik. Kjer ulica z^avije proti Krem- plovi, stoji rumeno poslopje št. 10 z lepimi arkadam;; na dvoriščni strani v prvem nadstropju. To hišo je kupila leta 1832 ptujska mestna občina od Matije Visenja- ka in urediila v njej otraški vrtec, ki je imel tu svoje prostore še v stari Jugoslaviji. To poslopje so leta 1829 povečaM :n popra- vndd. Kot lastnike v tej uluci sreča- mo med obrtniki nekega krznar-' ja, potem kovača, ki je bil isto- časno tudi živinozdravnik. Dalje so bili tu še peki, sodarji, kamno- seki in nekateri drugii. Prvič po osvoboditvi opera v Ptuju K pestri letošnji sezoni v Okrajnem gledališču Ptuj be- lež^imo novo gostovanje, ki bo v soboto, 19. aprila 1958, ob 20. uri. V gledališki hiši bo gostovalo slovensko narodno gledališče iz Maribora — Opera z W. A. Mozart: ^FIGAROVA SVATBA« opera v štirih deja- njih. Režija Hinko Leskovšek, dirigent Jakov Cipci, nastopa- jo: grof Alipaviva — Karlo Kamuščič, grofica Almaviva — Jelka Igličeva. sobarica Suza- na — M i leva Pertotova, grofov sluga l'igaro — Miro Grego- rin, paž Kerubin — Nada Zrim- škova, Marcelina — Adalberta Thumova, Basilio — Milan Go- renšek, sodnik Don Curzio — Belizar Sancin, zdravnik Bar- tolo — Aleksander Kovač, gro- fov vrtnar — Jože Sikyta, nje- gova hči Barbka — Nada Vrez- čeva. Zaradi izrednega zanimanja opozarja Uprava gledališča vse cenjene obiskovalce, da dvig- nejo rezervirane vstopnice v petek ali v soboto od 15. do 17. ure pri blagajni gledališča. Kdor v tem času ne dvigne rezerviranih vstopnic se iste dajo v prodajo ob 19. uri. Uprava gledališča Okrajno gledališče Ptuj Petek, 18. aprila, ob 19.30: A. Remec: »MAGDA«. Abonma in izven. Gostovanje v Središču. Sobota, 19. aprila, ob 20. uri: A. Remec: »MAGDA«. Abonma in ^ven. Gostovanje v Slovenski Bistrici. Sobota, 19. aprila, ob 20. uri: Mozart: »FIGAROVA SVATBA«. Izven. Opera v štirih dejanjih. Gostovanje Slov. narodn. gle- dališča Maribor. Opera. Nedelja, 20. aprila, ob 14. uri: A. Remec: »MAGDA«. Izven. Gostovanje v Poljčanah. Nedelja, 20. aprila, ob 19.30: A. Remec: »MAGDA«. Izven. Go- stovanje v Ločah pri Poljčanah. Ponedeljek, 21. aprila, ob 20. uri: Ponovitev opere »FIGAROVA SVATBA«. Torek, 22. aprila: zaprto! Opozarjamo vse obiskovalce na gostovanje mariborske Opere z »FIGAROVO SVATBO«, ki bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri. Ptujčani, nabavite si pravo- časno vstopnice. Uprava Novi krvodajalci Plošenjak Franc, Stojnci 33; Čeh Francka, Ptuj, Prešernova ul. 31; Kosec Marjana, Ptuj, Tru- barjeva ul.; Ivančič Ivanka, Lo- vrenc na Dr. p. 28; Frank Kri- . stina, Lovrenc na Dr. p. 32; Pul- ko Amalija, Lovrenc na Dr. p. 29; Šterbak Marija, Lovrenc na Dr. p. 19; Pulko Minka, Lovrenc na Dr. p. 50; Horvat Tončka Lo- vrenc na Dr. p. 112; Horvat Ivan- ka, Lovrenc na Dr. p. 112; Pulko Terezija, Lovrenc na Dr. p. 29; Bauman Marija, Apače 95; Bau- man Marija, Apače 48; Pišek Ma- rija, Apače 117; Ivančič Štefka, Apače 84; Helc Draga, Kidričevo 6; Pernat Katica, Lovrenc 5; Be- ranič Elizabeta, Apače 76; Bau- man Anica, Apače 95; Zavrtanik Vera, Apače 71; Turk Milica, Apače 93; Križan Majda, Lovr&nc na Dr. p. 7; Čemenšek Terezija, Apače 83; Murko Rozika, Apače 10; Cebek Marjanca, Sela 8; Mur- ko Francka, Lovrenc na Dr. p. 77; Skela Angela, Apače 81; Vera Stancer, Lovrenc na Dr. p. 4; Krajnc Marija, Lovrenc na Dr. p. 41; Pišek Katica, Apače 78; Vajt Rezali ja. Apače 159; Sustarko Dragica, Apače 159; Jerenko Ka- tarina, Apače 71; Sobočan Ivan- ka, Lovrenc na Dr. p. 124; Za- fošnik Cecilija, Lovrenc na Dr. p. 30; Petek Katarina, Lovrenc na D-, p. 46; Korošec Martin, Lovrenc na Dr. p. 31; Pucko Ja- nez, Lovrenc na Dr. p. 3; Vido- vič Anton, Lovrenc na Dr. p. 9; Pišek Lovro, Apače 26; Ivančič Vlado, Lovrenc na Dr. p. 120. Posebno se zahvaljujemo tov. Pucko Janezu, učitelju iz Lo- vrenca, ki je krvodajalsko akcijo organiziral. Dežurni zdravniki Dr. Rakuš Franc, Ptuj, Ormoška cesta; petek, 18. aprila, od 16. do 7. ure in p>onedeljek, 21. aprila, od 16. do 7. ure. Dr. Mrgole Matko, Ptuj, Bezja- kova 6, tel. št. 80: sobota, 19. aprila, od 16. do 7. ure. Dr. Pire Ladislav, Ptuj, ^nidari- čeva, tel. št. 73: torek, 22. apri- la, od 16. do 7. ure. Dr. Carli Milan, Ptuj, Trg svo- bode 2/1., tel. 202: sreda, 23. aprila, od 16. do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj, Na tratah: četrtek, 24. a,priila, od 16. do 7. ure. DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV — SPECIALISTOV ZA OTROŠKE BOLEZNI Dr. Poznik: 18., 19., 20. in 22. aprila; dr, Neudauerjeva: 21.. 23. in 24. aprila t. 1. Rcjstvo, poroke In smrti na mciticsiem f^oclročju Ptuj Rodile so: Marija Tupin- šek, Preša 25 — Franca; Oiga Pišek. Kidričevo 58 — Mirana: Ivana Šček, Kajžar 49 — Ta- njo; Ana Bezjak. Bresnica 49 — Ivana: Ljudmila Tašner, Prvenci 5 — Zlatko; Marija Av- guštin, Lešje 37 — Milana; Marjeta Zavec. Bukovci 192 — Silvo; Ana Kranjc, Jurovci 17 — hčerko; Marija Trčko, Cir- kovce 18 — Marijo; Adela Kro- peč, Varož 20 — Bojana; Mar- jeta Šegula. Dornava 9 — Aloj- za: Hedvika Mere, Ptuj — Mi- lojko; Marija Cajnko, Ohrež 8? — Branka; Antonija Jeren- ko. Ptuj — Alojza; Terezija Si- monič, Sp. Hajdina 52 — Maj- do; Pavla Kmetec. Stuki 28 — Majdko: Marija Drevenšek, Ši- kole 28 — Milana; Marija Fi- deršek, Preša 16 — Marjana. Porok ni bilo. Smrti: Ivanka Križanec. Višnjica 12. roj. 1930. umrla 16. i. 1958; Franc Zemljak, Ptuj. joj. 1943. umrl 8. 4. 1958. iivitie gasilskega prapora v Cirfioiapali v Cirkulanah bodo proslavili praznik 1. maj kar najbolj slo- vesno. Prostovoljno gasilsko društvo bo razvilo svoj prapor, s čimer bo dosedanje požrtvo- valno delo pobudnikov gasilstva v Cirkulanah prišlo še bolj do izraza. Na tem področju se je gasil- stvo začelo razvijati okrog leta 1943. Precej časa je trajalo, da si je utrlo pot in premagalo vse ovire. Težko je, če naj pomaga samo ena skupina gasilcev, če- prav je opremljena z motorko in izvežbana za delo z njo, ko pa po hribih ni dovolj vode in tudi razprostranjenost onemogoča tu- di efektnost njenega nastopa. Društvo je znalo pritegniti v ga- silsko izobraževanje vse ljud- stvo in izkoristiti vse možnosti spoznavanja preventivnih ukre- pov, ki odstranjujejo možnosti požara. Izvežbalo se je toliko ga- silcev, da je lahko bil izvršen pregled vseh kurilnih naprav na obširnem področju. Ljudje so postali bolj zaupljivi, ko so spo- znali nesebično željo gasilcev po- magati človeku v nesreči ali pa ga pred njo obvarovati. »Švicarije« bo skoraj konec Nekdaj tako priljubljena ne- deljska izletna točka v Ljudskem domu »Švicarija« v Ptuju vidno propada. Pozimi so bili njeni sta- novalci resno zaskrbljeni zaradi njene slabe strehe, stropi pa so že itak celo lansko leto podprti z lesenimi oporniki, da se ne vde- rejo pod težo. Občinski svet za komunalne in stanovanjske zadeve v Ptuju je mnenja, da za to zgradbo ni dru- ge rešitve, kot da bo podrta, ko bodo za 4 stranke najdena druga stanovanja. Zunanje stene te zgradbe so iz zbite ilovice, le pa je tekom let preperel. Popravila te zgradbe bi preveč stala. Za ista sredstva je mogoče na tem mestu zgraditi primerno novo turistično stavbo, ki bo zopet privabljala nedeljske domače in tuje goste v lepi Ljudski vrt. Društvo je organiziralo po hri- bih in odročnih zaselkih gasilske trojke, bila so predavanja o pre- ventivi, kako se z raziK)ložljivi- mi sredstvi lahko prepreči ne- sreča ali pa vsaj omili. Višje ga- silske organizacije so omogočile izvežbati dovolj gasilskih p>od- častnikov, ki so prevzeli nalogo vzgoje gasilcev. S skupnimi moč- mi celega področja je bil zgrajen gasilski dom in sedaj tudi pri- pravljeno razvitje prapora. Zato je društvo sklenilo pro- slaviti ta za društvo svečan in pomemben dogodek in povabiti vse sodelujoče in jim pripraviti program, ki naj bi skupaj s pra- znovanjem 1. maja dal obeležje naprednega, kulturnega razvoja Cirkulan. Tkalčec Franc SpsiiJH no d^biefo uš^tePs Pred nedavnim smo izvedeli, da je 11. februarja 1958 umrl pri svojem sinu v Beogradu, na Ptuj- skem polju in v Gorišnici znani upokojeni šolski upravitelj tov. Žunkovič Janko, doma iz Nara- pelj. Novica o njegovi smrti je med ljudmi, ki so ga poznali in kot vzomeoa šolnika spoštovali, bridko odjeknila. Daleč od rodne grude počivajočemu dobremu učitelju naj v spomin s skromnimi besedami izrazimo priznanje za njegovo prosvetno udejstvovanje. Pokojni Žunkovič Janko je v letu 1903 prišel v Gorišnico za nadučitelja, kjer je služboval do leta 1918. Mnogo šolske mladine je šlo skozi njegove roke. Pouče- val je v najvišjem razredu in da- jal poleg splošnega znanja učen- cem osnovo in pobudo za na- predno kmetovanje. Na šolskem vrtu, ki ga je mojstrsko ureje- val, je praktično učil sadjarstvo in druge panoge kmetijstva. Razno pritlikavo drevje s pre- krasnimi vrtnicami in s cveth- cami je polnilo njegov vrt, v sre- dini pa je stal lep čebelnjak in utica. Bil je pionir naprednega čebelarstva. ZdiMževal je čebe- larje v čebelarsko društvo, zlasti pa v svojem vzorno urejenem čebelnjaku praktično poučeval odrasle in šolsko mladino. Še po 50 letih se pozna njegovo delo in njegovi učenci, čeprav že v letih, se ga s hvaležnostjo spo- minjajo. Iz šolske drevesnice so učenci dobivali ob izstopu iz šole po eno drevesce. Drevesni nasadi okrog hiš, ki so do hude zime v letu 1929 krasili mnoge domove, so bili posajeni na njegovo pobudo. Poznan je bil kot vesten, mar- ljiv prosvetni delavec, ki se je poleg šolskega dela udejstvoval na prosvetno-kultumem in go- spodarskem polju. Poleg »Čital- nic«,, ki so takrat tvorile jez nemški {X)plavi v slovensko osrčje, je vodil tamburaški in pevski zbor. Tudi gasilstvo m.u je hvaležno za njegovo pomoč. Ko je videl, kako tuji kapital in nemški raznarodovalci izpod- jedajo narodno gospodarstvo in rušijo zavednost slovenskega prebivalstva, je s pomočjo na- prednejših kmetov ustanovil »Po- sojilnico in hranilnico«, ki je delovala vse do prihoda okupa- torja. V času okupacije je vedel, kaj je njegova dolžnost. Pri njem v Narapljah so se zbirali partizani, dobivali pomoč v hra- ni, obleki in v vsem, s čimer jim je le mogel pomagati. Pokojni se je držal izreka: »Ne samo, kar mora, kar more, mož je storiti dolžan.« Zato je kot državljan, kot učitelj in vzgojitelj vestno opravljal svoje dolžnosti. Zavednega narodnja- ka, prosvetnega delavca in veli- kega dobrotnika bo ljudstvo, kjer je deloval, ohranilo v traj- nem spominu. G. L PRI ZOBOZDRAVNIKU »Saj vam ni treba tako na ši- roko odipiirati usit.« »Ko ste pa rekli, da boste šli s kleščami! vanje.« »To že, toda jaz bom ostaO ztunaj.« Stran » _ PTUJSKI TEDNIK Pn j dme 18 aprtla 195s ŠPORT DRAVA IN AIAMIMJ NA j REPU LESI VICE "V petnajstem kolu MVC lige je v nedeljo gostovala doma- ča Drava v Trbovljah in od- igrala prvenstveno nogometno tekmo proti vodeči ekipi Ru- darja. TeJcma je bila v prvem jx>lčasu zelo zanimiva. Igralci Drave so nekaj časa igrali zelo lopo in koristno, nato pa so zelo popustili. Pobudo so pre- vzeli domačini, ki so nato ves ČAS igrali na polovici igrišča Drave^ Obrambni igralci Dra- ve so se zelo branili in med njimi se je zelo odlikoval vra- tar Gorjup. ki je jk) daljšem odmoru rešil svoje moštvo ka- tastrofe. Navzlic temu je mo- rala Drava kloniti in Rudar je zapustil igrišče v prvem pol- času z rezultatom 1:0. V drugem polčasu so napa- dalci Rudarja še močneje na- padali vrata Drave, da je mo- ral vratar večkrat interveni- rati. Do konca tekme so doma- čini rezultat povečali na 5:0, vendar se je treba zahvaliti, da ni bilo hujšega poraza vra- tarju, ki je imel izreden dan. ALUNDNIJ : MLADOST 1:4 V Kidričevem je v nedeljo gostovala ekipa Mladosti iz Za- boka. Igra ni bila preveč za- pianiva, vendar so gOstje bili borbenejši in tako tudi ]x>ra- ziK domačine z rezultatom 4:1. Sodil je Muraus iz Maribora. Ostale tekme 15. kola: Maribor : Kladivar 1:2 Tefcstilac : Sloga 5:0 5^^rac : Podravka 1:0 Jedinstvo : Sloboda 0:0 Pa. VELIKI ROKOMET: DRAVA : FUŽINAR (Ravne) V nedeljo so domači rokome- ta«i odigrali svojo zadnjo pr- venstveno tekmo v velikem ro- kometu. Fužinarji iz Raven so v pr- vem polčasu nadigrali doma- čine in prišli do konca pol- časa v vodstvo 5:2. Domači na- t&d je igral zelo nepovezano, ier se pozna, da ekipi brez tre- n'fngy>v ni mogoče doseči zaže- Ijenih uspehov. V vratih doma- čiTiov je prvič branil Fajt, ki v prvem delu ni pokazal vseh svojih sposobnosti. Veliki pre- obrat je bil v drugem polčasu. Po zelo živi razpravi v slačil- nici, je domači napad takoj v začetku drugega dela najprej izenačil rezultat in prevzel iniciativo v svoje roke. Napad Drave je igral vedno bolj po- vezano in streli napadalcev so bili v veliki meri uspešni. Do- mačini so v drugem polčasu zai^grali z velikim elanom in visoko porazili goste z rezul- tatom 14:7. Za domače so bili uspešni: Hercog in Pišek po 5, Zupane, Vidovič, Gajzer in Cer- nezelj po enega. Sodil je zelo dobro Lajtgeb iz Maribora. Pa. Občinskega moštvenega pio- nirskega tekmovanja v Ptuju •e je udeležilo šest moštev. V skupini pionirjev od 11 do 14 let starosti so zmagali pionirji GiraJiazije Ptui. ki so dosegli 11 točk, slede Markovci in Jur- šinci jx> 5 ter Hajdina 5 točke. V stuipini pionirk od 11 do 14 let starosti Gimnazija Ptuj ni imela nasprotnic kot tudi pio- nirji od 7 do 10 let iz Mar- kove. V skupino pionirk od 7 do 10 let se ni prijavilo nobe- no moštvo. mimitm umm iksn iadraiia Ob naši obaili v Jadranskem morju, ki je dolga nad 60 km, raste pvo grobih ocenah okoli 350 tisoč ton različnih alg, od kate- rih bi j:ih lahko i^koriščaM za in- dustrijsko predelavo vsako leto okoli 50 tisoč ton brez nevarno- sti, da bi se njahova naselja v Jadranskem morju občutno zmanjšala Z industrij jsko predela to mor- skih alg so začeli pred dobrimi 10 leti. V 15 dežela'h, ki predelu- jejo alge, jih izkoristijo vsako leto okoli 750 tisoč ton. Njiihovd proizvodi se vse bolj uporabljajo orazumemo. Prav na to misli neki holandski matema- tik, ki že dalj časa proučuje mož- nosti sporazumevanja na mate- matični podlagi. Te dni je spo- ročil, da je sestavil »vsemirski jezik«, ki temelji na matematič- nih formulah in ki daje po nje- govem mnenju sporazumevanje med ljudmi, čeprav govorijo raz- lične jezike. Omenjeni znanstve- nik je sestavil tudi posebno abe- cedo iz pik in črtic, tako da bodo lahko oddajali po radiu te zna- ke v vesoljstvo. kjer naj bi jih sprejeli in seveda tudi razumeli. Učinkovita vzgojna metoda v živalskem vrtu mesta Buf- falo v državi New York, ZDA, nekateri dečki niso mogli kro- titi svojih nagonov za mučenje živali. S pristankom policije je uprava živalskega vrta vtaknila take grešnike za eno uro v pra- zno zverinsko kletko, da so jih lahko videli vsi obiskovalci. Naj- brž je to zaleglo. Število Indijancev se veča Ob odkritju Amerike je živelo v njeni severni polovici okrog 800.000 Indijancev. V začetku te- kočega stoletja komaj še 240.000. Zboljšanje življenjskih pogojev je vplivalo tudi na porast indi- janskega prebivalstva v Severni Ameriki. Ameriška »National Geographic Society« sporoča, da živi danes v ZDA spet pol mili- jona Indijancev, ki pripadajo 300 plemenom. Tekmovanfe ob >Dnevu že^ezničarfev^: v okviru proslave »Dneva že- lezničarjev« so bila izvedena razna športna tekmovanja. Železniška strelska družina je organizirala nagradno strel- sko tekmovanje in ekipni mno- goboj vseh ptujskih strelskih družin. Prvo nagrado je pre- jel tov. Igmac Rašl, ki je do- segel 184 krogov od 200 mož- nih. Sledili so mu Vrtič, Kun- stek itd. Od mladincev je bil najuspešnejši Cerjak Jože s 182 krogi. Vseh 57 tekmoval- cev je prejelo nagrado. V ekipnem mnogoboju je so- delovalo 8 družin, ki so dosegle naslednje rezultate: 1. Železničar, 828 krogov 2. Turnišče, 812 krogov 5. Kidričevo, 790 krogov 4. Pletarna. 758 krogov 5. Delta, 751 krogov 6. Remont, 735 krogov 7. Breg. 689 krogov 8. Obč. LO. 585 krogov Od posameznikov sta bila najuspešnejša Urbančič (Žel.) in Ratajc (Turnišče) s 175 kro- gi. Od mladinskih ekip je zase- del prvo mesto Vajenec s 628 krogi, sledili pa so Breg, Že- lezničar, Pletarna, Center in Kidričevo. Slednja ekipa je bi- la kompletna. Izreden uspeh je beležila eki- pa v sestavu Rašl. Kunstek, Ko- želj, ki je na tekmovanju Žel. strel, družin Slovenije v Ljub- ljani osvojila prvo mesto in prejela prehodni pokal, ki ga ji je moral predati lanski pr- vak jK>staja Šiška. Od 900 mož- nih je dosegla 741 krogov pred ekipo »Boris Kidrič« Maribor 752 kroga in postaja Maribor 728 krogov. Šahovskega brzotumirja se je udeležilo bolj skromno šte- vilo železničarjev in je pre- pričljivo osvojil prvo mesto tov. Rudolf. Sledili pa so mu Kunstek, Purgaj itd. Z omenjenimi tekmovanji so železničarji — športniki do- stojno proslavili svoj praznik in jim želimo na tem polju tudi v bodoče obilo uspehov. Največja razstavna palača v Evropi Za jesensko avtomobilsko raz- stavo v Parizu bodo zgradili no- vo velikansko razstavno palačo »Umetnost in tehnika«. Veličast- na zgradba francoskih betonskih tehnikov b»o pokrila 40.000 kva- dratnih metrov triangularnega gradbišča in bo nudila 100.000 kubičnih metrov koristnecia pro- stora. Pokrival jo bo velikanski svod z 200 m razpona. Poleg razstavnih dvoran predvidevajo tudi dvorane za kongrese vseh vrst. Raz.stavno palačo ho obda- jal velik park z drevjem in cve- ticami iz vseh evropskih dežel. Podaljšana bo do razstavišča tu- di pK>dzemeljska železnica, v na- črtu pa je še podzemeljska pro- ga za avtomobile. Gozd orjukov Na Novi Zelandiji se je vse do danes ohranil gozd, poraščen s kaurijevimi drevesi, ki so sta- ra nad tisoč let. Posebno znani sta v tem gozdu dve drevesi, ki so jima domačini dali ime »Tane Mahuta« (Gospodar gozda) in »Te Mahua Ngahere« (Oče gozda). Prvo je visoko 51 metrov, deblo pa ima pri tleh premer 13.8 me- tra. Do 43. metra višine nima drevo nobene veje, tam pa se začenja krošnja, ki meri nad ti- soč kvadratnih metrov. Tudi vsi ostali kaurijci so pravi orjaki. Povezava Švice z morfem Pred kratkim so končali zani- miv načrt za povezavo Severne Italije in celo Švice z morjem. Če ga bodo uresničili, bodo lah- ko čez nekaj Ist plule ladje z nosilnostjo 1000 ton iz Benetk vse do jezera Lago Maggiore. Velik del poti bodo plule po reki Pad, od Cremone do Milana in naprej do omenjenega jezera pa naj bi zgradili okrog 140 kilome- trov dolg prekop. TOLAŽBA »No, Francelj, kako se počutiš v zakonskem stanu?« »Hvala, prav dobro. Moja žena je pravi angel. Vsak dan mj po- maga pri pomivanju posode!« Za male bralce Vrabčsk in sraka Na vej;; je sedel vrabček. Zi- ma je vedno huje pritiskala. Vrabček je bil žalosten. Tedaj je priletela mimo nj^ega sraka :n se mu začela posmehovati. Vra^oček je bil še bolj žalosten in je zagrozil sraki: »Le počakaj I« Sraka pa se je kar smejala. Ubogi vrabček m vedel, kaj naj stori, tako ga je zeblo. Skakljal }e sem in tja po snegu. Tedaj jo prišel m':mo Jožek. Ko je zagle- dal zmrzujočega ptička, ga je vzel s seboj domov. Napravil mu je hišico in vrabček je ostal vso zimo v njej. Imel je dovolj hra- ne. Sedaj pa je zmrzovala sraka. Prosila je otroke, da bi jo vzeli pod streho. Otroci pa je niso ho- teli vzeti, ker se je prej uboge- mu vrabčku tako posmehovala. Čez nekaj dni je že zelo oslabela. Tedaj pa jo prišel mimo maček in jo požrl. Vrana in rak Leti vrana nad jezerom. Gleda — rak leze v vodi. Vrana na- denj — čop! Nato sede na drevo in se priipravlja, da ga bo poje- dla. Rak čuti, da je izgubljen in pravi: »Ah, vrana, wanica! Poznal sem tvojega očeta in mater — krasne ptice so bile to!« »Uhu!« reče vrana in ne odpre ust. »Tudi tvoje brate in sestre sem poznal — tudi to so bile posebne ptice.« »Uhu!« pravi ponovno vrana. »Vendar se s tabo ne morejo primerjati. Na svetu ni pamet- nejše ptice od tebe.« »Aha!« se zasmeje vrana, od- pre usta in spusti raka v vodo. Prav na to je pa' rak čakal. Čigav je konj? Dva dečka sta imola lesenega konja. Nekega dne sta se hudo sprla okrog tega, čigav je konj. Vlečeta, vlečeta konja vsak na svojo stran, drug dirugemu ga ho- četa izvleči iz rok. »Daj mi ga, konj je moj!« vpi- je prvi. »Ti ga daj menri, ker konj ni tvoj, temveč moj,« mu ugovarja drugi. Pride v sobo maiti, -v-rame ko- nja in konj ni bid potlej ne prve- ga ne drugega. Žeipnu robček je prav gotove higdenična zadeva, a higieni slu- ži le, če ga pravilno uporablja- mo. Žepni robec ni samo muha- sta moda, imamo ga zato, da si z njim brišemo nos. Do tod je prav in lepo. Zgubi pa svojo ve- ljavo, če človek tak »higieničen« robec, v katerega si je pravkar obrisal nos, položi na mizo, po- lico, stol ipd. Tako dejanje nam- reč ni več higionično, pa tudi robček ni higieničen, temveč je le nosilec bacilov. Ze samo ime »žepni robec« po- ve, da Sipada edino v žep, in čim je umazan, tudi ne več v žep, pač pa v umazano pverilo. Nika- kor pa ni prostor za umazani žepni robec ta ali oni kos pohi- štva, ali pa celo pod blazinami v postelji. Saj tako prenašamo 7 njim bacile najrazličnejših bo- lezni,. Če .smo močno prehlajeni, hitro menjavajmo robce, ker v nasprotnem primeru se ve dne znova okužujemo z že rabljenim robcem. Najbolje pa je. da v pri- meru prehlada uporabljamo zetk> praktime robce iz papirja, ki jih lahko kupimo v trgovini in jiih potem, ko jih nekajkrat ra,bimo, lahko vržemo stran, ker so raz- meroma zelo poceni. Če pa upo- rabljamo izključno robce iz bla- ga, jih moramo pri vsakem pra- nju tudi dobro prekuhati, da ta- ko uničimo bacile. Higienično je tudi, da kihamo v robec, da se kapljice ne raz- prše po prostoru in ga ne oku- žujejo. Ni pa higienično, da z robcem, ki ga samii uporabljamo, brišemo otroku nos ali usta. Kaj nelopi so tudi robčki, ki so oma- deževani z črnilom, rdečilom, je- dili ipd Tak robec spada med umazano perilo. Puščanje robca po vseh mogo- čih kotih je grda razvada, ki ne izdaja samo slabe in pontanjklji- ve vzgoje, pač pa tudi pomanj- kanje spoštovanja do bližnjega, ki mora prenašati to nadlogo v stanovanju.