Ponovno spremembe v srednjem šolstvu
Učend in učitelji obeh srednjih šol v naši občini, to je Srednje šole za elektroenergetiko in Srednje šole tiska in papirja, so se 27. novembra zbrali ob okrogli mizi, da bi pretresli dobre in slabe strani srednjega usmerjenega izobraževanja in tako strnili svoja stališča za sekcijsko obravnavo te problematike, ki je bila 4. decembra v Cankarjevem domu. Podlaga za pogovor je bilo poročilo o preobrazbi vzgoje in izo-braževanja, objavljeno v Poročevalcu SRS 4. novembra letos. Iz njega je mogoče razbrati, da ciljev, zastavljenih v reformi srednjega šolstva leta 1981, nismo uresničili, zato naj bi že v prihodnjem šolskem letu ponovno uvedli nekatere spremembe.
Udeleženci te okrogle mize,     sno kulturo Boštjan Zgonc in
med njimi so bili tudi podpred-     predstavniki občinskih družbe-
sednik republiškega komiteja za     nopolitičnih organizacij, ugoto-
vzgojo in izobraževanje ter tele-     vitvam v poročilu skorajda niso
imeli dodati kaj povsem novega. Strinjali so se z zapisanim, v raz-pravi pa so spregovorili predv-sem iz' svojih osebnih izkušenj. Dotaknili so se skupnih vzgoj-noizobraževalnih osnov v sred-njem usmerjenem izobraževa-nju, ki se niso ižkazale za ustrez-ne, proizvodnega dela, predla-gane prenove programov, predv-sem razmerja med naravoslov-nimi, splošnimi in strokovnimi predmeti, zaključnih izpitov učencev, tako imenovane nivoj-ske diferenciacije in bolj mimo-grede tudi osebnih dohodkov učiteljev.
Kot je še pred pričetkom ob-širne razprave, v kateri so v pre-cejšnjem številu sodelovali tudi dijaki, naglasil Boštjan Zgonc, vseh pomanjkljivosti in napak ne bomo mogli odpraviti čez noč. Treba bo najprej trezno premi-slitiinšelepotemuvajatinovosti, sproti pa že opuščati tisto, kar se je v učnih načrtih in učbenikih izkazalo za slabo. Do prihod-njega šolskega leta naj bi pro-grame popravili le v tistih točkah, kjer so najslabši.
O proizvodnem delu so dijaki menili različno, vendar so bili tisti, ki z njim niso bili zadovolj-ni, v večini. Predvsem v prvem letniku so prišli nanj nepriprav-ljeni, v delovnih organizacijah pa največkrat ne vedo, kaj so se v šofi že učili in kaj ne. Učencem namenjajo tudi premalo pozor-nosti. V novih programih je predvideno, da proizvodnega dela v prvih letnikih ne bo več.
Obe naši srednji šoli tudi nista zadovoljivo opremljeni z učnimi pripomočki,   še   zlasti   Srednja
šola za elektroenergetiko, pa tudi na Srednji šoli tiska in pa-pirja ugotavljajo, da itnajo zdaj manj opreme kot ob začetku srednjega usmerjenega izobra-ževanja. Neki dijak Srednje šole za elektroenergetiko je takole opisal razmere: »Za opremo ostane malo denarja, jcer ga gre veliko za stroške. Učni pripo-močki, to je razni inštrumenti, so dragi, združeno delo pa zahteva, da znamo delati, ko pridemo iz šole. Najbrž ne vedo, da nimamo ne prostorov ne inštrumentov za vaje. Govorimo in pišemo, kako se previja stroj, ne moremo pa tega praktično poskusiti. Tudi učbenikov ni, če pa so, so v majhni nakladi in dragi.«
Ceprav je bilo na obeh naših šolah iz posebne prispevne stop-nje za popravilo šol srednjega usmerjenega izobraževanja na-rejenega kar veliko, zlasti na Srednji šoli za elektroenergetiko (fasada, streha, poligon za teh-nični pouk), na tej šoli, še vedno rnmajo tako pomembnega pro-stora, kot je telovadnica.
Več besed je bilo namenjenih spremembam predmetnika. Uči-telji se bojijo, da bodo na nje-govo oblikovanje imeli premalo vpliva. Skrbi jih tudi predlagano zmanjšano število ur ffiatematike in fizike, Njim in učencem so se zastavljalatakain podobnavpra-šanja: Ali bodo dijaki teh dveh šol v enakopravnem položaju z drugimi, če se bodo vpisovali na univerzo? Ali sploh vemo, kakšna znanja so potnebna za 21. stoletje?
Poseben problem predstavlja tudi dejstvo, da ni mogoče do&iti učiteljev, zlasti za praktični pouk. Vendar nizki osebni do-hodki, ki so se v zadnjem času resda nekoliko popravili. niso edini problem. Usmerjeno izo-braževanje je učiteljem naložilo več obveznosti, je bilo slišati na tem srečanju, preobremenjeni so z delom. Posledica tega pa je av-tomatizem pri učenju, šola tako postaja industrija. LJčitelju tudi primanjkuje časa za stalno izo-braževanje, čeprav od njega za-htevamo, da mora biti razgle-dana in družbenopolitično anga-žirana   osebnost.              D.J.