sip, VI tieni List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Jutri, v nedeljo ob 9.30 bo v KINU OB MORJU ZBOROVANJE MIRU na katerem bodo govorili sed. talroglo Donini. di. Salvo Teiiei, Stane Bidovec in Moro [Mia OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 244 TRST - SOBOTA, 4. JULIJA 1953 CENA 20 LIR uet žen« 45 P1 INTERVJU $ TOV. V1DALIJEM OB 5. OBLETNICI RESOLUCIJE I. U. OLOM TITOVSKIH RENEGATOV Jugoslaviji in izven nje 0 rednih diplomatskih odnosih med ZSSR in Jugoslavijo - Na političnem polju ne more biti zbližanja s titovci - V Trstu je bilo titovstvo poraženo ka |' Ob priliki pete obletnice zgo-ajI$' ^Vinske Resolucije Informale Inskega urada o notranjem i - !lanju jugoslovanske Komuni-iejS [Me Parti.ie smo zaprosili se-ba Marja naše Partije tovariša lain® 'idalija, naj nam pove svoje ?i^e‘v Ferije o nekaterih aktualnih 7 j *Srašanjih, ki se tičejo Jugo- - 1 «avije in njene vlade. a”’ L vprašanje: Misliš, da so iolj3'Možnosti za diplomatske odno-tvo Se med Sovjetsko zvezo in Ju-i Ul Eosiavijo? 8 n Odgovor: Ne izključujem yedi Mnosti, da bi prišlo do tega. otri ‘a možnost je odvisna od za-rn011 ’ržanja Beograda spričo dej-uet 'tva, da je Sovjetska zveza na, Mno hotela vzdrževati odno-l0tlj Ne z vsemi vladami kakršne v». oblike in družbene usme-elj-aj Me. Titovci so tisti, ki morajo {^nehati z obmejnimi provo-,°ledi Miami in z delavnostjo špi-n dijaških služb proti ljudskim Mtokracijam. 2. vprašanje: Številne osebe More o «politični in ideološki ^miritvi», torej o čisto družni vprašanju. Kaj nam lahko 6°veš v tem pogledu? Odgovor: Lahko vam rečem, a gre samo za bedake, ki ni-S() Prav ničesar razumeli. Ni ?°bene možnosti.... pomiritve, '°t govore oni, med nami koristi in tolpo špijonov in y, Madnikov, katera se je postila oblasti in ki jo bo ne-ega dne spodilo njeno ljud-,'vo, katero kljub terorju in Magogiji vedno bolj odpira Ki. Ua irei1 rga» ldi* red1 ori /ou1 b da ča5 vel« -až"1 v fes« lave ne» Tito in njegova tolpa to prav ,!)bro vesta. Med družino ko-Mistov in onimi ljudmi zija Mlad, poln komunističnih ‘rt6v, ki so jih oni ubili. Oni h* Padajo družini morilcev rili i°Senbergov; oni so iste sorte V'j Singman Riji, Gang Kaj -a "''Uti, krvniki človeštva. ‘er, |T vprašanje: Si bral zadnji Moljev članek, v katerem Dravi, češ da so oni zmagali? Odgovor: Njihov načrt je bil, ? bi ostali v komunističnem spanju, da bi ga razbiU od .“atraj. Bili so zasačeni in vr-ven. Poskusili so strmo-Jpviti vlade ljudskih demo-.taCij, pa so bili razkrinkani ^avočasno in tako je bilo Mgočeno, da te države z ve-‘kimi koraki nadaljujejo svojo (ot k socializmu. Hoteli so razziti mednarodno komunistič-, gibanje, toda danes je moč-I if6iše kot kdaj koli prej, dočim se titovci znašli v naročju Druge Internacionale, ka-K 0 je Lenin že pred štiride-UMi leti označil kot «gni-lCe truplo». Ni dvoma, da so ‘toVci upali, da bodo uspeli ‘^Praviti kaj več, med drugim M v Italiji potom magnacuc-Mev. Toda zaman so bili J.hovi upi. Poskusili so vne-zmedo tudi v gibanje mi-. toda danes se nihče niti ne Mini več na zagrebški kon-v Skušali so razcepiti sindi-Jt'iii tabor, toda končali so j Sfì žoltimi, med stavkokazi .. delodajalci. Prizadevali so ^‘‘azbili žensko in mladinsko •biokratično gibanje, doživeli d s° popoln polom. Manes o titovcih govore do->, p kapitalisti, imperialisti, g. .cijski poveljniki, fašisti, l^tialdemokrati, klerikalci. Res , Pa zmaga! Nihče ne more več §1 P’kati, da niso oni najbolj-^ Janičarjfi najzvestejši hlapci ^dnarodne reakcije, najbolj ^‘zadevni pomočniki policaja h e*a — ameriškega imperiala. vPi"ašanje: tig’.da so zmagali v sti Jugoslavije. Oni zatrjujejo notra- P^govor: Resnično! Odpra- so ustavo ter so jo nado-z vrsto protisociali-cnih zakonov. O1 petletnem 6*anu Vijo so spremenili v kolo- % se ne govori več. Jugo- tujih imperialistov; na de-1 vladajo kulaki in lakota; ljr.tvarjeni po Titovi tajni po-V3.1- ,Povsod 80 posejani za->i?.1 ‘n koncentracijska tabori ^a, polni ljudi, ki so nasprot-l ‘tofašističnemu režimu. Res zmaga! i>t>v Yprašanje: Kaj nam lahko «iti£ 0 neodvisni» zunanji po- s* , ajn, mestih so «delavski. sveti», Odgovor: Dovolj je preučiti vi-PPvejša «de stališča titovske 0 aktualnih vprašanjih: lift* Rosenbergov, kjer je kat važno vlogo njihov advo-h(,v. °Mge, provokator v nji-Žg * službi v Ameriki; sabotalo :.rnti Premirju v Koreji, ki Ut0;Vaia Singman Ri in ki jo Cl odobravajo; provoka-W v.Nemčiji, katero titovci tisk armj°, da bi podprli amebo j§ro, da bi ovirali mir-Pjg 6£!tev nemškega vpraša-bieg Titovci so vedno proti btjjj. Prodni pomiritvi ter se naUteto pri oviranju miru ki Mitični boje. Kajti le vojna ‘n n^_a.niore prinesti denarja mo v vojni iščejo svojo reši-ter, ker čutijo, da bi mir pospešil njihov konec. V bistvu se obnašajo prav tako kot De Gasperi, Adenauer, Singman Ri, Gang Kaj Sek, to je ljudje, katere edino vojna vzdržuje pri življenju. 6. vprašanje: In kakšno je Tvoje mnenje o titovcih v pogledu tržaškega vprašanja? Odgovor: V tem vprašanju Tito bolj očitno kot kjer koli izkorišča svoj položaj imperialističnega ljubljenčka. On ne govori resno ter brije norca iz vseh, ko obravnava svojo «etnično črto», svoj «koridor», svoj «kondominij», o katerih dobro ve, da so neizvedljivi, To so predlogi, s katerimi hoče sabotirati. On ve, da bi v Trstu ne dobil niti onili glasov, ki so jih titovci s težavo zbrali na volitvah. Titovci pra vijo, da se v Trstu vsi strinjajo s Titom, toda neoporečno dejstvo je, da v Trstu ni bolj osovraženega človeka, kot je titovec. Se mnogo bolj kot v Trstu toliko zla kot Musso- 7. vprašanje: Titovstvo še fašist; kajti Tito je. povzročil , zasesti Trst. lini in morda celo več. Tito je zelo slabo potrošil in še troši stotine milijonov lir, ki jih u-porablja, da bi si ustvaril popularnost. Njegova dva dnevnika, slovenski in italijanski, in njegovi tedniki predstavljajo jame brez dna, nekoristne svojemu namenu. Titovci trošijo jugoslovanskim delavcem ukradeni kruh, ker so pač zajedalci brez vesti. Toda kljub vsem tem naporom gre zelo slabo z njihovim tiskom; govori se že, da bo italijanski dnevnik moral kmalu prenehati izhajati, ker stane celo premoženje. Res je, da je Titu potrebno tržaško vprašanje, ker predstavlja argument, s katerim hoče preprečiti vstop Italije kot nevarne tekmovalke v balkanski pakt. Obenem pa je tudi argument, s katerim podžiga nacionalizem, ter sredstvo za izsiljevanje njegovih gospodarjev. In Tito vedno upa, da bo mogel nekega dne predstavlja nevarnost? Odgovor: V Trstu je bilo titovstvo likvidirano. Sedaj skuša oživeti z bastardnimi pri-ležništvi z belogardisti in klerikalci ter preko kakšne «indi-ipendentistične» skupine. Vedno se krinka; kajti titoystva je sram samega sebe. Ljudstvo ga odklanja. In zato vedno izgine in se pojavi v novi obliki, kadar koli je razkrinkano. To vse lahko dela, ker ima denar, katerega odvzema jugoslovanskemu ljudstvu. Vendar ni več daleč dan, ko se bodo narodi, med njimi tudi jugoslovanski, spominjali titov-stva le še kot grozotnih sanj kot odraza tolpe političnih zločincev, zakrknjenih izsiljevalcev in patentiranih odpadnikov. Znižanje cen na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Ministrstvo za notranjo trgovino je s 1. julijem odredilo znižanje cen vsega tekstila. Znižanja gredo od 8,6 da 36 odst. . REDNI OBČNI ZBOR SHPZ JE VAŽEN mejnik v borbi za slovenske pravice Številni pozdravi iz inozemstva dokazujejo, da slovanski bratje spremljajo naše delo in borbo z velikim zanimanjem in simpatijo - Poročilo Staneta Bidovca in živahna diskusija - Občni zbor je potekal pod geslom: «Za mir, za narod in kulturo», ki naj bo vsem Slovencem napotilo k še večjim in odločnejšim uspehom V nedeljo dopoldne je bil v dvorani «Kraljič» v Domu pristaniških delavcev 3. redni občni zbor Slovensko hrvatske prosvetne zveze. Zaradi položaja, v katerem se nahajamo tržaški Slovenci, zlasti v sedanjem času, ko je v polnem teku akcija za raz-dvojitev našega Ozemlja, ko imperialisti skušajo na razne načine utešiti apetite Tita in De Ga-sperija, ta občni zbor predstavlja zelo važno manifestacijo. Zato to ni bil le zgolj navaden občni zbor, temevč narodna manifestacija proti barantanju z nami in z našim Ozemljem, manifestacija enotnosti in bratstva med tu živečima narodoma, manifestacija solidarnosti z jugoslovanskim ljudstvom in še posebej s tistimi jugoslovanskimi kulturnimi delavci, ki so ostali zvesti svetlim tradicijam osvobodilne borbe ter bratstva s SZ in z vso T1T0FASISTICNI MESETARJI SO Sl OGLEDALI TRST Bebler je za razkosanje na podlagi ”statusa quo„ »Jugoslavija se bolj nagiba k obstoječemu stanju kot pa k spoštovanju obveznosti11 - je dejal Bebler na tiskovni konferenci - To pa pomeni priključitev cone A k Italiji in cone B k Jugoslaviji V torek so se iz Sežane pri- na vprašanje zastopnika lista peljali v naše mesto v bleščečih ameriških avtomobilih namestnik zunanjega ministra Jugoslavije Bebler, visoka slovenska hierarha Brecelj in Vida Tomšičeva, trgovski svetovalec pri zunanjem ministrstvu Jugoslavije Kopčok ter drugi titovski funkcionarji. Uradno je Beb’er prišel v Trst na ogled Velesejma. Ge se hočemo zadovoljiti s tem pojasnilom, ne moremo mimo dejstva, da je lani an-glo-ameriška vojaška uprava, ki je letos brez ovir izdala vizum visokemu političnemu predstavniku Jugoslavije, odločno, trmoglavo in ne inteligentno odklonila vizum gospodarskemu predstavniku Češkoslovaške. Dejstvo pa je, da Bebler ni prišel v Trst, da bi si ogledal tržaški velesejem. Za kaj takega bi bil bolj primeren minister za trgovino, ne pa izrazito diplomatski in politični hierah. Njegove izjave na tiskovni konferenci, ki se je vršila v četrtek v predpol-danskih urah na sedežu trgovskega oddelka titovske delegacije v Trstu, nas prepričujejo, da je prišel izzivat vse Tržačane, še posebej pa tržaške Slovence. V izjavi, ki jo je prebral ob začetku konference, je rečeno: «Jugoslavija ima važne gospodarske interese v Trstu; to je eden izmed vzrokov zato, da predlaga danes, ker ni bila uresničena mirovna pogodba, kondominij in v skrajnem primeru tudi eventuelno delitev, ki naj zagotovi Jugoslaviji stvarno prisotnost v Trstu in v njegovi luki». Ze v tej izjavi je Bebler v imenu svoje vlade zapopadel pojem uničenja mirovne pogodbe z Italijo in ponovil zloglasno tezo o kondominiju in o razkosanju STO. Uradno tito-fašistično stališče pa je prišlo prav posebno do izraza, ko je «Messaggero Veneto» odgovoril, da je pravilno reči, da je delitev iz vidika Tržačanov, slaba rešitev. Zato pa Jugoslavija predlaga kondominij, o delitvi bi se pa govorilo, če kondominij ne bi bil sprejet. In Bebler ve, da rimska vlada ne bo sprejela kondominija, zato pa zlonamerno poudarja predlog, ki se ne bo mogel uresničiti, da bi lahko bolje in odločneje podčrtal, da je beograjska vlada pripravljena na razkosanje STO. Da je Titov kondominij le taktična in polemična poteza beograjske vlade in da se za tem predlogom, ki ne predstavlja nič drugega kot razkosanje STO na drugi osnovi in proti kateremu je soglasno vse prebivalstvo Ozemlja, nam je Bebler razkril v svojem odgovoru Cesareju od lista «/Giustizia», ki ga je vprašal, ali se beograjska vlada ne misli mor da vrniti iz gospodarskih razlogov na rešitev, ki jo predvideva mirovna pogodba z Italijo. Bebler je dejal, da se je od 1947 do danes marsikaj spremenilo, da «smo imeli politiko priključevanja cone A k Italiji, tripartitno deklaracijo, londonske sklepe in politiko, ki se razvija na osnovi teh sklepov. Zaradi tega — je poudaril Bebler — se Jugoslavija bolj nagiba k rešitvi «rebus sic stantibus» (t. j. k rešitvi na podlagi obstoječih razmer, op. ur.) kot pa k rešitvi «pacta sunt servanda» (t. j. pakte je treba spoštovati, op. ur.). Na ta način je Bebler prvič po dolgem času ponovil tezo tito-fašistične vlade, da naj razkosanje STO izvede na podlagi statusa quo, t. j. obstoječega stanja: priključevanje Trsta in cone A k Ita'iji in nadaljeva-n;e anglo-ameriške okupacije ter priključitev cone B k Jugoslaviji. To je novost, ki potrjuje naše pisanje, da so Titovi kondo- Vladna kriza v Italiji se poglablja V četrtek prejšnjega tedna je bil tovariš Togliatti za ko- sta se novoizvoljena zbornica in senat Italijanske republike sestala na prvem zasedanju. Z umestitvijo novega parlamenta je bila odprta kriza dotedanje De Gasperijeve vlade, ki je izšla iz volitev poražena. Zaradi tega je predsednik vlade podal v ponedeljek ostavko celotne vlade v roke predsedniku republike Einaudiju. Ta je takoj začel posvetovanja s parlamentarci. Prvi je bil sprejet bivši predsednik republike De Nicola, za njim nova predsednika obeh domov, nato bivša predsednika ustavodajne skupščine Terracini in Saragat, katerim so sledili voditelji parlamen q ^ pi uciicu jci ------ - x------------* - °zia njihovi vladi in sa- tarnih skupin. Prvi med njimi munistično skupino. Po obisku pri predsedniku republike je tovariš Togliatti izjavil, da po njegovem mnenju krize ne bo mogoče rešiti z lahkoto. Vlada kriza se je zaostrila zaradi stališča vodstva PSDI (socialdemokratov), ki nočejo vstopiti v vlado z demokristjani, temveč voditi borbo proti njej, dokler ne menja dosedanje politike. Ostro je napadlo De Gasperija in njegovo zagrizeno atlantsko politiko tudi zasedanje ClK PSI. V četrtek pa je začel zasedati CK Komunistične partije pod vodstvom tovariša Togliattija, V četrtek zvečer je predsedstvo republike izdalo poročilo, da krize vlade še ni mogoče rešiti, 1 1 miniji, koridorji in etnična rešeta le manevri, dočim se beograjska vlada v resnici zavzema za razkosanje STO na podlagi priključitve cone À k Italiji in cone B k Jugoslaviji. To nam je prišel povedati titofa-šist Bebler in o tem je verjetno razpravljal ob svojem obisku gen. Wintertonu. Ogled velesejma je bil torej le nespretna krinka zakrknjenih mešetarjev Rešitev na podlagi statusa ovira tržaško trgovino. Hlapec pač ne bo nikoli napadel gospodarja, ki ga napaja z bleščečimi avtomobili in pestmi dolarjev! Prav tako ta človek, ki govori v imenu beograjske vlade nima pravice, da se pritožuje nad zapostavljanjem tržaških Slovencev, saj je prav Tito s svojo politiko o uničenju STO najbolj kriv našega stanja, ki bi se odločilno izboljšalo z ustanovitvijo STO. Ni najbolj primerna oseba kot pravic, ker quo je Bebler potrdil s svojim trdovratnim molkom o coni B, «zaščitnik» naših ki je ni niti z besedico omenil, saj jo že smatra za Titov pašaluk, in s tem, da ni hotel odgovoriti Tolloyu, ko ga je ta vprašal, ali ne smatra, da prav vojaška uprava najbolj je vneti hlapec tistih, ki nas v imenu svoje «demokracije» zapostavljajo na najbolj o-studen način, in ker njegova vlada dela isto in še slabše z j rta jim ne bo treba v bodoče pla-Italijani v coni B. ičevati tako visokih taks za vsako slovansko skupnostjo, zaradi česar trpe v zloglasnih titovskih temnicah in koncentracijskih taboriščih. Obenem je. bil občni zbor manifestacija za mir in bratstvo z vsemi narodi na svetu. Otvoritveni nagovor je imel predsednik tov. Justo Košuta. V jedrnatih besedah se je oddolžil spominu vseh, v dobi med drugim in tretjim občnim zborom, umrlih članov naših prosvetnih društev, kakor tudi spominu velikih mož kot sta bila tov. Stalin in Gottwald ter spominu žrtev ameriškega rasizma zakoncema Rosembergovima. V počastitev vseh je predlagal enominutni molk. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, nakar je občni zbor nadaljeval z običajno proceduro. Glavno poročilo je podal tov. Bidovec (Izvleček p riobčamo na tretji strani). Tov. Doplicher je prinesel pozdrave Zveze italijanskih kulturnih krožkov. V svojem nagovoru je podčrtal zlasti dejstvo, da je cilj obeh kulturnih organizacij skoraj enak in da stoje zato pred obema enake ovire in težave. Voščil je Slovencem obilo uspeha pri svojem delu ter obljubil, da bodo italijanski kulturni krožki vedno solidarni z nami. V imenu Zveze enotnih sindikatov in Zveze malih posestnikov STO je prinesel pozdrave tov. Marij Grbec. V svojem pozdravnem nagovoru je zlasti poudarjal važnost, k,i jo ima prosvetno delovanje med delavci in kmeti. Za Zvezo demokratičnih žena pa je spregovorila tov. Vera Zužek-Valdisteno. Govorila je zlasti o nalogah, ki jih ima ženska organizacija do šole, o nalogah, ki so enake nalogam SHPZ, Poročilu tov. Bidovca so sledili koreferati. Tov. Jelka Gerbec je poročala o finančnem_ stanju Zveze. V njem je zlasti podčita-la potrebo, naj včlanjena društva v bodoče posvečajo več pažnje finančnim vprašanjem in naj točneje izpolnjujejo svoje obveznosti do Zveze. Večina društev še ni odvedla SHPZ odgovarjajoče članarine. Zavedati se je treba, da je delovanje Zveze združeno z velikimi stroški. Potrebno je tudi, da posamezna društva čimprej uredijo razne formalnosti, ki so potrebne za to, kulturio prireditev. Tov. Rogelja je poročal o gospodarskih zadevah Zveze. Naglasil je zlasti potrebo po čim načrtnejšemu gospodarstvu. Priporočal je, naj odbori posameznih društev posvečajo več pažnje društveni imovini. Tov.ca Zora Košutova je govorila o velikem pomenu dramatike, posebno za mladino. Podčrtala je vzgojno nalogo dramatike na socialnem, moralnem, političnem in nacionalnem polju. S pomočjo dramatike se zlasti mladina najlažje seznanja z našo kulturo, zgodovino in z lepoto našega jezika. Tudi spričo obstoječih ovir in težav je mogoče doseči prav lepe uspehe na tem polju. Tudi režiserji-diletanti dosežejo lahko zavidljive uspehe. To nam potrjujejo primeri iz Sa-leža, Lonjerja, Opčin in drugih krajev. Apelirala je tudi ne vse navzoče, naj sodelujejo pri sestavljanju novega Ljudskega koledarja, zlasti z izvirnimi folklornimi in drugimi prispevki, Tov. Danilo Pertot pa je govoril o pevsko-glasbenem odseku SHPZ. Orisal je ovire in težave, ki jih ta odsek srečuje pri svojem delu, toda tudi sadove, ki jih je bil deležen v dobi med drugim in današnjim občnim zborom. Zaradi pomanjkanja pevovodij se številni zbori ne morejo razvijati. Med drugim je podčrtal, da je bila zamisel, ki si jo je osvojila SHPZ leta 1950. glede okrajnih koncertov nadvse posrečena. Zato bi bilo priporočljivo, da bi take koncerte v okrajnem merilu prirejali tudi v bodoče. Prav tako bi bilo priporočljivo, da bi vsaj močnejši zbori prirejali ob raznih priložnostih celovečerne koncerte. Tov. Kapelj je za tem govoril o šolskih vprašanjih. Ta vprašanja so povsod zelo občutena. In zakaj bi tudi ne bila, saj je položaj slovenske šole bodisi na STO, kakor tudi v Italiji še nerešen. Priporočal je, naj se v (Nadaljevanje na 3. strani) Smrt Pudovkina MOSKVA — Moskovske «Iz-vestje» poročajo, da je umrl največji sodobni filmski režiser Vsevolod Pudovkin, ki je znan po svojih filmih «Mati», «Admiral Nahimov», «Nevihta nad Azijo» itd. Pudovkin je bil priznan režiserski mojster, katerega dela so preučevali vsi najboljši svetovni režiserji. Njegovo zadnje delo je film v barvah «Vrnitev Vasilija Bort-nikova», Zborovanje miru bo jutri ob 9.30 v Kinu ob morju Govorili bodo sen. Ambrogio Donini, član svetovnega sveta miru, Stane Bidovec in dr Salvo Teiner - Ob 17. uri pa bo v PD “Haas11 na Školjetu praznik miru ZDA podpirajo Rija pri sabotaži premirja 10. julija bo v Washinglonu konferenca Ireh zahodnih zunanjih ministrov Ta teden bi se •morala pričeti na Bermudskih otokih konferenca med Churchillom, Eisenhowe-rjem in novim francoskim ministrskim predsednikom Danielom. To konferenco je predlagal britanski predsednik vlade v namenu prepričati ameriško vlado o potrebi sestanka navedenih voditeljev treh zahodnih velesil s predsednikom ministrskega sveta Sovjetske zveze Malenkovim. Tik pred odhodom na Bermude pa so zdravniki ukazali Churchillu takojšen počitek, ki bo trajal najmanj en mesec. Ameriški politični krogi niso skrivali svojega zadovoljstva nad dejstvom, da je bila odgodena na nedoločen čas bermudska konferenca, kjer bi bili prisiljeni izreči se o Churchillovem predlogu glede sestanka štirih, kakor tudi. o drugih perečih vprašanjih, kot so premirje v Koreji in dr. Senator Taft se Je izrazil, da je odložitev konjerence zaželena spričo razvoja dogodkov na Koreji. Vendar angleška vlada, ki ji začasno predseduje zakladni minister Butler, ni hotela izpustiti Churchillove pobude iz rok. Predlagala je takojšnje sklicanje sestanka zunanjih ministrov ZDA, Anglije in Francije, kjer naj bi obravnavali nujna vprašanja, ki «se tičejo skupnih koristi» treh velešll. Patriz in Washington sta pristala na to konferenco, ki bo U). julija v Washingtonu. Vendar ameriška vlada kljub pristanku na konferenco nima namena razpravljati vprašanj, ki jih je nakazal Churchill. To sta odkrito povedala državni tajnik J. F. Dulles in sam Eisenhower. Slednji je na običajni tedenski tiskovni konferenci izjavil, da si ZDA od ivashingtonske konference ne obetajo drugega stvarnega rezultata kot boljšega sporazumevanja med tremi velesilami, s tem je že vnaprej izključil, da bi mogli govoriti ali celo doseči sporazum glede sestanka s predstavnikom sovjetske vlade Nakazal je tudi, o čem naj bi po njegovem govorili na tej konferenci: o položaju na Koreji, v Maleziji, Indokini in Srednjem vzhodu ter o atlantski vojski. Odkrito pa je namignil tudi, da ZDA hočejo nadaljevati svojo dosedanjo politiko «osvobojeva-nja narodov izpod komunizma». Tudi na Koreji vodijo ZDA isto politiko proti miru. Na pismo Kim Ir Sena in Peng Teh jamstev, da bo premirje spoštovano. Da ameriški napadalci hočejo za vsako ceno nadaljevati svoj napad na Daljnem vzhodu po-.ianec vlade ZDA, ki naj bi dokazuje tudi dejstvo, da je od-«prepričal» Singmana Rija, naj pristane na premirje, v resnici prišel z namenom skleniti vojaški pakt med ZDA in Južno Korejo. Po načrtu Singmana Rija naj bi južne čete nadaljevale boje, pri čemer naj bi ga podprle ZDA z letalskim bombardiranjem, z mornarico in celo z Uaja je ameriški poveljnik Clark atomskimi bombami. Da pa so to odgovoril, da ni mogoče poloviti po Singmanu Riju izpuščenih korejskih ujetnikov, dočim sploh ni hotel dati nobenih zahtevanih v resnici ameriški načrti, dokazuje dejstvo, da je gen. Ciarle v sredo sklical v Tokiu pravcati vojni svet, .Jutri, v nedeljo 5. julija ob 9.39 se bo začelo v dvorani Kina ob morju zborovanje miru, na katerem bo senator Ambrogio Donini zastopal Svetovni svet Kongresa narodov za mil'. V teku zborovanja bo dr. Salvo Teiner, ki je zadnje dni junija zastopal tržaško miroljubno gibanje na seji Svetovnega sveta Kongresa narodov za mir v Budimpešti, podal poročilo o delu najvišjega predstavništva mednarodnega miroljubnega gibanja, o sedanjih perspektivah za mir v svetu, o nalogah tržaških borcev za mir v sklopu širokopotezne akcije za zbhžanje med narodi in vladami, ki se bo začela na podlagi sklepov budimpeštan-skega zasedanja. Poleg sen. Doninija in dr. Teinerja bo govoril tudi Stane Bidovec, ki bo zajel problematiko slovenskih borcev za mir. Na zborovanju bo tudi podan obračun dosedanjega dela za nabiranje podpisov pod zahtevo o imenovanju začasne enotne civilne uprave Varnostnega sveta OiZN. Predvsem se bo na zborovanju razpravljalo, kako uresničiti na STO sklepe budimpeštanskega zasedanja, na katerem se je kot glavna naloga postavilo zbližanje med vladami za po-mirjenje v svetu. Tržaški odbor miru je dejansko že zače! tako akcijo, ko je pozval vse tržaško prebivalstvo brez raz like. naj podpiše zahtevo po imenovanju začasne enotne civilne uprave VS OZN, ki bi omogočila pomirjenje na STO, vrnitev na stališče spoštovanja mednarodnih obveznosti, kar je eden izmed predpogojev za zbližanje med narodi in za pomirjenje v svetu. Sedanja akcija tržaškega odbora miru je torej v luči najnovejših sklepov Svetovnega sveta miru izrednega pomena. Zato je potrebno, da se naše prebivalstvo v polni meri zaveda, da lahko s svojim pod- mešetarskih groženj proti našemu Ozemilju i k odpravi e-nega izmed najnevarnejših spornih vprašanj v tem delu Evrope. Jutrišnje zborovanje miru ima svojo važnost tudi s stališča težke provokacije, ki jo hočejo vladni krogi v Rimu in v Beogradu izvesti proti našemu prebivalstvu in miru v tem delu Evrope. Prav stalni napori teh krogov za dosego sporazuma, ki prezira mirovno pogodbo z Italijo in bi uničil od 2.1 držav garantirano državno tvorbo, je provokacija proti miru. Ne more se trditi, da bi tak sporazum prispeval k utrditvi odnosov med sosednima deželama, še najmanj pa k pomirjenju. ker vsaka /kršitev kakršnekoli mednarodne obveznosti pred- stavlja težak precedent, ki lahko služi le kot vabilo h kršitvi še drugih obveznosti. Taka politika pa neizbežno vodi v vojno. V počastitev Zborovanja miru. ki bo jutri v Kinu ob morju, so tržaški borci za mir v teh zadnjih dneh povečali svoje napore za nabiranje pod pisov, tako da je bilo do sedaj nabranih že preko 23.000 podpisov, kar je rekordno število, če pomislimo, da se je nabiranje začelo pred kratkim. Popoldne ob 18. uri borci za mir iz Skoljeta organizirajo v prostorih P. D. «Haas» praznik miru. Tega praznika se bo u-deležil tudi sen. Ambrogio Donini. Zato je na praznik vabljeno vse prebivalstvo. OD TEDNA PETEK, 26. junija: V vzhodnem delu Berlina je bila velika mani-estacija delovnega ljudstva, ki je izrazilo svojo zvestobo vladi D. R. Nemčije in je navdušeno pozdravljalo sovjetske vojake — Francozi so /poslali v Kambodžo vojaška ojačenja, da bi mogli kontrolirati situacijo v primeru vsesplošne vstaje, c,a čelo katere se hoče postaviti tamkajšnji kralj — Joseph Daniel je prejel zaupnico in bo sestavil novo francosko vlado, ki bo trajala le do jeseni! na ministrska mesta je La-niel poklical tudi 4 goliste. SOBOTA, 27. junija: Italijanska zbornica je soglasno sprejela predlog CGIL, naj se izplača državnim nameščencem trinajsta plača v celoti — Deset tisoči Japoncev so manifestirali v Tokiu proti ameriški okupaciji, mili-tarizaciji Japonske in odstopu vojaških oporišč ZDA — Švicarsko sodišče je obsodilo na 8 mesecev zapora člana CK Švicarske delavske partije Arnolda, češ, da je klevetal švicarsko državo; Arnold je po procesu moral takoj v zapor, ker sodne oblasti niso dovolile priziva — Adenauer je izjavil, da bo sprejel v nemško vojsko 200.000 članov SSovskih pisom prispeva i k odvrnitvi tolp — Vlada D. R. Nemčije je F1LONACISTI Vse zahodno časopisje nadaljuje jok in stok, ker je ljudstvo D. R. Nemčije skupno s sovjetskimi vojaki onemogočilo tolpam nacistov, SSovcev in gestapovcev, oboroženih z a-hieriškim orožjem in /prepevajočih nacistično himno «Boršt VVessel», izvedbo težke provokacije proti miru v Nemčiji in Evropi. Najglasnejši stok in jok se je zaslišal s strani ti-tofašistov, ki se jim je ob tej politiki verjetno udrla solzn/a mnena i.n se še danes ne morejo potolažiti, da so jih njihovi nacistični prijatelji dobili po grbi. Da bi se /potolažili, napovedujejo, da se bodo v bližnji bodočnosti nadaljevali po D. R. Nemčiji in po drugih deželah ljudske demokracije drugi taki od Airnerikancev in fašistov organizirani nemiri. Vsaka nji--tiova iluzija, da bi ti prosluli plačani agenti Mac Carthyja, Eisenhowerja, Dullesa in razlaščenih kapitalistov lahko kaj dosegli, bo pa doživela usodo, ki so jo doživeli nacisti 17. junija v Berlinu, t. j. popoln polom. Verjamemo, da bodo Ame-rikanci skušali organizirati druge take provokacije. Tudi mi si o tem ne delamo iluzij. Dokler bo kapitalizem živel, se bodo vršile provokacije proti socializmu in socialističnim deželam. Noben tat ne daje iz rok /m ■ w j brez odpora oropanega blaga. Na vsak način pa bodo ob vsaki priliki doživeli poraz kljub temu, da se za njih provokacije potrosijo milijoni dolarjev (samo za bèrliroske nemire so jih Ameri/kanci potrosili 50 milijonov!) In prav /te pobožne želje titofašistov, da bi se nadaljevali taki nemiri, nam razkrivajo gnusno bistvo teh psov čuvarjev imperializma, ki jim je le mednarodna napetost vir življenja in veselja, dočim se neznansko bojijo vsakega znaka pomirjenja. Titofašistični jok in stok nad porazom nacistov v D. R. Nemčiji pa nam postaja še ogabnejši, ako pomislimo, da se niso nikoli prej tako vneto segrevali za resnične delavce, ki jih u/bijajo puške njihovih zahodnih prijateljev v Franciji, v Italiji, v Keniji, v ZDA, v Zah. Nemčiji itd. Višek nesramnosti /pa predstavlja titofašistično zagovarjanje na-li v vzhodnem delu Nemčije šli v Berlin igrat vlogo «vzhodnonemških delavcev», 'kot nacist /Potil iz Bozna v Italiji, Goettling iz zahodnega Berlina in vseh onih drugih, ki so bili v vzhodnem delu Nemčije bi-prijeti od oblasti z orožjem v roki, po umoru policistov in resničnih delavcev, po zažigu prodajaln, policijskih stražnic itd. Ob tem licemerskem jo/ku rabljev jugoslovanskih delavcev, proti katerim nastopajo s tan/ki, topništvom, in letali, kot se je dogodilo avgusta 1948 v okraju Bi jelo Polje v Črni Gori, pa nam prihaja na um, kaj bi bili storili Amerikanci in Angleži v Trstu, če bi kdo začel moriti vojake in policiste, napadati vojašnice in stražnice, zažigati prodajalne in tovarne, metati v zrak železniške proge in mostove. Danes najbrže bi bil Trst kup razvalin in nad njim bi leteli le krokarji, ki bi se pasli z mesom 280.000 Trža- čanov. Na to naj bi rajši odgovorili titofašisti. DOBRI DRŽAVLJANI «Demokracija» in «Katoliški glas» prtteklega tedna pretakata skupno s svojimi titofaši-stičnimi bratci obilo solz na račun izpodletele nacistične in ameriške provokacije v Berlinu. Istočasno pa zelo pridno poveličujejo «zavest neodvisnosti» Amerikancev, ki so umorili Ro-senbergova. Za slavospeve a-meriški «justici», ki se je v primeru Rosenbergovih na večne čase proslavila, pa predlagamo, naj bi vlada ZDA dodelila vsem pisunčkom in vnetim «lec-capiattinom» okrog «Demokracije» in «Katoliškega glasa» častno državljanstvo. Saj ti ljudje verjetno računajo na to, ko se postavljajo v vlogi vnetej-šega Mac Carthyja od samega Mac Carthyja. V imenu «krščanstva» se oba pamfleta rajši zavzemata za naciste Pohlove-ga, Goettlingovega in D ovnovega tipa, kot pa za dva nedolžna, poudarjamo nedolžna, človeka, ki sta umrla z imenom pravice, svobode, da, in tudi Boga na ustih. Nič čudnega za urednike t eh dveh sramot slovenskega tiska vseh dob, saj je Erna Dom ubila v Ravensbruecku na 'stotine žena v imenu tiste «zahodne kulture», za katero se i «Demokracija» i «Katoliški glas» tako vneto zavzemata. sporočila, da bo zmanjšala število policistov — Na japonskem otoku Kiušiu je bilo silovito neurje, ki je uničilo 150.000 hiš, jih poškodovalo 200.000, povzročilo skoro 500 mrtvih in 611 ranjenih. NEDELJA, 28. junija: V treh dneh je sovjetsko ljudstvo podpisalo 15 milijard rubljev posojila, ki 'bo sluzilo za izgradnjo velikih gospodarskih objektov — Predsednik nemške evangeljske cerkve Ditoelius je poslal štirim zavezniškim visokim komisarjem pismo, v katerem jih poziva, naj se sestanejo in razpravljajo o združitvi Nemčije. PONEDELJEK, 29. junija: Poslanec Wheeler je predložil predstavniški zbornici ZDA, naj se sodnik Douglas, ki je odložil u-smrtitev Rosenbengovih, postavi pred sodišče zaradi «nevrednosti, poskusa vplivanja na Vrhovno sodišče, amoralnosti, prevratni-štva» — Adenauer je ooiskal nacistične vojne zločince v zaporu pri Weriu in jih po vrsti objel in poljubil — Londonsko sodišče je obsodilo na vislice bivšega policista Christiea, ki je ubil 7 ženslk; obsodba bo izvršena 15. julija TOREK, 30. junija: Poveljnik vzhodnega Berlina gen. Dibrova je sporočil, da je bila policijska ura ukinjena — Malanova rasistična vlada v Južni Afriki je predložila parlamentu zakonski osnutek, ki naj bi dovolil vladi izgon 60.000 črncev in Indijcev iz mesta Johannesburg, kjer naj bi se bivanje dovolilo le evropskim belokožcem. SREDA, 1. julija: V Tunisu je bil umorjlèn prestolonaslednik Heza din, ki je bil /zna/n zaradi svojega filofi ancosk ega zadržanja — Iranski parlament je izvolil svojega novega predsednika v osebi Mosadekovega pristaša Moazam-i.ja; bivši predsednik in muslimanski papež Kašan-i, ki je postal vroč pristaš šaha, je zagrozil Mosadeku z obešenjem. ČETRTEK, 2. julija: V Wa- shingtonu se vodijo razgovori med ameriškimi predstavniki in nacističnimi generali, ki so pri-se tičejo obnove nemške vojske se tičejo obnove nemške vojske — Kralj Kambodže je pozval ljudstvo na mobilizacijo vseh sil kot pripravo na vstajo, če Francozi ne bi sprejeli njegovih zahtev — Po Fuzanu je ob belem dnevu defillralo na kamijcnih nekaj sto izpuščenih korejskih ujetnikov, ki so jih pod stražo vodili v južnolkorejske vojašnice; to dejstvo postavlja na iaž ameriško trditev, da se izpuščeni u-jetniki ne morejo najti. STRAN 2 OBLO 4. JULIJA 1958^ IZ UVODNIKA MOSKOVSKE ..PRAVDE" POLOM PUSTOLOVŠČINE tujih najemnikov v Berlinu Zadnje dni je bila široka javnost vseh dežel sveta vznemirjena zaradi poročil o avanturi inozemskih najemnikov v Berlinu in o provokacijskih dejanjih lisinmanovske klike v Južni Koreji. Brez dvoma sta dogodka, ki sta se odigrala na dveh različnih kontinentih sveta, medsebojno povezana. Gre za zločinsko delovanje sovražnikov miru, teh reakcionarnih krogov, ki se bojijo miru, ki miru nočejo in ki si na vse kriplje prizadevajo, da ne bi prišlo do ublažitve mednarodne napetosti. Dejstva dokazujejo, da je bila provokacija, ki se je izvršila 17. junija v Berlinu, skrbno pripravljena od strani reakcionarnih krogov zahodnih držav in s pomočjo nekaterih zahod-no-nemških velekapitalistov, ki hočejo zaradi svojih sebičnih, protiljudskih namenov izpodkopati stvar miru, zaostriti stanje med državami, napraviti zmedo med narodi. Kot je razvidno iz priznanj aretiranih povzročiteljev neredov 17. junija, so se vse priprave na to provokacijo vršile pod neposrednim vodstvom a-meriških vojaških oblasti. Banda fašističnih avanturistov se je skoncentrirala v ameriškem sektorju Berlina. Za denar najeti razbijači so dobili orožje, navodila od ameriških oficirjev, ki so jim točno ukazali, kakšne objekte morajo napasti in sežgati. Organizatorji berlinske provokacije poskušajo zabrisati sledove za svojimi zločini s trditvami, da so neredi v Berlinu bili «izraz čustev Nemcev». Toda dovolite, da te gospode vprašamo: kakšno zvezo s «čustvi Nemška policija neposredno sode-cev» ima okolnost, da so takoj v začetku neredov ameriški tovorni avtomobili pripeljali v bližino meje sovjetskega sektorja Berlina steklenice, napolnjene z bencinom, namenjene za požiganje poslopij? Da bi vzpodbujali na upor so bili remkaj pripeljani tudi ameriški zvočniki. Kaj se niso z istim namenom pojavili v središču fašističnih odredov, ki so divjali po Vzhodnem Berlinu, tudi ameriški oficirji? Ali niso ameriška letala metala nad demokratičnim sektorjem y naprej pripravljene plakate, v katerih se delovnim ljudem priporoča, naj pričnejo s stavkami v podjetjih? Ali ni ameriška policija nepo- sredno sodelovala pri ugrabitvi namestnika predsednika vlade Nemške demokratične republike Otta Nuschkeja? Organizatorji provokacije v demokratičnem sektorju Berlina ne morejo zabrisati sledov za sabo. Prišlo je na dan, da je bila ta pustolovščina inozemskih najemnikov v Berlinu organizirana že davno in bila finansirana iz ameriškega stomilijonskega fonda, ki ga je ameriški kongres 1951. 1. izglasoval za podtalno delovanje proti Sovjetski Zvezi in deželam demokratičnega tabora. Vzrejeni s tem denarjem, so poskušali ti agenti zahodnih držav izzvati v Berlinu fašistični upor. Neredi, ki so jih izzvali a-genti inozemskih držav v demokratičnem sektorju Berlina, niso izolirani. Pustolovščina i-nozemskih najemnikov v'Berlinu je ozko povezana s provokacijo Li Sin Manove klike v Koreji. Ni slučajno, da je bila pustolovščina fašističnih zarotnikov v Berlinu in incident Li Sin Mana v Koreji izveden prav v času. ko so se pojavili prvi uspehi politike miroljubnih držav: ublažitev mednarodne napetosti. Po dolgotrajnih pogajanjih v Panmundžonu je bil podpisan sporazum o repatriaciji vojnih ujetnikov. Premirje v Koreji bi lahko bilo sklenjeno že v nekaj dnevih, toda prekinitev vojne v Koreji ne gre v račun nasprotnikov miru, ki vse stavijo na vojno. Zato, da bi onemogočili podpis premirja v Koreji, so se ti elementi zatekli k zločinskim provokacijam. Ponoči 18. junija je bilo na povelje Li Sin Mana v Masa-nu, Pusanu in drugih taboriščih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo pod kontrolo ameriškega poveljstva izvedeno masov no «osvobojen j e» vojnih ujetnikov korejske ljudske armade, ki bi naj bili izročeni v varstvo komisiji nevtralnih držav. Ni težko razumeti, da provokaciji v Berlinu in v Južni Koreji imata isti cilj — onemogočiti, da bi sile miru, ki so vedno močnejše, dosegle ublažitev mednarodne napetosti, in istočasno razvezati roke reakciji, silam vojne. Skrajno agresivni krogi niso slučajno izbrali za te dve provokaciji prav sedanji čas. Splošno je znano, da je vlada Nemške demokratične republike, podpirajoč stremljenje miroljubnih držav, ki si prizadevajo zmanjšati mednarodno napetost, izvedla v zadnjem času vrsto važnih ukrepov, ki slu tijo zbliževanju med vzhodnimi in zahodnimi deli Nemčije. Istočasno je vlada Nemške de mokratične republike sprejela celo vrsto sklepov, ki služijo zboljšanju materialnega položaja prebivalstva Vzhodne Nemčije. Ti ukrepi vlade Nemške demokratične republike so bili s strani nemške javnosti ocenjeni kof vetik korak na poti k ustvaritvi splošnih pogojev za združitev razdeljene Nemčije v enotno demokratično in miroljubno državo. Inozemski provokatorji potiskajo Nemčijo na pot vojne. Za njih je Nemčija tuja dežela, za njih je nemško ljudstvo tuje ljudstvo. Zato si prizadevajo izkoristiti Nemce za izvedbo svojih načrtov, ne da bi upoštevali posledice, ki bi lahko zaradi tega zadele nemško ljudstvo. Na srečo nemškega ljudstva je zločinska provokacija inozemskih najemnikov propadla. Ljudstvo Nemške demokratične republike je provokatorje odločno odbilo. Dogodki v Berlinu dokazujejo moč demokratične ureditve Nemške demokratične republike in to, da vlado Nemške demokratične republike podpirajo- široke ljudske množjce. terimi hočejo preprečiti zmanjšanje menarodne napetosti, preprečiti utrditev sodelovanja med narodi. Istočasno pa ti dogodki dokazujejo tudi to, da raste moč narodov, ki se borijo za mir, dokazujejo, da je ljudstvo odbilo, provokacije sovražnikov miru. Provokacija inozemskih najemnikov je v Berlinu sramotno propadla. Moč sil miru in njihova enotnost dokazuje, da bo sličen neuspeh doživela tudi provokacija Li Sin Mana-. (Iz uvodnika «Pravde» z dne 23. junija 1953.) «Farizeji električne stolice so hoteli pokazati, da spoštujejo vevška prepričanja na smrt obsojenih. Niso pa hoteli pokati, da sovražijo krivico.» (Iz lista «Combat») V ENEM LETU JE BIL OBNOVLJEN TRAKTORSKI ZAVOD V STALINQEADR V SE SOVJETSKIH TOVARNA VZGAJAJO STROKOVNJAK f t\ Stahanovsko gibanje zajema ogromno večino sovjetskih delav-Delo strojev vedno bolj nadomešča človeške napore cev Cesta miru v Stalingradu OB OTVORITVI 5. TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Brez udeležbe vsega zaledja se velesejem ne bo uveljavil Zakaj Madžarska letos ne razstavlja - Tudi Češkoslovaška ni uradno prisotna Razstava MSA in “ obnove “ škoduje resnosti te gospodarske manifestacije Dogodki v Berlinu in v Južni Koreji dokazujejo, da se sovražniki miru ne sramujejo niti najpodlejših sredstev s ka- Politika, ki jo vodi pri nas že osem let okupacijska oblast, je isti obtežilni kamen, ki že v kali zatre in zavira vsako, še tako pogumno in pozitivno pobudo, povzeto za povrnitev Trstu njegove tradicionalne vloge važnega evropskega trgovskega emporija in središča tranzita med srednjeevropskimi in prekomorskimi državami. Tako je n. pr. letošnji velesejem precej izgubil na svoji veljavi prav zaradi pomanjkanja prisotnosti dveh pomembnih zalednih dežel našega mesta, kot sta Madžarska in Češkoslovaška, ki sta bili v preteklosti vedno važen Uniteli za razvoj našega trgovinskega prometa. Brez prisotnosti vseh zalednih dežel se tržaški velesejem ne bo nikoli uveljavil kot je potrebno. Odsotnost zalednih dežel socializma je brez dpgrtf.a neizbež- na posledica diskriminacijske politike okupacijskih oblasti, ki so stavile še lansko leto tem deželam vsakovrstne ovire in to v cilju, da onemogočijo njihovo uveljavitev na našem tržišču. Kar se tiče organizacije velesejma kot take je beležiti letos pozitiven napredek, kar je brez dvoma pripomoglo k večji resnosti te pomembne vsakoletne manifestacije. Uglejmo si sedaj vsaj bežno posamezne paviljone in stande, ki so povsod lepo in okusno urejeni. Pri glavnem vhodu na desni strani naleti obiskovalec na pa viljon «D», kjer so v pritličju razstavljeni številni najmodernejši šivalni stroji vseh vrst in znamk ter tekstilni proizvodi. Tu ima svoj stand tudi Tržaška ko-nopljarna. V prvem nadstropju je pa z dobrim okusom urejena Kje so vzroki upadanja našega trgovskega prometa V nedeljo je bila konferenca ZES o problemu, ki je za Trsi življenjske važnosti V nedeljo zjutraj je bila ob številni udeležbi delavcev iz vseh tovarn in pristanišča važna konferenca, organizirana na pobudo ZES. Konferenca, ki je bila zelo uspešna je bila sklicana za to, da se vsi delavci in drugi zainteresirani sloji upoznajo z osrednjim problemom gospodarskega izživljanja našega mesta, t. j. trgovskega prometa preko naše luke, ter vedno večje krize, ki se poraja na tem gospodarskem področju. V otvoritvenem nagovoru je — V resnici verjamem, da gremo naproti miru in razorožitvi; kajti, ali vidiš, kaj dela Američan, kako poklanja orožje Titu... predsednik ZES Radlch prikazal o glavnih obrisih splošne cilju, ki si jih zastavlja ta pobuda ter predal nato besedo dr. Teinerju, ki je bil svojčas član odbora za zaščito dela v pristanišču. V svojem zanimivem poročilu je dr. Teiner podrobno analiziral težko stanje našega trgovskega prometa, prikazal vzroke naraščajoče krize ter nakazal smernice za izboljšanje obupnega stanja. Uvodoma je govornik navedel vrsto pobud, ki so bile povzete v zadnjih dveh letih za rešitev krize tržaškega trgovskega prometa, kot pobudo Trgovske zbornice, diskusijo v občinskem svetu, gospodarsko konferenco ZES ter ustanovitev odbora za zaščito dela v našem pristanišču. Na žalost pa niso merodajni forumi upoštevali konkretnih predlogov, ki so bili dani ob priliki gornjih pobud in tako se stanje bistveno ni spremenilo. Tudi Delavska zbornica je zavzela do odbora za zaščito dela v pristanišču povsem dvoumno stališče, kar je ustvarilo vtis, da se noče resno pobrigati za življeniske interese delavcev in našega mesta na splošno. Za to stanje nosijo odgovornost vse oblasti, od župana, conskega predsednika pa do takozvanega «italijanskega tiska», ki skušajo na vse načine odvrniti zanimanje delavcev od glavnega problema tržaškega trgovskega prometa. Skušali so osredotočiti vso po- Muslina, ki je podal tehtno analizo vzrokov krize našega trgovskega premeta, To sttjnje je treba pripisati v prvi vj-sti splošnemu upadanju mednarodnega trgovskega prometa, za kar ngsijo krivdo ZDA, ki s svojo politiko blokov do dežel socializma onemogočajo razvoj svobodnega trgovanja med kapitalističnim in socialističnim svetom. Krivdo Pa hočejo prevaliti na dežele socializma. Toda prav gospodarska konferenca, ki je bila v Moskvi, jih je postavila na laž, ker se je jasno izkazalo, da so dežele socializma vedno pripravljene trgovali z drugimi deželamj, ker je to dejansko tudi v njihovem interesu. Nadalje imamo neštete ovire, ki jih postavlja okupacijska oblast v pogledu trgovskega prometa Madžarske, Ceškoslova. ške in Poljske s prekomorskimi deželami in Kitajsko. Člednja preprečuje na vse načine, da bi se ta promet razvijal preko naše luke. Govornik je nadalje navedel še vrsto razlogov, kot n. pr. pomanjkanje finansiranja Splošnih skladišč S strani VU, ki ne morejo prav zaradi tega prilagoditi svojih tarif in konkurirati s nevernimi lukami in Reko. Po zaključkih drugega govornika so sledile intervencije občinskega svetovalca Franca Gombača, člana tovarniškega odbora Splošnih skladišč, nadalje delavcev Modestija iz Tržaškega arzenala, Valentinija iz Tovarne strojev ter Valdistena, ki je sprego- razstava obrtništva, kjer so poleg furlanskih in drugih dobro zastopani tudi naši obrtniki s svojimi tipičnimi izdelki. Kar v resnici kvari velesejem je stand MSA (takozvane ameriške pomoči), ki se šopiri med paviljonom «D» in paviljonom Združenih jadranskih ladjedelnic. Ta razstava nima v bistvu nič skupnega z velesejmom, ki je pač manifestacija trgovskega značaja. Razkazovanja ameriške «dobrodelnosti» in «blagodati» ni nič drugega kot politična propaganda laži in klevet, ki se ji človek ne more izogniti niti ob obisku velesejma. Mnenja smo, da bi bil že skrajni čas, da se taka neokusnost odpravi, kar so n. pr, na padovanskem velesejmu že storili. Veliko pozornost vzbuja paviljon Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), kjer so razstavljeni težki ladijski in drugi stroji ter modela dveh ladijskih kabin. Vsak delavec bo nedvomno s ponosom in zadoščenjem gledal proizvode', ki so sad $ela in truda naše specializirane delovne sile, valeč - pestro razstavo mehanike, kjer vzbuja posebno pozornost velik stroj za tkanje ter drugo mehanično orodje in predmeti. Paviljon «A» pa je še posebno privlačen za hišne gospodinje, ki si bodo lahko ogledale (seveda samo Ogledale) bogato izbiro električnih hladilnikov, pralnikov, srkalcev prahu, radijskih sprejemnikov in drugih potrebščin, ki so na žalost nedostopne za večino tržaških družin. Končno čaka obiskovalca še paviljon «C», kjer so razstavljeni motoskuterji, motorji, kolesa in seveda ne smejo manjkati tudi luksuzni avtomobili različnih ameriških znamk. Seveda niso razstavljalci in organizatorji pozabili na ljubitelje dobre vinske kapljice, piva ter prigrizka in kadilce, ki najdejo bogato izbiro v raznovrstnih mično urejenih standih. R. BLAŽIČ Od vsega, kar so ustvarili sovjetski ljudje v dobi 24 let, to je od Veiike oktobrske revolucije pa do nacističnega napada leta 1941., se je hitlerjevski bes najhujše znesel nad tovarnami, ki so predstavljale gospodarsko osnovo socialistične preobrazbe Sovjetske zveze. Kamor koli so prihrumele nemške horde, so timóne vso cvetočo industrijo, a tudi letala in topovi so si postavili cilj uničiti čim več tvornic je bilo mogoče. A v kratkem času prve povojne petletke je sovjetsko delovno ljudstvo obnovilo vse uničene industrijske naprave in postavilo še mnogo novih. Tako je bila leta 1942. do tal porušena tudi velika tovarna traktorjev «Džerdžinski» v Stalingradu, ki sem jo obiskal in kjer sedaj dela 15-17.000 delavcev. Predno so nacistične čete prodrle v neposredno bližino Stalingrada, so delavci in prebivalci mesta evakuirali tovarniške naprave, stroje itd. proti vzhodu. Cim pa je bila 2. februarja 1943. dokončno strta nemška moč pred Stalingradom, so takoj začeli obnavljati porušene oddelke ter postavljali stroje. V kratkem letu dni je bila tovarna skoro popolnoma obnovljena in je začela delati s polno paro, istočasno pa so postavljali tudi nove oddelke. Že leta 1950, je bila proizvodnja dvakrat večja kot pred vojno, izdelovati so začeli nove tipe traktorjev, kot so moderni DT 54, traktor z Dieselovim motorjem na nafto, od letos pa izdelujejo tudi traktorje z generatorjem na lesni plin. Za vse tovarne in delavnice ZSSR je značilno to, da tu ni samo delavnica, marveč da se delavci tudi izobražujejo, izpopolnjujejo svojo splošno in strokovno izobrazbo. V naši traktorski tovarni obiskuje 1500 delavcev dnevno šolo, 400 pa večerno, na katerih poučuje 200 učiteljev in kjer si delavci izpopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo. Poleg teh pa jih je mnogo stotin, ki poleg dnevnega dela študira, da napravi izpite čez gimnazijo in se nato vpišejo na univerzo, večinoma na tehnične fakultete, ter postanejo inženirji. Od inženirjev in tehnikov, ki delajo v tovarni Džerdžinski, jih je 65 odst. prišlo iz navadnih delavcev, Tudi ravnatelj tovarne Ivan Sinicev, pod-ravnatelj in vsi vodje oddelkov so bili pekoč navadni delavci, ki so z marljivostjo dosegli inženirsko diplomo. Toda tudi «navadni» delavci postajajo z razvojem sovjetske tehnike, z mehanizacijo in avtomatizacijo delovnega procesa vedno bolj tehniki, voditelji strojev z vedno večjo tehnično izobrazbo. Tako me je presenetilo, da ima v Zavodu merilnih instrumentov v Kijevu, ki sem si ga tudi ogledal, nad 50 odst. vseh delavcev srednješolsko ali univerzitetno izobrazbo. MILIJONSKE SLEPARIJE TITOVIH MILJENCEV V zaključku konference jg bila odobrena resolucija, v kateri ?o poudarjeni vzroki sedanje krize trgovinskega prometa ter iznesene delavske zahteve in predlogi za resnično poživitev dela v pristanišču in ladjedelnicah ter procvit trgovine. Ameriška «strokovnjaka»: «V kolonijah je navada, raja ne uboga rada; da najemnik lažje skače, dajemo mu kratke hlače.» Kratke hlače, kratka bluza...» Tito sije in se muza, «Samo, joj... bridkosti tajne! Kam pa denem naj kolajne? Tito: «Jej, jej, jej, kako je lepo, — res, da narod gleda srepo — zdaj je že, pri moji veri, vse pri nas po vaši meri: Jih imam najmanj tri vreče.» Se popraska boss in reče: «Glavni dve na prsi daj si, da se ve odkod in kaj si. Kratka bluza, kratke hlače, dolge cene, male plače, prazne shrambe, polne ječe, nam pa med in mleko teče. Zdaj pa hitro za opravki, ■ glej, če so pobrani davki!» Tito misli: res je k sreči v kratkih hlačah lažje.., teči. Stanovanjska kriza v svetu zornost na manj važna vprašanja, kot n. pr. pomorske in pristani- 'uori{ „ imenu pristaniščnlkov ške tarife, dali so nekake obljube o pojačanju železniške proge za Trbiž itd. Hoteli so namreč dokazati, da bi Trst na ta način lahko konkuriral s severnimi pristanišči kakor tudi z Reko. Zamolčali pa so glavno dejstvo, to je, da so dane navedenim lukam vse možnosti razvoja, kar se pa Trstu v celoti odreka. Voditelji «Finmare» ter nekaterih paro-plovnih družb, ki delujejo v Trstu, so celo izjavili, da obstaja potrebni sklad za gradnje, ki bi bile potrebne našemu pristanišču. Demokristjanska vlada pa je seveda naklonjena le privatnim brodolastnikom ter tako zapostavlja paroplovne družbe «FIN». Sklicujoč se na govore ob priliki otvoritve velesejma je dr. Teiner zaključil svoje poročilo s poudarkom o nujni potrebi svobodnega trgovanja Trsta z vsemi deželami, ki bremenijo na našo luko in to s posebnim ozirom na dežele ljudske demokracije, ki bi lahko veliko prispevale k procintii našega mesta. Sledil je govor tajnika ZES pomorščakov in pristanlščnikov Tajništvo OZN ugotavlja v nekem- poročilu o -socialnem položaju v svetu med drugim tudi, da bi bilo treba v kapitalističnih deželah nujno zgraditi 30 milijonov stanovanj, -v kolonialnih deželah pa 150 milijonov. Ce pomislimo, da so v letih 1952-53 znašali stroški za oboroževanje držav atlantskega bloika skoraj 75 milijard dolarjev, lahko pridemo do zaključka, zakaj je danes na stotine milijonov prebivalcev držav kapitalističnih dežel brez strehe. katera se pa mora danes tla Žalost boriti za svoj obstoj jn ohranitev naše ladjedelniške industrije. Korak nas nato popelje v «Palačo narodov», kjer so v pritličju paviljoni Pakistana, Indije (ki razstavljata letos prvič) ter Avstrije in Jugoslavije. Pakistan se predstavi s svojimi tioičnimi in naravnimi proizvodi ter celo nekaterimi športnimi predmeti. Tudi paviljon Indjje prfjetno iz-nenadi obiskovalca. Pester in bogat je avstrijski paviljon, kjer najdeš bogato izbiro vzorcev, od papirja, pisarniških potrebščin, preciznega orodja, igrač, kuhinjskega pribora pa do tipičnih avstrijskih lodnov, Titovci se tudi letos ponašajo in «blujlrajo» s svojimi običajnimi vzorci, ki so v pravem pomenu besede tudi samo vzorci. Letos so privlekli celo par proizvodov «Litostroja», tovarne, ki bi morala zaposliti 20 tisoč delavcev, v resnici pa jih je zaposlenih le nekaj tisoč. In to je vse, kar lahko pokažejo od svojega «petletnega plana». V prvem nadstropju najdeš bogato razstavo kape, kjer so zastopane številne države proizvajalke, doitm je v II. nadstropju palače ves prostor posvečen slavospevom «obnove» našega mesta, kar tudi nima nič skupnega z namenom in cilji velesejma. Trgovec Avšič aretiran v Ljubljani Ze zadnje me-ece lanskega leta so zečele krožiti po Ljubljani vesti, da se dogajajo v gospodarskem oddelku mestne občine velike sleparije. Govorilo se je milijonskih profitih nekaterih vidnih predstavnikov titovske občinske u-prave. Pod ljudskjm pritiskom je bil aretiran vodja gospodarskega oddelka Eijj Stgfaii, ki si je nakopipil precej mjijjo-Siov na račun ljubljanskih delovnih ljudi. Za njim so se odkrile, vedno pod pritiskom javnega mnenja, «nerodnosti», oz. sleparije v Mestni klavnici, Končno pa je «Ljudska pravica» od 20. junija t. 1. objavila vest, da je bil aretiran tudi direktor «Tekstila» Avšič. Afera se je torej precej razširila, kljub temu da so titolašistične oblasti skušale vso zadevo u blažiti. Kdo jg Avšič? Za časa stare Jugoslavije je bil zelo bogat trgovec v Ljubljani. Imel jg >Vojo trgovino v ‘Prešernovi ulici. Po osvoboditvi, prav po- V paviljonu «B» najde obisko-1 sebno pa po titovskem iz- dajstvu je Avšič postal velika osebnost na trgovskem področju. Postal je vodja podjetja «Tekstil», ki ima na desetine podružnic po vsej Sloveniji. Ljudje se vprašujejo, zakaj je postal taka velika glava. Tudi 'to ni tajnost. Njegov brat je general Jaka Avšič,' eden izmed najvidnejših titofaŠištičiiih voditeljev v Sloveniji, človek, ki jg z dušo in te’esom povezan s Kraigherjevo kliko in ki zaradj svojega popolnoma buržoaznega porekla in mišlje nja je zelo zaslužen za tito-fašistični režim. Sedaj pa so morali njegovega brata Avšjča, direktorja «Tekstila» aretirati pod ljudskim pritiskom. V njegovi vili so našli za več milijonov skritega blaga, znan je bil kot mojster tihotapstva. Kako je gen. Avšič povezan v afero svojega podjetnega brata? Koliko dobička je imel od tega, da je s svojim, imenom in svojim činom pripomogel k bratovim «uspehom»? -Najbrže ne bodo titolašistične oblasti Tudi v traktorski tovarni v Stalingradu se ves delovni proces izvaja na tekočem traku, ki silno pospeši proizvodnjo. Vse težko delo opravljajo stroji, žerjavi, dvigala in druge naprave. To dovoljuje delavcem, da se specializirajo v svojem delu in tako neprestano dvigajo svojo produktivnost, da ne le dosegajo nor mo, ki jo določajo delavci sami na skupnih sestankih, marveč da jo tudi visoko prekoračujejo. Zelo me je začudilo, da je 75 odst. delavcev te tovarne stahanovcev, to je naj boljših delavcev, ki visoko nadkriljujejo normo. Poleg teh jih je še 10 do 15 odst. u-darnikov, tako da le mal nd stotek, predvsem novinci, ki le dosegajo ali malo presegajo normo. Naravno, da je bilo tudi podjetje samo proglašeno za stahanovsko. Ta visok odstotek stahanovcev pa seveda ni osamljen pojav, mar več je to v ‘ZSSR nekaj normalnega. Tudi Zavod merilnih naprav v Kijevu ima nad 75 odst. stahanovcev ter okrog 15 odst. udarnikov. Tovarna trikotaže «Roza Luxemburg» v Kijevu, ki sem si jo ogledal, ima nad 50 odst. stahanovcev in 30 odst. udarnikov od preko 3000 delavcev, od kate rih jih je 85 odst. žensk Povprečna plača delavca v tovarni «Džerdžinski» znaša 1500 rubljev mesečno. Najnižja začetna osnovna plača za nekvalificirano dela znaša 550 Rb, za kvalificirano delo 820 Rb in za specializirano 1100 do 1300 rubljev. K temu pride še dodatek za napredovanja in delo preko norme, ki se hitro dviga, tako da dober de lavec z lahkoto zasluži 2000 Rb, mnogi pa pridejo tudi na 2500, 3000 Rb in čez. Da sem sploh ne štejemo plačila za morebitno nadurno delo, ki je prostovoljno. V splošnem velja 8-urni delavnik, za težka in nezdrava dela pa velja znižan urnik 6 in celo 4 ur dnevno, naravno ob polni plači. Wi ■loče »tl i je ,| »e. ' in ■s »ske ài c ‘ ki raz to 'Soči »c ti sv ‘lose tih, hv. ni natorjih, okrevališčih, bri plačno bivanje v domovih 1 diha, brezplačne počilniš kolonije za otroke. Otroci d 1(0 lavcev študirajo na stros .a države ali tovarne, ki jim t dita štipendije. Posebne ug‘ nosti uživajo delavke za č> j' nosečnosti in dojenja: lab dnevno delo, odmori za doi nje, 3 mesečni plačan por* niški dopust itd. Poleg imajo delavci v tovarni W( zo, v kateri plačajo en rubi za obrok dobre hrane, tv dietične. Tovarna pa jim sezidala tudi krasna stano' nja, opremljena z vsem sodi fl°P n im komfortom. Najemni je zelo nizka in sicer en rubi za vsak kvadratni meter k» stne površine (kuhinja, ve shramba in druge pritikl' niso vštete), tako da zn» približno 2 odst. mesečne P1 če. Tovarna pa je stanovale« poskrbela tudi za vsa osti udobja: krasni parki, šport otroška igrišča, jasli in vr1,. krasen kulturni dom z vel' c 1 dvorano, knjižnicami, citai1 carni itd. Spričo takih po! jev sovjetskih delavcev je v kot razumljivo, da tudi del3 1 ci posvečajo svoje moči sposobnosti delu in svoji brazbi za izgradnjo vedno le šega življenja vseh sovjetsK ljudi. STANE BilJOVl* o '• Pc e< sebno vitaminizirano hrano. ^ Z\ je brez vsake masti. Toda P Ed da pogoj zdravljenja je ta, da nč‘li-e,1h otročička k zdravniku, po "j nosti k specialistu za otrošK61 k 1 2 lezni. S tem nikar ne odiali 1^“^ Dom kulture tovarne traktorjev Džerdžinski v Stalingr, 2; Med one, ki so z veseljem sprejeli veti o umoru Ro<-en-bergovih. spadajo titofašisti. V času, ko se je krepila in širila akcija za rešitev nedolžnih zakoncev, so titofašistični listi objavljali članke ameriških obveščevalnih agencij, ki so skušale prikazovati Rosenber-gova kot krivca in kot atomska «vohuna». Pri tem svojem umazanem in podlem poslu so dokazali, (Ja slepo hodijo po stopinjah ameriške propagande in da je fašistični norec Mac Carthy postal za njjh skupno z Goebbelsom najr boljši vzgled za akcijo proti miroljubnemu gibanju v svetu-. Dogodilo se je prav ob umoru Rosenbergovih, da so titofašisti pretakali potoke solza nad usodo peščice nacističnih in SSovskih provokatorjev in zločincev, ki so skušali e požigi policijskih" postaj, plenitvijo trgovin, zažiganjem rdečih zastav, umori delavcev in ljudskih policistov v D. R. Nemčiji oživeti nacizem in ustvariti pogoje za sprožitev svetovne vojne, kot je bilo v načrtu Amerikancev, dočim so ploska-Eisenhowerju in fašistom «American Legion», ki so poslali na električno stolico dva popolnoma nedolžna človeka. Nacisti so za titofašiste posta-«žrtve sovjetskih tankov», dočim sta Rosenbergova bila UMOR ROSENBERGOVIH organiziral titovec Rogge j v >« čno uspelo spraviti v ne»* , r0(j0. ■i) la dva nedolžna človeka, ki J.; LV“vn kot žrtvi zahteval am®1 V '4 ^ t, protisovjetski Moloh. . #1» °dn V tistih dneh se je tudi. ^čnai «vohuna», ki sta «prejela zasluženo kazen». Njim ni bilo mar, da so vse najvidnejše o-sebnosti Evrope in sveta podvomile v «krivdo» Rosenbergovih, da so listi, ki so protikomunistično usmerjeni, na veliko pisali o mostrjjoznostj procesa proti Rosenbergovjm. Njim je le mar, da so pridni hlapci najreakcionarnejših a-meriških krogov, da od teh krogov prejemajo navdušene pohvale in prav posebno dolarje. Ce pa pogledamo, kako je potekel proces Rosenbergovih in kdo je poleg ameriškega fašizma glavni krivec njune obtožbe in njunega monstruozne-ga umora, nam pa postaja jasno, zakaj so titofašisti tako vneto ploskali ameriškemu fašizmu ob eksekuciji Rosenbergovih. Provokacijo in zločin proti Rosenbergovima je po nalogu ameriških fašističnih krogov organiziral odv. John Rogge. I Kdo je Rogge? Pred leti je l bil Rogge član ameriške progresivne stranke. Bil je pa izključen iz nje, ker je hotel v tej stranki zastopati agresivno in imperialistično stališče Trumana in Mac Arthurja. A-meriški fašistični krogi, katerih se je prestrašil, so ga podkupili, da bi jim lahko slijžil za razbitje vsakega demokratičnega gibanja v ZDA. Rogge je postal provokator proti demokratičnemu gibanju v ZDA, Ne samo to. Postal je celo titofašistični agent v ZDA. Ko je stopil v Veljavo zakon Voor-hies, se je registriral kot agent Titove vlade v ZDA, kot pravni zastopnik titolašističnega poslaništva v Washingtonu. V svoji izjavi je le opustil navedbo vsote denarja, ki jo je za to svoje delo prejemal od Titove vlade. godilo nekaj, kar še bo1', 0 svetljuje provokatorsko VL t titovskega agenta v ZDA ^“lstv Ko je bil brat Ethele Rosen- geja- S Pom°čjo FBI je ti v s berg, t. j. David Greenglass m bivšega sošolca J. tik n' Leta 1949. je prisostvoval pariškemu kongresu za mir. Na njem je skušal izzivati in je zastopal ameriške in titovske teze. Večkrat je bil v Jugoslaviji, kjer se je razgovarjal s Titom > aretiran pod obtožbo vohunstva, je njegovo obrambo prevzel Rogge. Sodišče je obtožilo 'Greenglassa, da je odnesel neke dokumente tudi iz Mexico City. Zato bi ga oblasti bile morale odvesti iz New Yorka v Mexico Cjty. Rogge pa je to preprečil, zahtevajoč večtedensko odložitev. Sodnik je na to pristal, kar pa se le malokrat z ZDA zgodi. Nato je Rogge organiziral nekaj sestankov in razgovorov med javnim tožilcem Ir-vingom Saypolom in Davidom Greenglassom. Na teh sestankih so bili prisotni tudi agenti ameriške tajne policije (FBI). Nato je Rogge organiziral konferenco, ki je trajala 3 dni in na kateri so bili prisotni David Greenglass in njegova žena Ruth ter večje število a-gentov FBI. Po tej konferenci je prišlo do aretacije Juliusa in Ethele Rosenberg pod obtožbo «atomskega vohunstva v korist ZSSR». Roggeju je kon- Maxa Elitch1’1 San® Rosenberg znanega ---- _ FBI uporablja le v Pr°V‘f ^ley torske namene, ter ga P1 j, tišan čaj, naj podpiše izjavo ?(J°Veni Juliusu. In ker v ZDA tud1 Ji. V kriminalca, ki ^ j Kot eni v težilne priče lahko imajo L jega odvetnika, se jg_ zg^,^g0?J flt J zuje, kakšna monstruozP05' |sVske ■S r.. nik Elitcherja. Bil je tore> i A ?1 vetnik Greenglassa, i5,,: |i'iseije sno pa «glavne» obtežilu® f t6(l iie C. na če, kar nam najboljše zuje, kakšna m je pripravljala. , AVjil Tako je Rogge postal j 6Ae ser obtožbe, obsodbe in . ili lt*kc ra Rosenbergovih. Zato r.; rajo_ sno, da titofašisti niso - U$no zahtevati pomilostitve P°ti j et^j, bergovih, ker bi bili SJ “. Hrv ta in plačanca, ki je tak0^ ^1' S» udarili po glavi svojega "'j 'CV I______________/L ši ljudje dobro zapomnii0';!.1 bro služil ameriškemu .. f 6i zrnu. Tudi to dejstvo naj ^'“Vi,0, končni obračun s tit1 ni več daleč. Tudi za čin bodo zgodovini in ljudstvu. morali odg°va’ no 2d o ‘Vn K ><> £A MIR, ZA NAROD IN KULTURO ! ^otek 3. rednega občnega zbora Slovensko hrvatske prosvetne zveze v Trstu [Nadaljevanje s 1. strani) ^°če posveča več pozornosti vprašanju. Morali 'bi načrtih popularizirati naše pridobi intervencija komunistič-^ o1 in socialističnih poslancev v ni$! ^kern parlamentu glede uza-(j^tue slovenske šole v Italiji ~.0$ takorekoč mimo nas, ne n j bi jo konkretneje popularizi-iclI- £ vsemi poštenimi demo-& Qfi, z vsemi zavednimi Sloven-jgjj) ki jim je vprašanje obstoja (jo; Razvoja slovenske šole prav )or^° Pri srcu, kakor nam, je te^°če sodelovanje na tem polju. s fašisti ni mogoče sodelo- -uvt' svojem korejeratu je nadalje ju! 'tosai špekulacije titovcev in n0v tlK ki se laste izključnega od0?loPoIa na tem polju. rini:^0u. Karlo Bernetič pa je go-,uy 'ril o pomenu in važnosti knjižno Poročal je tudi o delovanju yg^avateljskega odseka SHPZ. ikl'l|ltiari1 je, da je vodstvo SHPZ zn/laSalo premalo važnosti tema . pl eiria vprašanjima, kar pa bo alci1®0 u bodoče izboljšati. osta tem pa je sledila diskusija, )orl|ltafero so Posegli številni deleči Med prvimi je govoril tov. jgjj:ir|c Hamlet iz Nabrežine,, ki je ita» poročal o delovanju, o ovirah in šanjih društva «Kolarič» pri Sv o težavah, s katerimi je združeno delovanje prosvetnega društva v Nabrežini. Med drugim je sporočil razveseljivo novico, da tamkajšnje prosvetno društvo namerava graditi nov prosvetni dom. Zares hvalevredna zamisel. Prav bi bilo, da bi jo posnemali še marsikje! Tov. Lucijan Malalan je poročal o delovanju prosvetnega društva Lonjer-Katinara. To društvo, četudi nima lastne dvorane, kjer bi se lahko nemoteno, izživljalo, je vseskozi aktivno. Kljub temu, da živi v Lonjerju na desetine titovskih plačanih aktivistov,šteje društvo preko 100 članov. V zadnjem času je zelo u-spešno izvedlo akcijo za pobiranje podpisov za STO. Tov. Prelc iz Podlonjerja pa je poročal o delovanju PD «Zvezda». To društvo ima skoraj 200 članov. V njegovem sklopu delujeta pevski zbor in dramska družina, ki je nastopila z igrico «Idealna tašča» že 12 krat in je povsod žela mnogo uspeha. Za kritje stroškov SHP Z je to društvo prispevalo 5.000 lir. To dejanje je posnemanja vredno! Tov. Viola je govoril o vpra- AKLJUČNA RESOLUCIJA . rednega občnega zbora SHPZ 'I. redni občni zbor SHPZ , Bo preučitvi poročila in di-...,slllsije sprejel naslednjo reso-§1%: [Tl'°vensko - hrvatska pro-**’ Jtna zveza kot najvišja kul-r"a predstavnica Slovencev čfc« Hrvatov STO smatra za \e i* °lo dolžnost, da spričo tež-■rjfi'Sa stanja, v katerem se narasli Jata slovenski in hrvatski la 1 ne samo na STO, marše 1J Predvsem v Jugoslaviji, , pi tr sta izpostavljena kratene 1J fašističnemu zatiranju, la jvT1' ijuni borbi za osvoboditev Qfil’ { Vrnitev v slovansko skup- 's*: istočasno pa da sodeluje levi i ' ’ „°skih Slovencev. 0Ì ^ajevnimi ljudskimi gibanji tofh.'bi za pravice goriških in urei Po svojih močeh pomaga : fisHpz kot del svetovnega n p Njubnega gibanja z zado-!» em ugotavlja, da so na, 5 „[ Jane kulturne sile v svetu 1 iai « ,tt0 pomagale pri širjenju :c‘‘ vs|i o miru ter pri ublažitvi ei it ne vojne napetosti ter r v, javlja, da bo vedno in ob !e f;v k.em trenutku prispevala po 3 sf "lih močeh k utrditvi tabo-zve‘\ ,r>iru in k zmagi miru v sve- irž Srna^°’ kei' sta samo V m*r' da času mogoča izmenjava ., j ,urnih izkustev med naro *Wek k zbližanju In sode- či iiovr"u med narodi; Sieherni Barbari. Poročal je o ovirah, ki jih ima to društvo. Toda nov prosvetni dom, ki so ga vaščani sami zgradili, je očiten dokaz, da ima društvo tudi uspehe. Za kritje stroškov 3. občnega zbora je to društvo prispevalo 5.000 lir. Darovalcem iskrena hvala! Tov. Jagoda se je v svoji intervenciji dotaknila zelo važnega vprašanja, ki bi ga morala SHPZ vzeti resneje v poštev pri svojem bodočem delovanju. Gre namreč za vprašanje samoiniciativnosti odborov. Toda na to bo treba odbore primerno pripraviti in jim pomagati, da dosežejo ta zaželeni cilj. Priporočala je, naj u bodoče SHPZ prireja pogosteje sestanke odbornikov PD z vodstvom SHPZ in naj čim 'bolj je mogoče omeji pošiljanje okrožnic. Ti neposredni stiki bodo brez dvoma v obojestransko "Korist. Zelo važno intervencijo je imel orisal stanje kulture v drugih zahodnih državah, ki se tako rade nazivajo «svobodni svet». Omenil je preganjanje vsake napredne misli v ZDA. Zahodni vladajoči krogi delajo to v cilju, da preprečijo odpor proti njihovi oblasti, proti njihovim načrtom za vojno. To njihovo početje je najboljše osvetljeno od nezaslišanega umora nedolžnih zakoncev Rosenberg. Stališče SHPZ do tržaškega vprašanja Ameriški vojni netilci so vedno bolj izolirani v svetu zaradi dosledne miroljubne politike sovjetske države in tabora miru, kažejo se resne razpoke v zahodnem svetu, kar nam dokazuje primer Anglije, francoska kriza, poraz preti- no preganjanje Slovencev v coni A in Italijanov v coni B. Se hujša zaostritev se je pojavila po londonski konferenci, za katero so se predhodno dogovorili s Titom. Vrstijo se ukrepi proti enakopravnosti narodov na STO-, V coni A se je povečalo prisilno naseljevanje italijanskega življa, so se povečali ukrepi in grožnje proti našemu jeziku, naši šoli, naši kulturi, našemu narodnemu obstoju na splošno. Isto se dogaja v coni B proti Italijanom. Vse to po krivdi okupacijskih oblasti in njihovih italijanskih iredentističnih in ti-tofašističnih hlapcev. Govornik je naštel primere o odvzemu sedežev kulturnim organizacijam, o povišanju pristojbin za kulturne predstave, o ovirah pri izdajanju do-ljudskih sil v Italiji in drugje, voljenj, o zasliševanju in za-Iz te izolacije se ameriški | strahovanju voditeljev kultur- e ‘5 na splošno razvoj kultu-, SHPZ poziva vsa prò-V e ."a društva ter vse Sloven-t, 'n Hrvate, naj odločneje m v^ueje sodelujejo v vrsta) *,,^v za mir, da dajo svoj z T,'e«ec in Hrvat STO naj Jane aktiven borec za mir! noi ij6 žvezi s pretečo nevarno-a P v da se uresničijo načrti ne-nc-1 (/''h krajevnih in medna-, ti (j.hfh krogov o delitvi STO, SK« C"» zbor SHPZ v imenu Stola,(hCev in Hrvatov odločno odi-ij| "'s ta zločin, ki bi pome-Ij, "jihov narodni, kulturni in s 6°darski pogin. STO je tji-v/amišijeno kot korak k o-K^hvi miru v tem delu Ev-in izboljšanju odnosov fi sosednimi narodi in, ker 16/išlo d0 nobenega dogodili bi opravičil njegovo U-*tvn-e, vztrajajo Slovenci in J§0 ®li na njegovi ustanovitvi ijJhhu in črki mirovne P0-e- Zato da se odvrne ta C-iost, naj vsi podprejo j čl°g o začasni civilni upra-[*tnnostnega sveta OZN ki is odpira možnost uresni-\o ST° in s tem izboljšuje ilnJe za dosego naše nacio-^ 6 enakopravnosti. h1 ^ stoletja živijo na tej zem-'ovenci, Hrvatje in ltali-^ato je predpogoj za vsa-v!Ni-°-Uspešno borbo na vseh - kv °čjih tesna bratska pove-e5)-kr > medsebojna pomoč teh i jPV0v- Ločitev od teh naših ie(*Cnih zaveznikov bi pome K, ‘ežko nevarnost za naš k »i ob i0jj H j k°Pravnosti. Zato se je obločno zoperstaviti vsa- di 1 enJ,' obstoj in za dosego na- ioli vlTu,, "'"orno , Poskusu omajanja tega , st» ^ lVa od koder koli, zlasti [u)jii v«stn strani šovinizma in za- hei liih!leSa zanikanja narodne :P K‘aa «osti. Posledica poskusov za oieiVa. STO se 3e povečalo pi’ V^Pjanje in raznarodovanje ,di1 X ncev v coni A in Italija-s' *ii v coni B. To preganjanje O g^narodovanje se izvaja od'j s«ls^0?P°barskem, jezikovnem, pa še z nasilnim }e f "n Juvanjem v obeh conah. d6 St Pade glavna odgovor->oS* i Vsk„a aPglo - ameriške in ti-> h nij okupacijske oblasti, po-1 )* Sg j|p Pa na vse šovinistične !k in kulturnem podro- ramo, kar je dolžnost SHPZ in prosvetnih društev, neprestano razvijati med našim ljudstvom ter se boriti proti narodni mlačnosti, prav tako pa proti netenju narodne mrž-nje. SHPZ mora postati vedno bolj predstavnica vseh Slovencev in Hrvatov STO ter njihovih teženj na vseh področjih javnega udejstvovanja. Zato morajo prosvetna društva postati središče vsega delovanja Slovencev v svojem območju. V naše prosvetne organizacije je treba pritegniti najširše množice Slovencev in Hrvatov ne glede na njihov nazor in prepričanje, razen titovskih a-gentov in drugih zavestnih ljudskih sovražnikov, ter jih pritegniti v borbo za narodne pravice in za zdravo in napredno ljudsko prosveto. Predvsem moramo pritegniti k aktivnemu delu vse delovne sloje .delovno in dijaško mladino in vse poštene izobražence, ki niso izdali svojega naroda in njegove kulture. Za utrditev prosvetnega delovanja zadaja občni zbor Glavnemu odboru in vsem prosvetnim društvom sledeče naloge: 1. Zastaviti moramo vse sile za dosego popolne enakopravnosti slovenskih šol na podlagi obstoječe zakonodaje, z u-vedbo organičnega načrta in stalnosti za učne: moči. Prav tako je treba str^m^ti za tem, da se vzpostavijo kar najtesnejši stiki med šolo in domom da se tako z neposrednim stikom, z dodatnim poukom in na druge načine dvigne uspešnost naše šole. i. S predavanji, knjižnicami in gostovanji je treba obuditi doslej pasivna društva, odnosno dvigniti njihovo delavnost. Razviti jp treba medsebojno pomoč med društvi, zlasti z gostovanji, tako v coni A kakor tudi na Goriškem, kateri je treba posvetiti vso paž-njo ter ji pomagati ustanavljati prosvetna društva in kulturniške skupine. 3. Pomnožiti jn ojačiti pevske zbore, godbe, dramske družine in druge kulturne skupine, obenem pa dvigniti kulturno raven njihovega udejstvovanja. 4. Društva se morajo'potruditi, da razdele vse izkaznice in da pritegnejo nove člane, obenem pa poravnajo poleg odgovarjajoče članarine tudi vse druge finančne obveznosti ter da gmotno in finančno podpirajo SHPZ. 5. Prosvetna društva morajo redno poslovati z rednim sklicevanjem občnih zborov in odborovih sej. Odbori naj si prizadevajo, da se finančno osamosvoje in da skrbno čuvajo ter množijo društveno imovino. 6. Pritegniti je treba najširši krog prosvetnih delavcev k sodelovanju in širjenju našega tiska, zlasti tednika iiDelo» in publikacij SHPZ, posebno še Ljudskega koledarja. SHPZ poziva vsa prosvetna društva, vse prosvetne delavce, vse Slovence in Hrvate STO na stvarno delo pod geslom: ZA MIR, ZA NAROJD IN KULTURO! tov. Pegan Just iz Saleža. Govo- vojni neti'ci skušajo rešiti s je. zagovarjajo in pod- Vseh narodnosti, ki to So.C PvN s„rv v,° »ta? P ' ii s ! *1 h‘,h društev ter- Slovencev R°ii i^tQihVn-a na,oga SHPZ- pr0‘ '«t j*l k' if^i VcJa Za uspešno borbo za \0rva‘Ov je, da se temu e-!v >. ln odločno zoperstavijo nUženi vodijo boj za do-“^Vnb?.D01ne narodne enako-na vsem Ozemlju. t» j n° enakopravnost sta 'irf' nai'odna samozavest in narodni čut, ki ju mo- rii je o vprašanju miru in o ohranitvi STO. Tudi tov. Gerlanc je govoril o vprašanjih miru, demokratičnih svoboščin ter titovskih provokacijah. Tov. Zorka Legiševa je imeia nadvse zanimivo in dokumentirano intervencijo, v kateri je zelo jasno prikazala, v kàkem položaju se nahaja danes kultura v Jugoslaviji. (Na željo delegatov na občenem zboru je bomo priobčili v celoti v eni izmed prihodnjih števillc našega lista). Na zaključku je tov. Siškovič podal svoje poročilo o delovanju nadzornega odbora ter predlagal razrešnico staremu odboru SHPZ Sledila je izvolitev novega odbora. Poročilo tov. Bidovca Tajniško poročilo je na III. rednem občnem zboru SHPZ podal Stane Bidovec. V' svojpm poročjlu je'orisal pogoje, v katerem živi in deluje SHPZ s svojimi društvi, pregledal izvršeno delo v luči na II. rednem občnem zboru sprejetih sklepov, nakazal pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, in začrtal smernice za bodoče delo. V začetku je govornik poudaril povezavo, k^ jo ima napredna ljudska kultura z delovnimi množicami, za katerih potrebe je nastala, se razvijala in dosegala uspehe. Zato ni čudno, da sovražniki delovnega ljudstva preganjajo napredno kultqro, ker se zavedajo, da predstavlja močno orožje za napredek. «Ko so bili titovci poraženi je dejal Bidovec — in so izgubili dotedanjo kontrolo nad našo prosvetno organizacijo, so skušali zavesti množice na stranpot z geslom, da mora biti kultura «apolitična». Seveda je to geslo veljalo le tu pri nas, kjer so bili brez moči, in so se na ta način skušali zopet vgnezditi v naše prosvetne organizacije. Toda v coni B in Jugoslaviji, kjer imajo svojo oblast, niso dali te parole. Tam jim je pa potrebna drugačna «kultura», t. j. «kultura», ki naj drži delovne množice na vajetih, da bi jih lažje izkoriščali in pognali v vojno za tuje interese. Tam je vsaka misel na napredno kulturo že težek zločin, katerega so plačali številni kulturni delavci življenjem ali svobodo». Govornik je nato orisal težko Stanje, v katerem se nahaja kultura v Jugoslaviji, kjer danes vlada zaradi preganjanja naprednih kulturnikov popoln kulturen molk, in, če kdo še poje, piše ali slika, je le režimski plačanec, ki s kulturo nima nobenega opravka. Tov. Bidovec je prav tako svojimi lutkami, kot so Sing-manri, Adenauer, Tito, s provokacijami korejskega ali berlinskega tipa, z novimi napadalnimi zvezami, kot je balkanski blok. Ce do danes pa ni prišlo do svetovnega požara, se moramo zahvaliti sovjetski miroljubni politiki ,ki je vse take provokacije nevtralizirala. Prav zaradi te politike zahodnih vladajočih krogov ni čudno, da je kultura v zahodnih državah prezirana in preganjana. Zato se v ZDA dodeljuje 75 odst. proračuna vojnim izdatkom in le 1 odst. ljudski izobrazbi, v Jugoslaviji 78,6 odst. vojni in le nekaj več kot 2 odst. ljudski izobrazbi. Temu nasproti pa opažamo politiko ZSSR jn držav ljudske demokracije, ki večino svojega proračuna posvečajo izobrazbi ljudstva. Govornik je na to povedal, zakaj mora SHPZ kfit najvišja kulturna predstavnica Slovencev in Hrvatov STO zavzeti svoje stališče v kori,st pravilne rešitve tržaškega vprašanja. Zaradi splošnih krajevnih razmer in prav posebno zaradi položaja, v katerem živimo Slovenci in Hrvati pa STO, edino mirovna pogodba z Italijo in pstanovjtev ST0. nam jamči popolno narodno enakopravnost. Zato je jasno, zakaj je vse slovensko in hrvatsko prebivalstvo skoro brez izjeme za ustanovitev STO in proti barantanju v kakršni koli obliki. Z barantanjem v obliki kondominija, etnične črte ali statusa quo hočejo spremeniti naše Ozemlje v strateško oporišče v vojne namene in v od tujjh čet stalno zasedena področje. Poleg tega, da je gospodarsko in politično stanje na STO zelo težko prav zaradi sedanjega stanja, se opaža, da se stalno poostruje tudi nacional- nih društev, o titovskih provokacijah proti našim ljudem itd. Titovci so tudi krivi, da so s svojim rovarjenjem ustvarili pogoje za omajanje narodne zavesti, za narodno pa-sivizacijo številnih ljudi, za padec števila otrok v slovenskih šolah, in temu je skušala z vsemi svojimi močni od-pomoči prav SHPZ s svojimi akcijami in borbami. Borba za narodne pravice Slovencev V tem ozračju je delala SHPZ. Govornik je podčrtal, da «bi bi'e vse naše borbe, za narodne pravice Slovencev in prizadevanja za dvig napredne ljudske kulture zaman, če nam ne bi vedno stale, ob strani tudi italijanske demokratične množice». Prav zaradi te pomoči je marsikakšen sovražnikov načrt spodletel. Zato pa je. treba to sp-delovanje in bratstvo poglobiti, ako hočemo doseči svoje pravice in zlomiti odpor sovražnika. Tov. Bidovec je govoril o prizadevanjih SHPZ v borbi za mir, o" njenih akqijah V sklopq Tržaškega odbora miru, o pomoči podpisnim akcijam za sklenitev pakta med petimi velesilami itd. Prav tako je SHPZ aktivno posegla v boj za ustanovitev STQ proti vsakemu barantanju. To je bi-, lo nujno potrebno ne samo zato, ker so vsi Slovenci in Hrvati STO za ustanovitev O-zemlja, marveč predvsem zato, ker nam ustanovitev STO jamči popolno nerodno enakopravnost.. Barantanje ne bi pomenilo le smrti našega prebivalstva na gospodarskem in političnem področju, marveč tudi smrt naše napredne ljudske kulture. To stališče je SHPZ poudarila v svoji spomenici V S- OZN, s svojo ak- cijo za nabiranje podpisov v prid začasne civilne uprave VS OZN. Borba za narodne pravice Slovencev je predstavljala glavno skrb SiHPiZ, ki je poslala znano spomenico OZN. O-krog te spomenice, ki jo je razdelila v tisočih izvodih med ljudi, je razvila široko akcijo na podlagi zborovanj, predavanj, hišnih sestankov, stikov s posamezniki in tiska. Ta akcija na podlagi spomenice ni končana, marveč ostaja glavna skrb SHPZ za mobilizacijo Slovencev okrog tega vprašanja. V to akcijo moramo pritegniti vse Slovence brez razlike razen priznanih titovskih agentov, ki najbolj škodujejo našim narodnim pravicam. V obrambo narodnih pravic Slovencev je SHPZ vodila številne druge akcije na šolskem, kulturnem, jezikovnem področju. Važen doprinos v o-brambo naših pravic in v utrditev narodne samozavesti predstavlja «Ljudski koledar», ki je žel odobravanje večine slovenskih ljudi. Tudi goriškim in koroškim Slovencem je SHPZ pomagala z izleti, nastopi, obiski itd. Te pobude pà mora še bolje razviti v bodočnosti. Več bo treba pa napraviti za poglobitev stikov z našimi izseljenci in z ostalimi slovanskimi narodi. Veliko uspehov beležimo v našem ožjem prosvetnem delovanju. Treba pa bo posvetili večjo pozornost k pridobiva1 nju novih tisočev drugih članov in k pomnožitvi in izboljšanju kulturnih manifestacij. V naslednji poslovni dobi se morajo oživeti pasivna ali mrtva društva, izboljšati se mora način dela za razdeljevanje izkaznic tako, da bo zajeta v društvih večina slovenskih ljudi. Izboljšati je treba tudi plačilo izkaznic. Posebno pažnjo je treba posvetiti naši delovni in učeči se mladini, ki bo bodoči kader naših društev. «Odpraviti je treba ozko gledanje na neopredeljene ali ljudi, ki stoje v drugih političnih taborih; zavedati se moramo, da PD niso politične stranke, temveč široke organizacije, ki sprejemajo v svoje vrste vse, ki pristajajo na njihov program in se po njem ravnajo». SHPZ mora postati množična organizacija Slovencev in Hrvatov! Večjo pažnjo moramo posvetiti knjižnicam, čitalnicam in stenčasom. Odbori se morajo zavedati, da je knjižnica najlažji, obenem pa zelo učinkovit način širjenja ljudske prosvete. Kjer obstajajo pogoji za to, naj se uredijo tudi čitalnice. Koraki naprej so se napravili v predavanjih, a to še ni dovolj. Treba je pomnožiti predavanja, ki morajo postati eden izmed najneposrednej-ših načinov za prosvetljeva-nje naših ljudi. Vsako dru- poudaril, da se moramo zavedati, da «smo mi napredni Slovenci tisti, ki moramo danes govoriti in se boriti tudi za vse ostale, Slovence in Hrvate, zlasti še za one, ki ječe pod titofašistično tiranijo. Naša častna dolžnost je, da pomagamo svojim bratom predvsem s tem, da razgaljamo pred slovensko javnostjo srednjeveško mračnjaštvo, v katerega je potisnila grabežljivemu tujcu prodana peščica narodnih izdajalcev ju štvo bi moralo imeti od dve goslovanske narode, ki so v zadnji vojni dali toliko žrtev do tri predavanja na leto. Na pevsko-glasbenem odseku je zabeležiti živahno delovanje. Od zadnjega občnega zbora do danes je bilo 155 pevskih nastopov. Na tem področju pa lahko izboljšamo svoje delo z utrjevanjem pevskih zborov, s pritegnitvijo novih moči in z ustanavljanjem novih zborov. Trgba je paziti na vse titovske provokacije, ker titovci prav na tem polju skušajo razbiti naše delovanje, ki jim je trn v peti. Na dramskem odseku je bilo zelo mnogo nastopov. Vsekakor pa ima odrska umetnost pri nas velike možnosti razvoja, ki še niso bile izkoriščane. Govornik se jq dotaknil tudi šolskega vprašanja in akcij SHPZ na tem področju. Ker je bila o tem predmetu dobra intervencija na Občnem zboru, jo bomo objavili v prihodnji številki lista. Borba proti titovskemu mračnjaštvu Kljub temu da je sovražnik napredne kulture s pomočjo titovcev in drugih protiljud-skih e’ementov slovenskega porekla odvzel našim društvom precejšnje število domov; si naše ljudstvo z velikim navdušenjem in požrtvovalnostjo gradi nove kulturne domove kot v Križu ,na Kolon-kovcu, si jih je zgradilo pri Sv. Barbari, v Božičih in E!e-rjih, si jih bo začelo graditi v Skednju, pri Magdaleni, v Nabrežini, na Škofijah in drugje. Govornik je nato govoril o pomembnosti lista «Delo», o važnosti njegovega širjenja ter dopisovanja vanj. Proti koncu je tov. Bidovec za svobodo, napredek in mir». Naloge, ki stoje pred nami so številne in odgovorne. Zato mora vsgk od nas prispevati čimveč za njih uresničitev. Danes gre za obstoj našega naroda. V tem bo.u imamo mogočne zaveznike, ki: nam ne bodo odrekli svoje pomoči. «Zaupajmo — je zaključil Bidovec — - v vedno mogočnejše sile, miru, podvojimo s v o. e napore, da rešimo mir, našo kulturo in naš narod». Nov glavni odbor Bernetič Karlo, Bertok Viktor, Bidovec Stane, Bidovec Vlada - Morana, Blazina Angel, Bogateč Viktor, Cok Karel, (star.), Eler Ivan, Gerbec Jelka, Gerbec Marij, Gerlanc Aleksej, Gerlanc Anton, Gombač Franc, Gorup Drago, Hrovatin Stanka, Japelj Marija-Jagoda, Kapelj Miroslav, Košuta Justo, Košuta Zora, Krečič Venček, Legiša-Mervic Zorka, Lovrenčič Josip, Milič Herman, Pegan Just, Peric Hamlet, Fertot Danilo, Puntar Jadran, Rogelja Alojz, Slavec Bernard, Škabar Viktor, Siškovič Karel, Škrk Albin, Vrabec Karel, Žerjal Miro. Nadzorni odbor Malalan Riko; Markovič A-lojz, Mlač He'ena. Razsodišče Bukovec Josip, Blažič Rufi, Cergolj Doro, Mislej Hudi, Viola Peter. PODLOXJER Prebivalci Podlonjerja tožijo, da jih podjetje ACEGAT zelo zanemarja. Oskrba z gorilnim plinom je zelo slaba. Kljub plinskim inštalacijam so prisiljeni kupovati tekoči plin (liquigas). Zaradi tega so pred nedavnim naslovili na ravnateljstvo omenjene ustanove protestno pismo. Predeli Timinjan, Nova cesta ter Lonjerska cesta so še vedno brez elektrike. 2e toliko korakov se je napravilo za to, da bi v teh predelih končno le zasvetila elektrika, toda kot kaže, zaman. Predeli Timinjan (Ograda) in Farneto pa nimajo niti vode. Tudi za to so bili že napravljeni potrebni koraki, vendar vse kaže, da je občinska u-prava pozabila na to. Za druge nepotrebne naprave potrosi občina toliko denarja, za te koristne naprave pa pravi, da ga ni. »EVIN V torek, 30. junija je skupina otrok počitniške kolonije v Devinu ubrano prepevala lepe partizanske pesmi. Petje je privabilo nekaj ljudi v bližino šolskega dvorišča, kjer se nahaja omenjena kolonija, ki jo vodi «Dobrodelno društvo» iz Trsta. Vsem je petje ugajalo in to tembolj ker so to pesmi, katere so prepevali očetje in bratje omenjenih otrok, sredi najhujših borb, ki so jih bojevali za svobodo naše domovine. Med petjem sta prišli na dvorišče dve «dobrodelni sestri». Približali sta se otrokom ter jih posvarili, naj ne pojo omenjenih pesmi. Takole sta dejali: «Ne, ne otroci Nikar ne bomo peli teh pesmi. Zapeli bomo raje kako lepo narodno. Nekaj otrok je začudeno spraševalo, čemu nebi smeli še nadalje peti partizanskih pesmi. Toda za ta otroška spraševanja se omenjeni sestri nista niti zmenili. Potisnili sta otroke v krog ter intonirali pesem «Naša mati kuha kafe...», ki je kot je vsem znano parodija znane pesmi italijanskih pobalinov: «Si vuoi fere l’amore con me...» Ta pesem je torej za omenjeni «dobrodelni sestri» narodna pesem. Med tem se je zbralo pred šolskim dvoriščem precej ljudi. Vsi so se zgražali nad početjem omenjenih «dobrodelnih sestra». ZGONIK Prejšnjo nedeljo so imeli člani KP STO zgoniške sekcije svoj aktiv. Na njem so razpravljali o številnih važnih vprašanjih. Poročilo o stanju v sekciji je imel tov. voril o tržaškem vprašanju in o važnih svetovnih dogodkih. Zelo dobro je podčrtal nevarnost, ki nam grozi v zvezi z nameravanim razkosanjem STO. Tov. Karlo Bernetič, ki je bil tudi navzoč na aktivu KP, pa je govoril o važnosti delovanja na kulturnem polju ter o pomenu 3. rednega občnega zbora SHPZ. Tov. Pirc je poročal o oti-sku socialdemokratske komi sije, ki je ob priliki svojega obiska v Trstu, prišla tudi v Zgonik. Tej komisiji je predečih da vsi občani zahtevajo uveljavitev mirovne pogodbe ter so proti vsakemu barantanju, odnosno razkosanju. Sledila je diskusija, v katero je poseglo mnogo tovarišev. V njej so se dotaknili predvsem važnih občinskih zadev. V zgoniški občini je vedno več brezposelnih. Titovska občinska uprava se ne briga za občinske zadeve tako, kot se je brigala uprava, katero je vodil tov. Pirc. Tovariši so ožigosali med drugim tudi dejstvo, da je ta uprava prejšnji teden razdelila neko podporo brezposelnim brez vednosti občinske podporne ustanove, ki je v resnici odgovorna za delitev podpor. Kot po vsej coni A, tako v zgoniški občini podpisujejo za STO. Uspeh podpisne akcije jasno potrjuje dejstvo, da občani nočejo razdelitve STO ; kajti oni ne marajo niti pod De Gasperija, niti pod Tita. Tudi v tem primeru se se danja titovska uprava kaže v pravi luči in s svojim zadržanjem potrjuje, koliko ji je mar za interese občanov. Doslej še ni smatrala za potrebno, da bi sklicala sejo občinskega sveta in da bi energično protestirala proti barantanju z našo zemljo. Ce bi bil tov. Pirc na županskem mestu, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. v TREBČE Pretekli teden so trebenski tovariši razpravljali na ožjem sestanku o vprašanjih v zvezi z razprodajo našega tiska. Čeravno o naši vasi pišemo zelo malo, je vendar znano, da se v njej prodaja in čita mnogo naših časopisov. Redke so hiše, ki ne kupujejo redno enega ali drugega lista odnosno ilustrirane revije. Kljub temu pa bo treba še kaj izboljšati. V nekatere predele vasi naš tisk še m prodrl. Nekaj, k sreči, zelo malo, vaščanov je še vedno pod vplivom raznih pustolov skih italijanskih tednikov, kot so n. pr. «Grand Hotel». «Luna park», «Sogno», itd.; nekaj mladincev pa še prebi- Pegan Just. Iz poročila je ra kvarne «gioijnaline». Tova- bilo razvidno, da tovariši dobro napredujejo, kljub temu da so nekateri preroki že pred časom trobili, da je pri šlo v sekciji do nekakšnega razkola. Tov. Zvonko pa je nato go- riši so razpravljali tudi o teh vprašanjih. Obvezali so se, da bodo storili kar je v nji hovi moči zato, da bo naš tisk, ki je glasnik resnice prodrl v sleherno hišo in v sleherno pošteno družino. Fe'iko zanimanje je vzbudil lepak KP STO o etnični liniji, po kateri hočejo razkosati naše Ozemlje Ob priliki občnega zbora je bila prirejena v dvorani Kraljiča priložnostna knjižna razstava VIL Drugo jutro me je zbuuil rahel klic: «Vstati je čas!» Dan se je koni/tj delal, ko sem že tičal v obleki. Moje telo je bilo okrepčano, ker sem spal, da še cesar bolje ne more. Spodaj v hiši je že stala skleda na mizi m kmalu je bila zbrana okrog nje družba prejšnjega večera. Da so bili žganci ranega jutra gospodarji, o tem vam ni treba posebej praviti. Mati jih je bila podla z «Volovim maslovnikom», mi pa smo komaj čakali, da sežemo po žlicah. Volovi maslovnik — nemogoča beseda! Pa se je vendar dostikrat spominjam, kadar st kvarim svoj želode po ljubljanskih gostilnah. Zal, tudi ta jed — v pinjeno mleko zakuhana moka — je izginila, in prav milo se mi je storilo, ko sem zadnjič izpraševal poljanska otročeta, pa niti eno ni vedelo govoriti o volovem maslovniku. Drugače smo jedli v prejšnjih časih, pa smo tudi drugače rasli in dorasli kakor današnji zeleni drobiž. Pred hlevom sva si z Boštjanom, oba goloroka, opasala oselnike ter si snela kose z zida. Liza je prinesla iz hleva posodo penastega, ravnokar namolzenega mleka. Porogljivo se je smejala: «Hek!» Ali njena porogljiyost ni segala do mene: ko sem že pohajal visoke šole, nisem smel nikdar lenariti o počitnicah in koso sem bolje poznal nego Justinijanov kodeks. Kosil sem, vozil samotež in kadar so izostajali gnojarji, lem si moral še celo koš gnoja oprtati ter z njim stokati do strmega laza. To je bilo najtežje delo, s katerim smo st gorjanci svoj kruh pridobivali. Konjiči in voliči, ki so se od tedaj močno zaredili in pomnožili, so tudi gnojarje odpravili. Danes smo hoteli kositi otavo na Mlinšah. Hodeč proti temu travniku, z gospodarjem nisva mnogo govorila. Ker mi ni drugega na misel prišlo, sem vprašal mimogrede: «Kaj pa Meta? Ali se snubači že oglašajo?» «Saj je še otročja,» odgovori oče suhotno. «Posavčev iz Martinovega sela prihaja tja in tja v hišo. No, ne vem!» «In dekle?» «Kje naj ve, čemu smo moški na svetu!» Prav odleglo mi je pri teh besedah, kakor da bi pie ta reč kaj brigala. Ko sva dospela do Mlinš, je naju objelo mlado jutro s svojo nepopisno milobo. Sirno se je razprostiral travnik pred nama. Otava je lepo kazala in rožice so cvetele po zelem tratini, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih gozdov zelenega Blegoša. Pajki so bili napravili po travi svoje mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih kapljah. Oglašale so se ptice, predvsem strnad, ki ie neprestano gnal svoj «čer-čer-čer-čeriii». Vse to je pila duša in kmalu je odmevala od drobnih ptičjih glasov. Postavili smo se v vrsto. Kakih deset korakov od mene se je oglasil Danijel odločno zaničljivo: «Ali se poskusiva?» «Se, pa!» odgovirm brez odloga. Domači hlapec mora kositi naprej, in njegova čast zahteva, da ga kosci ne prekose, kar velja za veliko sramoto, če bi ga kdo v košnji za seboj pustil. Danijel je mislil, da bo imel z mano lahko opravilo, in zategadelj me je poklical na dvoboj s koso. Tiste čase, drage prijateljice, še nisem bil ta žalostna podrtija, kakor sem danes; žilava moč se je pretakala po mojih udih in sé nisem kmalu zbal nasprotnika. Kosa pa mi v prvih trenutkih ni hotela prav peti in ne dajati pokorščine; brisal sem jo s travo in z oslo sem zvonil po nji. Ze se je zaveselil Danijel; «Pa počivaj. Ze vidim, da nisi od fare.» Prezgodaj se je veselil poštenjak. Kmalu sem bil v stari vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava, in duh sveže zemlje je puhtel od nje. Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jeze koso v travo, da je kar odskočila. «Boš kosišče zlomil!» ga je pomiril Boštjan. Bilo je dosti smeha, kar je Danijela še bolj razkačilo: «Nočem več plače. Dobi si novega hlapca, Presečnik! K Domačejkarjevim grem koze past, ker res nisem zanič, če me že vsaka žaba užene!» Proti devetem sta prišli Meta in Liza. Izpraznili smo črfo kislega mleka. Pod streho sem spravil tak kos črnega kruha, kakor bi ga sedaj s svojim gosposkim želodcem ne mogel pokončati, in naj bi šlo za življenje! Po končanem opravilu je spregovorila Meta: «Mati je dejala, da naj pride Janez domov.» Ta Janez sem bil jaz. «Cernu?» «Mati pravi.» «Ne grem!»! K meni se je nagnila in šepnila: «Pa z mano pojdi! ,Ti nekaj pokažem.» «Ker je delavcev dosti, grem!» Vstala sva, da bi odšla. To je opazil hlapec Danijel in je pričel nagajati, kakor smo si svoj čas med seboj nagajali, če sta si fantič in deklič, ko sta še v dolgih srajčicah okrog letala, kazala prijateljstvo. Daniel je tolkel po svojem šepaslem stegnu ter kričal: «Mož in žena, žlica masla, skupaj kravo pasla.» Kaj to maslo in ta krava pomenita, mi še danes ni jasno. Meta se je ponosno ozrla proti hlapčetu ter siknila: «Svedra!» Ta pa se je še vedno krohotal ter gonil Svojo pesem o maslu in kravi. «Torej kam?» sem vprašal. «Pojdiva do Karlovščiee,» mi je odgovorila. «Jera še živi.» V vasi na Kalarjevem dvorišču je stal o-.semletni Kalarjev Lovriča. Nalito polne hla-čice ga je bilo in meso je kar viselo od njega. Prvi navihanec je bil med vaškimi otročaji. Komaj je ugledal Meto, še je glasno zasmejal in še bolj glasno zakričal: «Lisica! hoha! lisica!» Sé.daj pa sem nekaj doživel. Dekle se je pretreslo in sapa je kar zapiskala iz nje. Bliskoma je bila z roko pri zemlji ter dvignila kamen, kakor ji je ravno pod prste prišel. Lovriča je poskušal hitro odkuriti, ali bilo je že prepozno. Meta je z veliko spretnostjo zavihtela svoj kamen ter zade’a Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil roke ter z največjim tuljenjem zbežal k materi v vežo. Položaj mi je bil jasen. V vsem našem pogorju ga ni bilo; človeka, da bi še mu ne bilo pridelo kako smešilno ime. Radi svetlih lepih las je bila Presečnikova Meta «lisica». In te «li-ice» se ni mogla otresti, ker je javnost opažala, da jo spravlja v največjo jezo. Hotel sem ji dati nekaj očetovskega pouka: «Kaj pa vendar počenjaš? Ali je kaj takega spodobno za žensko?» Slo ji je na jok: «Moram kaj, če imam te grde lase?» Se vedno sem ji hotel biti oče: (Sledi osmo nadaljevanjel STRAN 4 mìM) 4. JULIJA m EPA TAM. V UREDNISTU SO JO SKUHALI — Slovenski «Piccolo» z dne 26. junija prinaša na prvi strani neko «zahvalo Križanov tovarišu Titu», v kateri se «od srca zahvaljujejo» možu brhke Jovanke za njegov «kondominij», Zahvala naj bi bila poslana — kot blebeta «Piccolo» — z nekega sestanka OF v Križu. Res čudne, prečudne stvari se dogajajo zadnje čase po naših vaseh. «Piccolo» piše na dolgo in široko o raznih «množičnih» sestankih, zahvalah in resolucijah, ki jih pošiljajo kar na koše beograjskemu Neronu. In najbolj zanimivo pri celi stvari pa je to, da vaščani o tem ne vedo popolnoma nič. Tako imamo primer Križa in njegove «plebiscitarne» hvaležnosti rablju jugoslovanskih narodov, tako da so se križani med seboj prav debelo spogledali, ko jim jc prišla na uho ta mastna izmišljotina «Piccola». Uredniki «Piccola» postajajo v laganju res vedno bolj neredni. Prav Križa so se lotili! Revni bedački so verjetno že pozabili, da je vsa vas, razen morda par izjem, nedavno podpisala za STO in s tem pokazala in dokazala, da noče ni-kakega barantanja, nobenih «kondominijev», «etničnih črt» in druge podobne spake, ki jih vlačijo na dan Tito, De Gasperi in Amerikanci. Ce so titovski pisunčki pozabili, jih hočemo še enkrat spomniti, da so to resolucijo podpisali celo njihovi pristaši, kar je menda dovolj zgovoren dokaz, kako so lahko Križani «od srca hvaležni Titu». Tudi za Barkovlje so si uredniške butice izmislile nekaj sličnega, ki smrdi kilometer daleč po strohnelem kozlu, ki so g~ ustrelili «Piccolovi» uradnički. Ce se je morda sestalo «na komando» v Franklovem tistih običajnih par titovskih plačanih nameščencev, ki gulijo svoje hlače in krila v raznih nedonosnih titovskih «gospodarskih» ustanovah in nekajkrat prikimalo govoru kakega titovskega hierarha in nato «zaradi lepšega» še parkrat pokimalo temu, kar jim je v zaključku prečila!, s tem pa še ni rečeno, da predstavlja ta piškavi ducat plačanih tekavčičev mnenje Ba kovljanov, ki so v celoti za ustanovitev STO in torej proti vsakemu «kondominiju». Za Titlerjev «raj» se brez dvoma ne navdušujejo niti titovski plačanci, drugače si človek ne more razlagati, da z vsemi štirimi otepajo, če jim samo omenijo možnost kake službene premestitve v Jugoslavijo. Sicer pa je že sam primer njihovega pevovodje temu dovolj zgovoren dokaz. Štafeta miru za festival mladine DELO TRŽAŠKI MESTNI SVET ZOPET ZASEDA Naša skupina zahteva ukinitev vseh stanovanjskih izgonov Ogorčen nastop komunistov proti poskusu blatenja spomina Rosenbergovih - Paladin poveličuje nacistične povzročitelje izgredov v Berlinu - Tov. Marina za novo šolo v Križu Po odmoru, ki je trajal poldrugi mesec, se je v torek tržaški občinski svet zopet sestal. Že uvodoma je naš svetovalec tov. Pogassi iznesel pereče vprašanje stanovanjskih izgonov ter ostro kritiziral zadnji ukaz VU, ki se nanaša na podaljšanje izgonov do konca tekočega leta. Skliceval se je na zahtevo, ki jo je svojčas postavil med drugimi tudi občinski svet, da se izvršitev izgonov podaljša do 30. junija 1954. Ker ga odgovor župana ni zadovoljil, je tov. Pogassi ponovno poudaril nujnost pravilne rešitve tega vprašanja ter zahteval posredovanje župana in odbora za takojšnjo ukinitev vseh sodnih izgonov. Vrstile so se nato razne interpelacije svetovalcev, med temi tov. Radicha, ki je zahteval, da se prizna nameščencem krajevnih javnih ustanov ista posebna dnevna doklada, ki je predvidena za državne nameščence. Urgiral je obenem pospešitev dela komisije, ki je bila ustanovljena za preiskavo o ^brezposelnosti. Prvemu vprašanju našega svetovalca je u-govarjal odbornik Cumbat, ki je izjavil, da bi predstavljala taka dnevna doklada preveliko finančno breme za občino, kar pa je v resnici le prazen izgovor. Doklada je bila namreč uradno priznana in kot ta ka pripada tudi občinskim nameščencem. V teku seje je prišlo do o-strega in ogorčenega nastopa naših svetovalcev in socialista tov. Teinerja, ki so z vso odločnostjo zavrnili poskus večine, da bi skrunila spomin Rosenbergovih. Tov. Pogassi je namreč še prej nastopil proti socialdemokratu Paladinu, ki se je naravnost provokatorsko postavil v obrambo nacističnih zločincev, povzročiteljev 70% PRIZADETIH NI NIČ NA BOLJŠEM SAMO DO 31. DECEMBRA podaljšani sodni izgoni Te dni je V'U izdala nov u-kaz, na podlagi katerega se izvršitev stanovanjskih izgonov podaljša do 31. decembra 1953. Ukaz, ki že zaradi kratkega roka ne more zadovoljiti stotin prizadetih družin, pa je razen tega, t. j. glede odloga sodne izvršitve izgona, podvržen številnim omejitvam, ki jih Predvidevajo razni členi prejšnjih zadevnih odredb. To pomeni, da bi od 800 visečih sodnih izgonov preko 70 odst. pri- 19. julija bodo tekle po cestah našega Ozemlja štafete miru in bratstva, ki jih organizira Tržaški odbor za festival v Budimpešti. Osrednja štafeta bo odšla iz Nabrežine, druga bo odšla iz Milj in tretja iz Doline. Vse tri štafete se bodo sešle v Zavljah, kjer bo osrednji praznik miru in bratstva, ki bo prav gotovo privabil nešteto ljudi, predvsem mladine. Na tem prazniku se bomo zbrali okrog delegatov iz Trsta, ki bodo odšli na svetovni festival mladine in študentov v Bukarešto. Ne bo to prva tovrstna prireditev pri nas; toda letos bo imela prireditev povsem svojstven značaj in tem pomenljivejši značaj. Na njej bo tržaška mladina, in z njo vse napredno in demokratično ljudstvo, manifestirala proti vsakršnemu barantanju z našo deželo, proti etnični črti, proti kondominiju, ki ga predlaga 'Tito in proti De Gasperiju. To dejansko naša mladina že potrjuje s tem, da nabira vsepovsod podpise za poziv, ki ga je izdfl tržaški odbor za mir. Tržaška štafeta bo nato odšla proti Furlaniji. V Vidmu se bo pridružila štafeti, ki bo tja dospela iz Marzabotta ter nato skupno z italijanskimi, avstrijskimi, francoskimi, madžarskimi in drugimi mladinci iz raznih delov sveta nadaljevala pot proti Bukarešti. Kot pripravo na IV. testivai mladine in študentov za mir prireja miljska komunistična mladina jutri, v nedeljo 5. julija ob 15. v BOŽIČIH praznik miru in bratstva Na sporedu so športne in kulturne točke. V imenu ZKM bosta pozdravila . A. GERLANC in D. PESCATORI v imenu KP STO G. P0ST0GNA Po 20. uri bo ples žene na cesto in za katere ne obstajajo možnosti, da bi dobile dostojno bivališče. Očivid-no je, da VU noče razumeti realnega stanja stanovanjskega problema, ki se bistveno ni izboljšalo. Mesto da bi, kot zaupna upraviteljica ščitila in pomagala širšim ljudskim slojem, se je z novim ukazom pokazala še enkrat kot zaščit-nica ozkega kroga hišnih la stnikov, to je premožnejših slojev, ki jim bo dana na ta način še večja možnost špekulacij s sodno izpraznjenimi stanovanji. Zaradi tega je nujno potrebno, da VU spremeni svoje stališče, to je, da podaljša izvršitev sodnih izgonov do 31. decembra 1954 ter da istočasno podaljša veljavnost ukaza 175, ki se nanaša na stanovanja v kondominiju. izgredov v Berlinu ter jih hotel poveličevati kot «žrtve» Pri tem se je skliceval obenem na protest zaradi umora Rosenbergovih, ki ga je seveda združil s protestom glede do godkov v Berlinu le iz golega farizejstva. Na odločen odgo-gov tov. Pogassija so -demokristjani naravnost pobesneli. Odlikoval se je posebno Stopper, ki je končno v onemogli jezi zapustil dvorano. ZAHVALA — Ob bridki izgubi očeta Ivana Guština se hčerka Julka in sorodniki toplo zahva-’ ljujejo vsem, ki so jim pomagali v težki bolezni, darovalcem -cvetja, pevskemu zboru ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji -poti. Tudi druga seja, ki je sledila v sredo je postala v določenem trenutku precej burna. Tokrat je dala takozvana večina ponoven dokaz svoje samovolje in sicer ko je bilo tre ba izvoliti enega predstavnika opozicije, ki bo zastopal občinski svet v komisiji za dodeljevanje stanovanj. V, komisijo prideta namreč dva svetovalca, eden za večino in drugi za -manjšino. Pri tej točki je in-dipendentist Tolloy predlagal kratek odmor, da bi se stranke medtem sporazumele, do-čim je Franzil vztrajal, da je treba glasovati na prihodnji seji. Tov. Pogassi je zahteval takojšnjg glasovanje. Očivi-dno so hoteli doseči demokristjani s Franzilovim predlogom namen, da bi lažjg vsilili svojo voljo tudi pri izvolitvi predstavnika opozicije, ki bi bil pač po godu večini. Ker je bila zahteva tov. Pogassija odbita z običajnim glasovalnim strojem večine, bodo volili oba predstavnika na prihodnji seji. Omembe vredno je še dejstvo, da sta celo republikanec Cumbat in demokristjan Gride’.li glasovala proti zahtevi Franzila, dočim so se socialdemokrati vzdržali. V teku seje je tov. Marina predočila potrebo gradnje nove šolske stavbe v Križu, ki naj bi služila tudi za slovenski in italijanski vrtec. V podkrepitev te svoje zahteve je predložila resolucijo s podpisi vaščanov. Merodajna odbornika sta priznala utemeljenost te potrebe ter izjavila, da primanjkuje denarja. Obstaja pa poseben načrt za gradnje šol, ki bo izveden v teku dveh let. Ponedeijska kulturna prireditev v Sv. Križu Na tisoče in tisoče Slovencev se je v ponedeljek strnilo okrog Slovensko hrvatske prosvetne zveze V okviru svojega III. občnega zbora je SHPZ priredila v ponedeljek 29. junija popoldne v Križu kulturno manifestacijo, ki je po udeležbi, navdušenju in zanimanju udeležencev ter po izbranem. programu nadvse dobro uspela. Kljub pekočem soncu se je na travniku pri Dolenčevi gostilni zbralo že takoj po 17. uri veliko število ljudi, katerim so se od minute do minute trumoma priključevali drugi Slovenci, prihajajoči z najrazličnejšimi vozili in celo peš z vseh strani našega podeželja, iz mesta in mestne periferije. larič» iz Sv. Barbare 5.000 lir, P. D. Skedenj 600 lir. Vsem darovalcem iskrena hvala! Na vrsto je prišlo tudi vprašanje povišanja davka za odvažanje smeti. Tov. Pogassi je predlagal, naj se davek odmeri progresivno, upoštevajoč socialno stanje. Odv. Forti je seveda zastopal nasprotno stališče, češ da treba odmeriti davek vsem enako. Uspeh te veselice, na kateri Je bilo prisotnih več ttsočev Slovencev, nam je v dokaz, kako so naši ljudje strnjeni okrog svoje prosvetne organizacije, ki je imela svoj občni zbor, na katerem se je l azpravljalo o najvažnejših narodnih in kulturnih vprašanjih ki se tičejo slovenskega življa. Tako kulturna prireditev v Križu kot občni zbor v Trstu sta bili dve veliki in po udeležbi ter zanimanju, ki sta jo vzbudili, veličastni narodni manifestaciji, okrog katerih se je strnila velika večina našega življa. Ob pričetku prireditve sta prisotnim spregovorila Doplicher v imenu sveta italijanskih ljudskih krožkov, ki je prinesel izraze solidarnosti in bratstva zbranim Slovencem, ter občinski svetovalec Gombač, ki je govoril o pomenu občnega zbora SHPZ, o nalogah, ki čakajo to prosvetno organizacijo na narodnem in kulturnem polju v okviru miroljubnih sil sveta. Kulturni program je žel nadvse razveseljivo odobravanje pričujočih, ki so več časa v prenatrpanem prostoru pred odrom sledili izvajanju dramske skupine P. D, «Cebulec», ki je na lep način podala Nušičevega «Analfabeta», dramske skupine iz Sv. Ivana, ki je ponovila Morane Bi-dovčeve spevoigro «Venček na■ rodnih», baletu pridnih in požrtvovalnih podlonjerskih mladink, petju odličnega pevskega zbora iz Križa. Kriška godba pa je pred predstavo, med odmori in po predstavi zaigrala več komadov. Po kulturni prireditvi sta sledila ljudsko rajanje in ples. Naši ljudje so bili v ponedeljek res zadovoljni, da so se v tako velikem številu zbrali, da počastijo občni zbor SHPZ in da izkažejo vse svoje zaupanje svoji napredni kulturni organizaciji, Aretacija Avšiča lNadaljevanje z 2. strani) šle tako daleč v svoji preiskavi, da bi priščipnile prste tudi gen. Avšiču in marsikateremu drugemu titovskemu ministru in mogočniku. Hoteli so dobiti koštmna, na katerega zvaliti vso krivdo, da bi prikrili vse milijonske dobičke Kraigherjev, Marinkov, Vidmarjev, Kavčičev itd. A tudi o tem govorijo po Ljubljani. Na vsak OB OBLETNICI PAKTA MED KP STO IN PSI Naprej pod zastavami obeh delavskih strank V nedeljo popoldne je tržaško delovno ljudstvo svečano proslavilo obletnico sklenitve pakta akcijske enotnosti med KP STO in tržaško federacijo PSI. Na proslavi, ki je bila na republiki in to na podlagi atlantskega pakta. Tega pa naše ljudstvo ne bo nikoli dopustilo in bo znalo, v primeru potrebe ponovno izpričati svojo solidarnost z italijanskim de- dvorišču «Cebulca», so bili pri- j lovnim ljudstvom, isto tako se šotni predstavniki KP STO in bo odločno zoperstavilo vsake-PSI, posl. tov. Di Prisco iz mu naskoku, ki bi ga hotel iz-Verone, tov. Poletto, sekretar j vesti Tito proti našemu mestu, goriške federacije KPI ter raz- : Naš sekretar je zaključil gone delegacije komunistov in vor z energično obsodbo zloči-socialistov iz Italije, ki jih je na nad Rosenbergovima in prisrčno pozdravil sekretar tr- provokacij v Berlinu ter, žaške federacije PSI. vzklikajoč paktu enotnosti, V imenu socialistične mladi- Za teden — dni - Sobota, 4. — Ulrik (Urh) Nedelja, 5. — Ciril in Metot Ponedeljek, 6. — Bogomila Torek, 7. — Vilibald, Sreda, 8. — Elizabeta Četrtek, 9. — Veronika Petek, 10. — Amalija (LjulOBl ZGODOVINSKI DNEVU " 6. 7. 1790 se je v Gorici rodil venski slikar Josip Tol 7. 7. 1941 začetek ljudske v Srbiji proti nemškim patorjem. ). 7. 1941 so bili v Zagrebu u ljeni voditelji odporniš gibanja Božo Adžija, O? ’ Priča in Otokar Keršovl TRST II. ne je spregovoril tov. Luches. Naslednja govornica, namestnica sekretarja KP STO tov. Marina pa je še posebno poudarila, da je ta pakt globoko občuten tudi med Slovenci, ki so kljub Titovemu izdajstvu način je to najboljši dokaz, ostali zvesti proletarskemu in-kakšna korupcija vlada med ternacionalizmu in enotnosti litofašističnimi veličinami in kako je titovski režim le travnik, na katerem se pasejo vsi ljubljanski in slovenski sleparji, ki so zasedli ministrstva in razne donosne službice. Kot poslastico za Tržačane pa naj navedemo, da aretiran direktor «Tekstila» ni nič drugega kot svak dičnega titovskega voditelja in velmoža v Trstu, dr. Jožeta Dekleve! delavskega razreda. Tov. Tei-ner, ki je govoril za PSI, je v svojem govoru prikazal pozitivne sadove, ki je dal pakt enotnosti v Italiji in Trstu. Tov. Vidali je prikazal pakt kot izarz zvestobe de!av. razredu, izraz internacionalizma in vroče želje po miru. V svojem govoru je obravnaval tudi tržaško vprašanje ter opozoril, da smatrajo imperialisti naše mesto, kot oporišče za nasilne nastope v Italijanski vzpodbudil delavce, naj korakajo naprej, združeni pod rdečimi zastavami obeh delavskih strank. Obvestilo za dvolastnike Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce-dvolastnike, da čimprej dvignejo obnovljene dvolastniške knjižice, ker je s prvim julijem zapadla veljavnost vseh začasnih dovoljeni. Nadalje sporoča, da se je Urad za dvolastništvo preseli! iz ulice Roma štev. 20/1 na sedež kmetijskega nadzorništva v ulico Ghega štev. 6/1 soba številka 9. POTEK OBČINSKE SEJE NA REPENTABRU SOBOTA: 13. Šramel kvint, ' pevski duet - 19. Pogovor z . , - 20.40 Slovenske pesmi • A0! Prokofjev: Koncert za KI bi št. 3. Ulju NEDELJA: 8.45 Kmetijska daj a - 11.30 Oddaja za naj-rt »u, - 12.15 Od melodije do melo1 , ]1 13. Glasba po željah - 17. Kol » a moškega zbora - 19. Iz filmi )fač sveta - 20. Koncert g od al neg1 zim k estra iz Celja - 21. Naša m 11 na na počitnicah - 21.10 M1 Ree mezzi: «Ljubezen treh k ral v*ji opera v treh dejanjih. eivs PONEDELJEK: 13. Slov* tid0, motivi - 14.15 Lahke m el' j0 i-gra Franco Russo - 19. Ma, . pripoveduje - 20.40 Dvorak: ,Ja vansiki plesi - 21. Književno! ?* j TITOVO IN UPANJI HOČEJO da pride do razkosanja STO Kaj je izjavil titovski podžupan - Titovska zagrizenost proti civilni upravi na SlO ■ Značilen izid glasovanja za našo resolucijo Denarni prispevki za SHPZ Na občnem zboru so darovali za SHPZ: tov. Godina Josip z Vrdelce 500 lir, P. D. «Ko- merov ne bilo deležno nobenega odloga. Nadalje ni VU pri izdanju novega ukaza sploh upoštevala položaja tistih stanovalcev, ki bivajo v stanovanjih, kupljenih v kondominiju, za katere je bil svoj čas izdan ukaz 175. Ta ukaz pa zapade že 20. septembra in ob njegovi zapadlosti preti nevarnost sodnega izgona kar dva-tisoč družinam. Znano je, da so prizadete družine, podprte od demokratičnih organizacij, naših svetovalcev, sindikatov in splošne ga javnega mnenja vodile že več časa borbo za podaljšanje sodnih izgonov do 30. junija 1954. Celo tržaški mestni svet se je enoglasno izrekel v tem smislu. Toda kakor vidimo v praksi, VU ni upoštevala glasu ljudstva in se sploh ni ozi-rala na težko stanje stotin dru žin, ki bodo kljub novemu odlogu lahko vsak trenutek vr- Okrepimo slovenske šole z uvedbo dodatnega pouka Popravne izpile ima nad 30% dijakov, kalerim je freba nudili pomoč pri učenju Sole so zaključile letošnje šolsko leto. Uspehi so, lahko rečemo, v splošnem zadovoljivi, kar se tiče srednjih šol V celoti bo moralo ponavljati razred komaj 7,1 odst. dijakov. Največji odstotek (16 odst.) ponavljalcev zaznamuje industrijska strokovna šola v Rojanu, kar je vsekakor čudno spričo dejstva, da je njen namen dati učencem potrebno podlago za praktične poklice, zlasti obrtniške, in učenci sploh nimajo možnosti nadaljevati Višjih študijev. Ta odstotek pa se bo po opravljenih izpitih v jeseni še povečal in morda zopet dosegel ali celo presegel 27 odst., kolikor jih je zaostalo lani na tej šoli. Profesorji bi morali upoštevati namen in značaj te šole, v katero z aha- Nepoboljšljivi falzifikatorji «Primorski dnevnik» že nekaj dni objavlja na prvi in drugi strani razne brzojavke Titu, v katerih se «prebivalci» vasi in mestnih predelov zahvaljujejo beograjskemu trinogu za njegov predlog o kondominiju in za «njegove odločne besede v obrambo tržaških Slovencev». Tako smo videli na straneh «Primorskega» brzojavke iz... Križa, Devina, Sempolaja, Saleža, Trnovce, Sv. Jakoba itd. Tltofašistično trobilo nas obvešča, da so bile te «brzojavke» sprejete na sejah krajevnih odborov «OF». In prav to nam -pojasnjuje vso zadevo. Kdo so ti «odbori OF» In koga predstavljajo? Predstavljajo le same sebe, saj so tito/ašisti znani kot najboljši klovni v preoblačenju v najrazličnejše «organizacije» .Ob tej priliki so «odbor OF», včeraj so bili «prosvetno društvo» jutri bodo Laurentljeva «zveza komunistov», pojutrišnjem bodo kar čez noč postali «ljudska fronta», potem «partizani», ««žene», «mladina», «kmetje» itd. itd. In ti ljudje naj bi govorili v imenu Križa, Sv. Jakoba, Devina, našega podeželja in mesta sploh? In naj bi uganjali burke s svo< še ljudstvo nič ne ve, ker titov-ci vse to delajo v strogi konspiraciji? Ali mislijo, da so tržaški prebivalci padli s češplje? Naj gredo rajši med ljudstvo in bodo tajfoj zvedeli, kako se «navdušuje» za Titov kondominij, ki bi pomenil izročitev Tržaškega ozemlja- na milost in nemilost Rankoviču in Scelbi. Naj napravijo referendum med svojimi lastnimi maloštevilnimi pristaši in bodo s strahom ugotovili, da se niti oni ne navdušujejo za to «rešitev», ki je prav taka nesreča kot etnična črta ali «status quo». Dejstvo je, da so te «zahvalne 'brzojavke» trinogu Titu le slabo skuhana kaša ulice Ruggero Manna in tamkajšnjih mogotcev. Naše ljudstvo pa se revnim prevarantskim poskusom «Primorskega» in sličnih trobil posmehuje kot nespretnemu falziflkatu ljudske volje in želje. Naj prenehajo z bajko o ljudski «želji» po Tito-De G asperijevem kondominiju, saj je sam Bebler v četrtek povedal, da se za tem predlogom skriva zlovešča spaka razkosanja STO na podlagi obstoječega stanja. Naše ljudstvo, prav posebno Jimi «brzojavkami», o katerih na-tržaški Slovenci so stoodstotno za ustanovitev STO po duhu in črki mirovne pogodbe. To naj si dobro zapomnijo nadebudni titovski te-kavčiči. O kondominiju si upajo govoriti le po straneh «Primorskega», ne pa med ljudstvom, saj so celo njihovi podeželski predstavniki v nasprotju z direktivami centrale izjavili komisiji socialdemokratske internacionale, da je tržaško ljudstvo za STO! Športna tekma v Barkovljah Športni odsek P. D. «Marij Matjašič - Milan» iz Barkovelj organizira za nedeljo 12. julija tek čez drn in strn na progi 2500 m. Odhod tekmovalcev ob 10.30 izpred društvenega sedeža na Proseški cesti (Rumena hiša). Nagrado prejme prvih deset tekmovalcev, ki dospejo na cilj. Odbor poziva vsa bratska športna društva, da prijavijo svoje športnike, ki se bodo u-deležili tekme do četrtka 9. t. m. in sicer na sedežu ZKM (Dom pristaniških delavcev, IV. nadstr.). jajo predvsem otroci delavskih in kmečkih staršev. Precej visoko je tudi letos število popravnih izpitov, ki se na raznih šolah suče med 30 in 50 odstotki. Točnega odstotka ni mogoče izračunati, ker število pripuščenih k zaključnemu izpitu pri večini zavodov ni prišteto k onim, ki so izdelali odn. ki imajo popravni izpit. Toda to samo po sebi ni preveliko zlo — seveda razen za prizadete učence, ki imajo pokvarjene počitnice — ker na eni strani priganja dijake k pridnejšemu študiju med šolskim letom, na drugi strani pa nadoknadi pomanjkljivo znanje na najšib-ke:ših točkah. Toda s popravnimi izpiti se odpira z največjo nujnostjo staro vprašanje pomoči dijakom pri študiju, vprašanje, ki kljub neprestanim zahtevam staršev še ni bilo niti načeto, kam li rešeno. Vprašanje dodatnega prmka je za slovenske šole eno temeljnih vprašanj njenega u-spevanja in zlasti njene okrepitve. Zavedati se moramo, da je družbeni sestav učencev naših šol precej različen od italijanskih. Dočim je v slednjih večina učencev meščanskega porekla, otrok trgovcev, obrtnikov, uradnikov, torej v splošnem imovitejših slojev, pa so na slovenskih šolah v veliki večini otroci delavcev in kmetov, kateri ne mortjo najeti za svoje otroke inštruktorjev, tem manj pa jim morejo pomagati sami. Tako so ti otroci prepuščeni samim sebi. Na redkih posvetovanjih, ki so jih organizirali naši profesorji s starši, je skočilo vprašanje dodatnega pouka vedno kot eno najvažnejših na plan. Zal doslej brez vidnega uspeha. Po našem mnenju bi se morali za to vprašanje v prvi vrsti brigati voditelji slovenskega šolstva in posameznih učnih zavodov, poleg tega pa tudi vsi profesorji, ki bi skupno s starši organizirali po posameznih šolah bodisi dodatni pouk med šolskim letom, zlasti pa še posebne tečaje za popravne izpite. Finansiranje dodatnega pouka menda ne bi bila nepre- mostljiva ovira. Nekaj bi prispevali starši, progresivno po svojih močeh, dočim bi ostalo krila šolska uprava odn. vodstva učnih zavodov iz fondov zà izredne ure in morebitnih drugih virov. Prepričani smo, da bodo profesorji in odgovorni za uspeh slovenskih srednjih šol upoštevali ta naš predlog, ki med-stavlja veliko željo mnogih slovenskih staršev, ter da bodo že v teku letošnjih počitnic organizirali tečaje za popravne izpite, v jeseni pa reden dodatni pouk na vseh zavodih. S tem se bo v dejanju potrdila njihova zavest, da so napravili vso svojo dolžnost do zaupanih jim učencev in do svojega naroda. bis Prejšnjo soboto je repentabr-ski občinski svet končno ime, svojo redno sejo. Po običajnih formalnostih je župan enostavno predložil občinskemu svetu v odobritev 12. gospodarski načrt. Pri tem se je večina svetovalcev začudeno spogledala, ker se o načrtu sploh ni nikdar razpravljalo v občinskem svetu in je bil poslan v odobritev višjim oblastem brez vednosti slednjega. Svetovalci so bili na ta način postavljeni pred izvršeno dejstvo in tov. Guštin Veljko je takoj ostro kritiziral ta nedemokratični postopek. Dejstvo je, da obračun sploh ni bi stavljen na glasovanje. Nekaj svetovalcev je ob koncu čitanja načrta prikimalo. To je bilo vse. S.edila je razprava o raznih vprašanjih upravnega značaja. Glede službe poljskega čuvaja so se sporazumeli, da bo slednjo delno opravljal občinski sluga. V odsotnosti župana, ki je medtem zapustil sejo, je podžupan sporočil, da je vrnil župnik občini 25.000 lir, ki jih je odbor brez vednosti občinske ga sveta dodelil domaču pevskemu zboru ob priliki blagoslova novih zvonov. Znano je, da je prav naš svetovalec že prej grajal to semovoljno in lahkomiselno ravnanje z občinskim denarjem. Ozračje pa je postalo še posebno napeto, ko je prišla na vrsto naša resolucija o enotni začasni civilni upravi na STO, združitvi obeh con in odhodu vseh okupacijskih čet. Po či-tanju slednje je tov. Veljko obrazložil važnost te začasne rešitve. Psyi se je zagnal proti resoluciji titovski podžupan Guštin Ludvik, ki je šel v svojem hlapčevstvu do okupatorja tako daleč, da se je celo izrazil, češ kdo bi nam jamčil pravice, če bi odšle okupacijske čete. Kako nam okupatorji «jamčijo» naše pravice pa vidimo še posebno pri ukazu 183, ki ga ni nihče drugi izdal kot VU. Tudi titovski svetovalec Bizjak Jože se seveda ni strinjal z resolucijo, čeprav je bil v izvajanju bolj previden. Oglasil se je nato tov. Veljko, ki je s konkretnimi argumenti pobil vsa titovska izmikanja in zavijanja ter pribil, da je že dovolj vojaške okupacije ter da smo dovolj civilizirani in da se kot taki tudi lahko sami vladamo. Najbolj zagrizen zagovornik razkosanja STO pa se je izkazal titovec Škabar Silvester, ki je v pomanjkanju vsakega argumenta povlekel na dan staro in že obrabljeno titovsko volilno propagando. V določenem trenutku je pa izjavil, da bi bili mi zelo srečni, če bi imeli življenje, kot ga imajo v coni B. (!!!) Toda naš svetovalec je razkrinkal tudi njegov manever ter prikazal ti-tovce kot zagovornike kondominija, to je razkosanja STO, ki se pa ne upajo s takimi izjavami pred svoje volivce. Predlagal je, naj bi se sesta- vila skupna resolucija seveda v duhu in po črki, mirovne pogodbe. Proti temu se je najbolj upiral titovec Škabar Silvester, dočim so bili nekateri drugi svetovalci, med temi Bizjak Jože, sporazumni. Naša resolucija je bila nato odbita z 8 glasovi proti 2. Značilno je, da sta bili dve glasovnici beli, ena pa neveljavna. Tako so se repenta brski titovski in liparski svetovalci, razen par izjem pokazali kot zakleti sovražniki STO. Njihovi volivci naj vedo, komu so zaupali svoje koristi. Tovarišema Mariju in Eg!e Černetič se je te dni rodil krepak sinček Pavel, kateremu žele člani PD «Aldo Cebulec» in tovariši magdalenske sekcije KP STO srečno, s cvetjem posuto bodočnost v miru in blagostanju. Mamici in papa-nu pa iskreno čestitajo. PONOVNI ODPUSTI V GORIŠKIH PREDILNICAH Zaradi velike krize so prizadeti predvsem delavci GORICA — Pred nekaj dnevi je tovarniški odbor tekstilnih delavcev v goriških predilnicah naslovil pismo Zvezi industrijcev, ki bo imela v kratkem svoj redni letni občni zbor. V tem pismu je prosil, naj bi ga seznanil kako je produktivnim položajem to- varne. S tem bi morali seznaniti delavce, ki so zelo vznemirjeni zaradi alarmantnih vesti v zvezi s tem vprašanjem. Ni še znano če je Zveza industrijcev ugodila želji odbora. Te dni so odpustili z dela ■reč delavk. To nam da slutiti, da je produktivni položaj zelo slab in da stoje pred nami dokaj temne perspektive za bodočnost. Tekstilna industrija je v zadnjem času silno nazadovala. Temu je seveda predvsem kriva zgrešena politika, ki jo zasleduje italijanska vlada. Znana lanska konferenca v Moskvi nam to povsem zgovorno potrjuje. V prvih štirih mesecih tekočega leta je silno padel tudi izvoz sukanca. Lani je znašal ta v istem obdobju 7854 ton, letos pa komaj 3903 ton., izvoz pletenin pa je lani znašal 7394 ton, letos komaj 3594 ton. Države takozvane atlantske skupnosti so zaprle vrata naši industriji. Zato se je izvoz zmanjšal skoraj za polovico. Toda vlada še ni smatrala za potrebno, da bi napravila primerne korake za to, da bi se položaj spremenil. Povsem jasno je, da notranji trg ne more v tem pogledu rešiti položaja. To tem manj zato, ker življenjska raven delavskega razreda vedno bolj pada. Zaradi takega položaja industrije! zahtevajo od vlade, naj jih oprosti določenih davščin, kakor tudi določenih socialnih obveznosti do delovne sile. Pri tem seveda hote pozabljajo na dejstvo, da so kljub padcu izvoza, njihovi profiti celo narasli. Zaradi tega stoji pred tekstilnimi delavci odločna in neizprosna borba. Ta borba~mo-ra biti enotna, kajti le tako bo lahko učinkovita. V četrtek prejšnjega tedna sta se v bližini Sesljana ponesrečila z motorjem 22-letni Bruno Gruden in njegova mati Marija, stanujoča v Saležu 56. Na poti prot1 Saležu jima je neki avto nenadoma prekrižal pot, kar je povzročilo nesrečo. Bruma Gruden si je pri padcu zlomil sklep desnega kolka ter odnesel poškodbe na glavi in nogah. Okreval bo v 60 dneh. Njegova mati pa je odnesla le lažje poškodbe in je bila poslana iz bolnice takoj domov. *1* V soboto zvečer je požar popolnoma uničil skladišče št. 15, ki se naihaja v starem pristanišču. V skladišču je bil shranjen razen material, last ameriških vojaških sil. *** V soboto je izvršil samomor s plinom 52-1 et ni Carlo De Gregor! iz Sv. M. M. Sp. Truplo samomorilca je našla v spalnici njegova žena, ki se je vrnila domov v jutranjih urah z obiska pri hčerki. Poklicala je policijo in RK, toda vsaka pomoč je bila zaman. Vzroki samomora niso znani. *** V torek okrog poldneva so nedeljkom je umrla v bolnici 75-letna Emilija Milič ved. Češarek, stanujoča na Viale Mi ramare št. 205, ki jo je v nedeljo zvečer povozil neki av,to. *** V torek okrog poldnega so prepeljali v avtom RK v bolnico 77-letnega Antonija Maslova, ki je brez stalnega bivališča. Našla ga je na nekem zemljišču v ul, industria mimoidoča žena, kjer je ležal precej poškodovan že tri dni. 27. junija je namreč padel v ul. Montorsino. Ker ni čutil trenutno nobenih bolečin, je nadaljeval pot do svojega običajnega prenočišča. Naslednjega dne pa so mu odpovedale moči in tako je obležal, dokler ni prišla slučajno mimo žena, ki je takoj poklicala RK. *** V sredo se je morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem 67-letna Ermelinda Barone vd. Vianello iz Vrdele Tim in jaha. ki je povzročila 12-letnemu Francu Maccarello 'iz Nabrežine težko poškodbo na očesu. Aprila meseca j:e imela v Nabrežini dve stojnici za streljanje na tarče, ki sta privabili med drugimi tudi kopico otrok, ki so se podili o-krog stojnice. To je ženo razburilo in zagrozila jim je, da bo streljala s puško na zračni pritisk, kar je tudi izvedla. Tako je prišel ubogi Franco ob levo oko. Na razpravi se je žena zagovarjala, da se je puška sama sprožila in da ni pomerila z njo v otroka.. Obsojena je bila na 6 let zapora. **» y sredlo se je pripetila v nabrež inskem kamnolomu smrtna nesreča. Pri diviganjp z žerjavom težkega bloka se je odtrgalo nekaj manjših delov. Eden izmed teh, ki je tehtal kakih 100 kg je podrl na tla 40-letnega Francesca Rocco iz Gorice, ki se je nahajal s tremi delavci v jami in se ni utegnil pravočasno umakniti. Težki blok mu je strl prsni koš tako, da je bila ob prihodu zdravnika RK vsaka pomoč zaman. Nesrečni delavec je medtem že izdihnil. Policija je uvedla preiskavo. V dneh od 25. junija do 1. julija se je v tržaški občini rodilo 54 otrok, umrlo je 51 oselb, 2 mrtvorojena, porok je bilo 31. umetnost - 22. Beethoven: S> kiji nija št. 9. iv . TOREK: 13. Glasba po želimj 19. Tehnika in gospodarstvo Radijski oder - Noel Co"'M. «Kratko srečanje». . “h3' SREDA: 18.40 Koncert satLf1 1 nista Ljubivoja Slamiča ' Ijtoj Zdravniški ve dež - 20. Slov* 1 b' zbori - 21. Richard Strauss: en,,' lome». « u ČETRTEK: 13. Pevski du< harmonika - 19, Slovenščin? usaj< Slovence - 21. Dramatiziran? 'Mor vest - 22. Koncert violinista devita Dobronyja. , in; PETEK: 13. Glasba po Ž* 18.15 Koncert baritonista na Kosa - 20.30 Tržaški kul' 1 Pl razgledi - 22. Iz angleških 1 ga certnih dvoran. z it .da 'skal tstv 'faša Ljudska prosvelSi, ržE 'o Si agi iajo Ka tofaš SLOVENSKO HRVATSK ^ PROSVETNA ZVEZA t tc se najprisrčneje zahval ®rož vsem, ki so pripomogli do r”v j dobro uspelega občnega l\ A*°l v Trstu v nedeljo 28. jun*iJa dvorani Kraljič. «Os’lo zahvaljuje vfratni Obenem se ki so pripomogli do n ara'1 >ic‘“ sijajnega uspeha velike ih b', turne prireditve v Križi* iti ] Petrovo 29. junija, ki j* /h t svojem obsegu sporeda U1™* d ravnost rekordni udeležb* Ltazl prava ljudska veselica. ^ Zahvala naj velja vseh* |9(j. vilnim udeležencem, poSe 1Uje pa vsem sodelujočim: d ra* tja j skupini «Cebulca», ki je. ”*čne dopadljivo zaigrala Niš** Ano ga «Analfabeta», mladi” | de iz Podlonjerja. ki so P( %= zali lep, navdušujoč na” balet, igralski družini Sv- u0.^ na, ki je uprizorila dobro ** lo Vlade Bidovčeve dvod61 sa t' ko s petjem «Venček n*’ ‘krac n ih», domači godbi 9 n; I* i «Vesna», ki je zaigrala P° JV c in zabavala med sporede** Aac mačemu pevskemu zboru. * »Bli. ki je t/11:1 lepo zaključil to, v oziru uspelo prireditev mačemu orkestru, ki jc Ptuj-morno igral pri p’esu do 1 ${a” noči. 'ttirid Pozabiti ne smemo zal"’ A t. se tudi konzorciju D°' hod; Ljudskega doma v Križ” ^hie je odstopil material za f * vitev odra, plesišča in pa' ]!ai nov, kakor tudi vsem, ki s Jkicj čna zahvala! %Ve: PRAZNIK MIRU V HA Mij deneljo 5. t. *jjj 1^° Jutri, 19. uri bo v Ljudskem u%a Hass na Vrdeli (na pr°;‘ tg praznik miru ž nagovori ** pim pestrim kulturnim sf dom. Sode’ovali bodo tud* K; n šani pevski zbori Sv. 5,*rov Podlonjer - Skedenj -ki bodo zapeli povsod taP p " iM gu P1 Sa ko Jutri, 5. t. m. bo od 9. do 13. in od 15. do 17. po tržaških mestnih ulicah in trgih oblastveno dovoljeno propagandno raznašanje «Unità», «Dela» in «Lavoratora». Odgovorni za Centre širjenja tiska naj se ravnajo po prejetih navodilih bodisi glede dviga izvodov pri raz-prodajaicih časopisov, bodisi glede raznašanja. Raznašalci naj se zberejo od 9. uri na svojih sekcij-skih sedežih. po uspeli Šostakovičev «r s Berlina» in «Zdravstvu) s^1 skva». Po prireditvi bo P 'su 6 CIRIL METODOVO ‘ih),ae SLAVJE V PADRICA S Drugo nedeljo bo V L >* že čah tradicionalna prir6” Ais. Ciril-Metodovega slavjh ko sporedu bodo šaljive in iL točke, godba in pevski r--. Po prireditvi bo ples. N8' nejši spored in pričetek ” A sVs* javili prihodnjič. %lst^ PREDAVANJE V petek, 10. julija ob bo v Medji vasi predn'1 tov. Bidovca o njegove*1’!- At tovanju po Sovjetski zv” %ht ?s] RUDOLF BLA2IC J.kle Odgovoroi urean.K,M Založništvo «DELA».(U,i haš Tiska tip. RIVA, Torrefa” Aratj| Dovoljenje AIS ,eJuje >|i s Au ■ KMETIJSKA NABAVN' IN PRODAJNA N ,6 i ,i h ^ Bre ZADRUGA Foscolo v Trstu, je odprla prodajo pristnih domačih cenah. Steklenica 2 litrov: Retošk .... Malvazija . . .