PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0' T5 O' *
o >
%
I
s
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 236 (12.561)
Trst, torek, 7. oktobra 1
TRST
%
I
I
c.
h:
Z
V-i
5
- PP 559 > (4 linije)
gio 1 - 85723
20
%
f
I
Potem ko je izbruhnil nov požar in so propadli vsi poskusi reševanja
Brodolom sovjetske jedrske podmornice Ni nevarnosti radioaktivnega sevanja
TASS sporoča, da ni bilo novih žrtev in da so pred brodolomom deaktivirali reaktor
Islandski vrh ne bo »spektakel za časnikarje«
MOSKVA, WASHINGTON — Potopitev sovjetske podmornice pri Bermudih ni zmotila priprav na ameriško-sovjetski »pripravljalni vrh«, ki bo v soboto in nedeljo v Reykjaviku. Kaže, da organizatorjem drugega srečanja med Reaganom in Gorbačovom bolj kot jedrske rakete na dnu oceana delata preglavice soprogi obeh voditeljev. V Moskvi so napovedali, da bo v islandsko glavno mesto prišla tudi Raisa Gorbačova, medtem ko bo Nancy Reagan ostala doma, kot je včeraj potrdil sam ameriški predsednik. O zadevi je govoril tudi glasnik Bele hiše Larry Speakes, in sicer kar polemično. »Presenečeni smo«, je dejal. »Razumeli smo, da bi moral sestanek biti kratek in da bi se ga moralo udeležiti malo ljudi. Biti bi moral delovno srečanje, brez vsakršne družabne dejavnosti, ali skoraj.«
Sicer pa je ameriški predsednik včeraj poudaril, da srečanje v Reykjaviku ne bo »Spektakel za časnikarje«. Predvidenih je več sestankov na štiri oči med njim in sovjetskim prvakom. Državnika bi se morala načelno sporazumeti o vprašanjih, ki so v tem zgodovinskem trenutku najbolj pereča v odnosih med velesilama, začenši z vprašanjem omejitve oboroževalne tekme. Kot je povedal sovjetski zunanji minister Eduard Se-vardnadze ob koncu svojega obiska na Kubi, bo Gorbačov znova predlagal Reaganu zamrznitev jedrskih poskusov in ustavitev Strateške obrambne pobude (SDI),. ki za SZ pomeni militarizacijo vesolja.
Reagan je napovedal, da namerava sprožiti tudi vprašanja, ki niso povezana z oboroževalno tekmo. Govoriti namerava o spoštovanju človekovih pravic, o regionalnih krizah, zlasti o Afganistanu. Izključil pa je možnost, da bi v Reykjaviku podpisal kak poseben sporazum. Do tega bi moralo priti, ko bo Gorbačov prišel na obisk v ZDA, se pravi na »resničnem vrhu«, ki bo čez kak mesec. Srečanje v Reykjaviku bo uspelo, če bo na njem določen datum potovanja Gorbačova v ZDA.
MOSKVA, WASHINGTON — Včeraj zjutraj se je v Atlantskem oceanu potopila sovjetska jedrska podmornica, v kateri je v petek izbruhnil požar. V kratkem uradnem komunikeju je sovjetska tiskovna agencija TASS navedla, da ni bilo drugih žrtev poleg treh, ki so izgubili življenje 3. oktobra, ker je posadka pravočasno zapustila podmornico in se zatekla na bližnjo sovjetsko trgovsko ladjo. Agencija je tudi poudarila, da so jedrski reaktor predhodno deaktivirali in ni torej nevarnosti pred jedrskimi eksplozijami ali jedrskim onesnaženjem. Sobotno uradno sporočilo, da je protipožarnim ekipam uspelo pogasiti požar je bilo po ameriških virih točno, a kasneje je izbruhnil nov požar in za podmornico ni bilo več pomoči.
Za razliko od prvega komunikeja, v katerem je TASS navedla, da so na krovu balistične jedrske rakete, včeraj tega niso sporočili. V Pentagonu pa so prepričani, da je prav ena od 16 balističnih raket dometa 2.500 kilometrov kriva za brodolom. NATO uvršča včeraj potopljeno podmornico v razred yankee, z naslednjimi tehničnimi značilnostmi: dolžina 130 metrov, premer 11,5 metra, 10.080 ton deplasmaja, dva jedrska reaktorja zagotavljata 30 tisoč
KM, kar omogoča podmornicam tega razreda, da plujejo na površini s hitrostjo 27 vozlov, pod vodo pa z 28 vozli. Ta razred so pričeli proizvajati leta 1968, kar piomeni, da je že zastarel. Od 34 zgrajenih podmornic so 10 umaknili iz operative, da bi jih baje spremenili iz strateških v bojne. Podmornice
yankee so oborožene s 16 eno ali dvo-koničnimi (od enega do dveh megato-nov) jedrskimi raketami na tekoče gorivo. In prav to gorivo naj bi bilo krivo, po trditvah ameriških izvedencev, za nesrečo. Tekoča raketna goriva so namreč skrajno nevarna, nedavno je v NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po izvolitvi na sinočnji seji glavnega odbora
Ace Mermolja novi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev
TRST — Ace Mermolja je novi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. Tako je sklenil glavni odbor ZSKD, ki se je sestal sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah.
Z novim predsednikom je glavni odbor izvolil novo predsedstvo, ki je v precejšnji meri prenovljeno, tako v njegovem tržaškem kot v goriškem in videmskem delu. V imenu dosedanjega vodstva je kandidatno listo predstavil Marko Kravos, ki je bil za dve mandatni obdobji za krmilom ZSKD.
Mermolja se je v svojem imenu in v imenu novega predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje. Kot glavne smernice dela je nakazal odnos med ZSKD in članicami, kulturno delo in zapolnjevanje kulturnih vrzeli v našem prostoru, vlogo in odnos ZSKD do vse slovenske stvarnosti v deželi, vprašanje identitete.
Na sliki: seja glavnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev v openskem Prosvetnem domu.
Turello se bo udeležil kongresa slovenskih emigrantov v Argentini
VIDEM — Deželni odbornik Vinicio Turello je včeraj sprejel v Vidmu Predsednika Zveze slovenskih emigrantov Walterja Dresciga in direktorja te organizacije Ferruccia Clavoro, da b' se pobliže seznanil z organiziranim delovanjem in problemi slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine.
Predstavnika Zveze sta izrazila priznanje deželni upravi zaradi pobud, ki Jih je v zadnjih letih sprejela v prid izseljencev in izseljenskih organizacij. . o le med drugim pomagalo Zvezi, da le okrepila svoje strukture in delovanje po svetu, zlasti v Južni Ameriki.
rescig in Clavora sta povabila odbornika Turella na kongres slovenskih emigrantov, ki bo sredi decembra v osariu v Argentini, da bi se osebno seznanil z njihovimi uspehi in proble-Odbornik je vabilo sprejel in bo
potovanje v Argentino izkoristil tudi za to, da bo obiskal novi sedež Zveze slovenskih izseljencev v Buenos Airesu.
Na sestanku je bil govor tudi o pobudah, ki jih organizacija slovenskih izseljencev pripravlja za prihodnje leto. Posebno pozornost namerava posvetiti ostarelim izseljencem, v načrtu pa ima tudi obisk naše dežele, na katerega bi bili vabljeni predvsem mladi iz Kanade.
Turello je izrazil priznanje Zvezi slovenskih izseljencev za delo, ki ga uspešno opravlja. Zagotovil je, da bo deželna uprava tudi v bodoče posvetila veliko pozornost vprašanjem ljudi, ki so se morali s trebuhom za kruhom podati v svet, a ki so ostali zvesti svojim koreninam.
Krasovkam ne bo lahko
Ta športni vikend ni bil kaj prida uspešen za naša društva. Krasova dekleta so v soboto in nedeljo igrala prvi krog tekem v prvoligaškem prvenstvu in prišla do bridkega spoznanja, da letos ne bodo imele lahke poti v tej ligi. Naše namiznoteniške igralke so v treh srečanjih osvojile le eno zmago. Po sobotnem uspehu proti bocenskemu Re-coaru in porazu proti milanskemu moštvu Roy so naše predstavnice v nedeljskem srečanju izgubile še s Coccagliom (2:4).
V Jadranovem taboru se ne morejo sprijazniti s sobotnim porazom v Vi-cenzi. Igralci in trener so si enotni, da so zamudili lepo priložnost za zmago. Jadran bo imel že v soboto možnost,
da se oddolži za ta spodrsljaj: doma bo igral z Muranom.
V	okviru proslav 15-letnice ustanovitve je ŠZ Sloga priredilo v nedeljo na Opčinah uspela turnirja za odbojkarice in odbojkarje do 18 let starosti. V moški konkurenci je ravenski Fuži-nar osvojil prvo mesto, s tem da je v velikem finalu premagal Slogo, tretji je bil Inter 1904 pred Našim praporom Valom. V ženski konkurenci pa so bile prve odbojkarice Sloge Sklada Mitje Cuk pred Fužinarjem, Sokolom in Le Volpijem.
V	nedeljo se je začelo prvenstvo v 3. amaterski ligi, v katerem nastopa šest naših ekip. Obračun 1. kola ni najbolj spodbuden: od naših predstavnikov so zmagali le nogometaši doberdobske Mladosti. Tudi v 2. kolu druge amaterske lige je bera dokaj skromna: tokrat je zmagalo le proseško Primorje.
o
Po g t
za v^u Evropo
VOJMIR TAVČAR
ALGHERO — Jezik je temelj, vsakega naroda. Današnji položaj manj razširjenih jezikov v Evropi je zelo zaskrbljujoč, saj so prizadete osnovne pravice milijonov Evropejcev. Vendar tudi pripadniki narodnostnih skupnosti so državljani Evrope in njihove jezikovne pravice morajo biti priznane. To je osnova demokracije in pogoj za nadaljnjo demokratizacijo evropske družbe.
To je uvod zaključnega dokumenta, ki so ga sprejeli predstavniki zahodnoevropskih jezikovnih skupnosti ob koncu štiridnevnega srečanja o manjšinah in množičnih medijih, ki ga je priredil inštitut ISPROM v sodelovanju z deželo Sardinijo in Evropskim birojem za manj razširjene jezike. Simpozij se je končal v nedeljo v Al-gheru s krajšo svečanostjo po treh dneh zavzete razprave v Nuoru.
Dokument nakazuje osnovne pogoje za to, da mediji postanejo v veliko večji meri kot doslej spodbujevalec narodnostne identitete in ne sredstvo standardizacije ter pomasovljenja. V ta namen si mora evropski parlament prizadevati, da bo ustvaril pogoje, ki naj omogočijo manjšinam, da ohranijo in krepijo svojo istovetnost. Predvsem radio in televizija lahko odigrata pomembno vlogo in postaneta sredstvo za ovrednotenje manj razširjenih jezikov, katerih potrebe in specifičnosti mora upoštevati tudi načrt za evropsko televizijo. Parlament pa naj ustvari poseben sklad za preučevanje potreb manjšin in usklajevanje vloge medijev.
Med zanimivejšimi predlogi dokumenta so bela knjiga o medijih in manj razširjenih jezikih, oblikovanje nekega evropskega razsodišča, ki naj razsoja o jezikovnih pravicah skupnosti, poseganje na tržišče, ki naj olajša izmenjavo programov o manjšinah. Jezikovne skupnosti morajo nadalje biti soudeležene v razpravi o uvajanju novih tehnologij v sredstva množičnega obveščanja, same pa bodo preučile možnost oblikovanja specializirane tiskovne agencije, ki naj bi bila posebej osnovana, da bi jo po eni strani lahko uporabljali manjšinski mediji, obenem pa da bi tudi večinskim medijem posredovala novice o jezikovnih skupnostih.
Dokument, ki je seveda veliko bolj razčlenjen od tega povzetka, je obenem načelen in tudi dovolj konkreten, da lahko postane osnova za delo evropskega parlamenta v korist pravic in zaščite narodnostnih skupnosti. In ravno ta konkretnost je ena največjih odlik teksta, saj je dokaz, da so predstavniki manjšin našli skupen jezik in nakazali stvarne rešitve, obenem pa je tudi odraz dejstva, da so problemi narodnostnih skupnosti zelo sorodni, ne glede na evropsko državo, v kateri živijo.
Srečanje v Nuoru je tudi dokazalo, da so ravno narodnostne skupnosti najdoslednejši tolmač evropskega duha, kulture in civilazacije, ki je vselej postavljala v ospredje človeka, ki je imela človeka vselej za cilj in nikdar za sredstvo. Ker so tudi osebno ogrožene, imajo jezikovne skupnosti veliko več občutljivosti za nevarnosti, katerim tehnokratsko in izkrivljeno tolmačenje tehnološkega napredka izpostavlja evropsko družbo in na splošno vse človeštvo, ki ne more biti kos vsem jzzivom sodobnosti in prihodnosti, če se odpove svoji istovetnosti, svoji kulturi in jeziku in torej eni od osnovnih potez lastnega jaza.
V Nuoru je pred temi nevarnostmi zabrnel alarmni zvonec. Vprašanje je, ali bodo sedaj večinski, dominantni narodi imeli dovolj posluha, da dojamejo ta zven v vseh njegovih pomenskih odtenkih.
Zaradi navedenega najbrž ni pretirana trditev, da je srečanje v Nuoru bilo važen korak tako glede razmišljanja narodnostnih skupnostih o las-tnihproblemih kot tudi razmišljanja o vprašanjih, ki zadevajo širšo, pravzaprav vso evropsko družbo. Negativna plat pa je nedvomno bila, da so si organizatorji premalo prizadevali, da bi pritegnili pozornost večinskih, tako italijanskih kot evropskih medijev.
• Podmornica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ZRN zaradi statične električne energije prišlo do samovžiga goriva rakete pershing, ki je eksplodirala in ubila tri ameriške vojake.
Med polnjenjem raketnega goriva, naj bi torej prišlo do samovžiga ene od raket. Eksplozija naj bi povzročila razdejanje na pokrovu silosa in razpoko ob boku, kar se vidi tudi s slik ameriških izvidniških letal P 3 orion, ki so budno sledila razvoju dogodkov. Američani tudi ne izključujejo možnosti, da je eksplozija razparala tudi dno podmornice pod raketnim silosom. Seveda so to le ugibanja, Američani pa so prepričani, da ni prišlo do poškodbe v konici rakete, saj ima ta debelo zaščitno oblogo, ki mora prenesti visoke temperature in pritiske v zadnjem delu poleta. Tudi jedrska reaktorja imata debelo oblogo iz nerjavečega jekla, ki bi morala vzdržati pritisk v globini 6.000 metrov.
Dva visoka ameriška častnika pa sta na včerajšnji tiskovni konferenci kategorično zavrnila možnost jedrske eksplozije, tudi v najslabšem primeru, da ne bi reaktor in jedrske konice vzdržale vodnega pritiska, bi prav ta preprečil onesnaženje, da bodo morebitne posledice neskončno majhne.
Take optimistične trditve so v zahodnem svetu takoj ocenili kot ameriški poskus zmanjševanja razsežnosti nesreče v pričakovanju reykjaviškega »mini vrha«. To lahko delno tudi drži, saj je kot običajno obrambni minister Weinberger kritično ocenil sovjetsko zadržanje in izrazil bojazen pred morebitnimi posledicami. Bolj verjetna pa je teza, da je optimizem izvedencev upravičen. Iz vseh dosedanjih posnetkov je bilo namreč že takoj po nesreči razvidno, da ne bo jedrska podmornica vzdržala dolge poti do sovjetskih pristanišč ob Baltskem morju. Zakaj je torej plula v severovzhodnem kurzu in ni raje poskusila doseči Kube. Bržkone so bili Sovjeti prepričani, da je plovba do Kube preveč tvegana, da se sama po sebi vsiljuje domneva, da so podmornico namenoma potopili, ko jo je trgovska ladja Krasnogvardejsk povlekla do primerne globine 5,600 metrov, 800 kilometrov vzhodno-severovzhoclnt) od Bermudskih otokov,, seveda so pred tem poskrbeli za deak-tivizacijo in konservacijo vse jedrske opreme, časa so Imeli namreč dovolj. Globina .pa ne preprečuje samo hujšega onesnaženja, temveč je tudi jamstvo, da ne bo nihče iz take globine dvigoval zastarele podmornice.
Pred bližnjim pripravljalnim srečanjem Gorbačov-Reagan na Islandiji
V Moskvi hkrati previdnost in optimizem glede možnosti uspeha na tem »minivrhu«
MOSKVA — Pred bližnjim »delovnim srečanjem« med sovjetskim partijskim voditeljem Mihai-lom Gorbačovom in ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom v Moskvi zelo pazijo, da ne bi zbujali pretiranih pričakovanj, hkrati pa ponavljajo, da gre za »odločilni preobrat na boljše«, ki bi ga srečanje moralo doseči. Pri tem poudarjajo, da je srečanje plod sovjetske pobude ter da vsa miroljubna svetovna javnost pozdravlja ta korak.
Generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov je imel v petek govor ob otvoritvi spomenika voditelju KP Nemčije Ernstu Thaelmannu (na slovesnost je prišel tudi Erich Honecker). »Mi imamo en smoter: končno začeti uresničevati to, kar smo se v Ženevi domenili s predsednikom ZDA,« je rekel ob tej priložnosti Gorbačov.
Sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze se tudi izogiba konkretnosti, kar zadeva srečanje v Reykjaviku. Na tiskovni konferenci po končanem uradnem obisku v Mehiki je med drugim rekel le to, da gre za »pomemben korak v izdelovanju konkretnih dogovorov o poglavitnih problemih,« kar vse bi lahko potem »pomenilo začetek novega obdobja v odnosih med obema državama«. Srečanje pa ima izredno velik pomen tako za obe državi kot za ves svet, je še poudaril in dodal »upamo, da se bo končalo z rezultatom, ki bi bil praktičen in ki si ga vsi želimo«.
Nekaj več besed o tem je posvetila Pravda v svojem tradicionalnem nedeljskem mednarodnem pogledu. Za komentatorja je najpomembnejše sploh
to, da bo do srečanja prišlo, saj bodo na njem »razpravljali o ključnih vprašanjih sodobnosti«. Čeprav je do sestanka prišlo na sovjetsko pobudo, pa se je z njim morala strinjati tudi ameriška stran, pravi komentator (Vladislav Drobkov) in to priča za zmago »realizma ter konstruktivnega pristopa« z obeh strani. »Prav to pa nam daje povod za upanje, da bi se lahko dosegel prelom na boljše v sovjetsko-ameriških odnosih in v svetu nasploh.« Pisec pa hkrati svari pred tem, da bi se »predajali iluzijam«, kajti posel v Reykjaviku ne bo lahek.
Odkar sta obe strani objavili sporočilo o srečanju med Gorbačovom in Reaganom, v sovjetskem tisku zaznavno dozirajo napade na Belo hišo, zlasti kar zadeva sicer zelo robate vzdevke in karikature.
ANTON RUPNIK
Ob predčasni upokojitvi 9.000 delavcev
965 milijard lir za sanacijo luk
RIM 1— Z objavo v Uradnem vestniku republike je včeraj pričel veljati zakonski odlok o preosnovi luškega sistema in sanaciji'prista-niščnih uprav v Benetkah, Genovi, Savoni in Trstu. Država si je v smislu odloka naložila breme o kritju izgub, ki so jih luške uprave imele 31. decembra 1985 in znašajo skupaj 188 milijard lir. Povrh jim bo nakazala 124 milijard lir prispevkov za kritje letošnjih režijskih stroškov, pa tudi 24 milijard lir izrednih prispevkov isto tako za tekoče leto. To so sicer le glavni ukrepi finančne narave, kajti skupno , bo iz državne blagajne šlo 965 milijard lir, od tega 24 milijard letos, 600 milijard v prihodnjem letu in 341 milijard leta 1988. Država bo namfeč poleg drugega lukam npr. povrnila vplačane amortizacijske
obroke za leti 1987-1988 na račun posojil, najetih do konca lanskega decembra, in to v znesku 85 milijard lir.
Z druge strani odlok predvideva skrčenje števila pristaniščnikov spredčasno upokojitvijo: 4.000 delovnih moči bo odšlo leta 1987, 5.000 pa leto pozneje. Vsi bodo imeli pravico do najvišje pokojnine po predpisih o dopolnjevanju mezd. Od 1. januarja 1987 bodo lahko prosili za predčasno upokojitev vsi, ki šd dopolnili 52. leto (ženske 47.) in imajo plačanih 15 let socialnih prispevkov (INPS idr j, ali tisti, ki nimajo še 52 let, a so prispevke plačevali najmanj 27 let, in tisti, ki imajo vsaj 20 let plačanih prispevkov pri Blagajni za uslužbence krajevnih ustanov.
Stane Dolanc v Sežani o nujnosti odprte meje
SEŽANA — Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, je včeraj v Sežani med drugim poudaril pomen mednarodnega sodelovanja, stikov s slovensko narodnostno skupnostjo onstran meje in obenem dodal, da mora biti meja odprta in da »pri nas ni več razmišljanj o ponovnih omejitvah v zvezi s prehodi meje«. Stane Dolanc, ki je bil včeraj na obisku v sežanski občini, je še dodal, da je gradnja osimskih objektov naloga vse jugoslovanske federacije.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani včeraj odprli razstavo sodobne elektronike
LJUBLJANA. —A (Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli razstavo' »Sodobna elektronika 86«, ki letos zaradi večjih razstavnih površin in rekordnega števila razstavljavcev prekaša vse dosedanje tovrstne prireditve. Zaradi 625 razstavljavcev, od tega 428 tujih - iz vseh mogočih dežel, lahko rečemo, kot je na včerajšnji otvoritvi dejal Florjan Regovec, direktor GR, da je te dni Ljubljana gostiteljica predstavnikov domala vsega sveta.
V Ljubljani se je te dni zbralo tudi okoli 100 strokovnjakov, ki bodo prisostvovali različnim simpozijem. Le-ti so že po tradiciji sestavni del razstav »sodobna elektronika«. Mednje sodi tudi Yutel - največji jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah, ki se bo začel danes v prostorih Cankarjevega doma.
Kljub občutnim izgubam vladnih strank na nedeljskih volitvah
Na Spodnjem Saškem morajo socialdemokrati na pot težkega zavezništva z »zelenimi«
BONN — Štiri mesece pred zveznimi parlamentarnimi volitvami sta stranki CDU in FDP, ki skupaj s CSU sestavljata bonsko koalicijsko vlado, utrpeli izgube na nedeljskih občinskih in okrajnih volitvah na Spodnjem Saškem. Socialdemokrati in zeleni so v primerjavi z občinskimi volitvami leta 1981 pridobili skupno kake štiri odstotke glasov. Medtem ko je predsednik deželne vlade Ernst Albrecht (CDU) označil volitve kot »normalizacijo« političnih razmer na Spodnjem Saškem, je predsednik deželne organizacije SPD Johann Bruns izjavil, da bo zdaj unija CDU-FDP po vrsti izgubila župane in okrajne svete. Po še nepopolnih podatkih je CDU izgubila 3,5 odstotka glasov in padla s 50 odstotkov leta 1981 na 46,7 odstotka. SPD pa si je pridobila 3,1 odstotka in je dosegla 40 odstotkov glasov (leta 1981 36,9 odstotka). Zeleni so pridobili 1,4 odstotka in dosegli 5,9 odstotka glasov in tako prehiteli liberalce (FDP), ki so dobili 5,4 odstotka. Udeležba volivcev je znašala
71,2 odstotka, kar je bilo 5 odstotkov manj v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami. Spodnjesaški volivci so glasovali že 15. junija letos, ko so volili nov deželni parlament. Že res se je takrat obdržala na oblasti koalicija CDU-FDP in Ernst Albrecht je ostal ministrski predsednik deželne vlade. Na nedeljskih volitvah za okrajne, občinske in mestne parlamente sta CDU in FDP izgubili manj glasov kot na junijskih deželnih volitvah.
V glavnem mestu zvezne dežele Spodnja Saška Hannovru bo obdržal svoj dosedanji položaj glavni župan Herbert Schmalstieg (SPD).
Prvi komentarji o občinskih volitvah govorijo o tem, da sta CDU in FDP sicer izgubili nekaj glasov in da se jima ni posrečilo zavzeti »rdeče trdnjave« -Hannovra. Kljub temu rezultati niso vznemirili glavnega stanu CDU v bonski »hiši Konrada Adenauer-
ja«. Rezultati občinskih volitev na Spodnjem Saškem so samo »normalizirali« stanje, ker je SPD leta 1981 s svojimi 36,9 odstotka glasov »dosegla najnižje dno«, kot je dejal premier Albrecht. Zdaj je nihalo zanihalo nazaj in se ustavilo pri določenem ravnotežju. Kljub temu ima CDU še vedno šest odstotkov glasov več od SPD.
V resnici je volilni rezultat nedeljskih volitev na Spodnjem Saškem razočaral socialne demokrate. Pričakovali so, da si bodo v nedeljo priborili več glasov, kot so si jih na deželnih volitvah. Socialdemokratska pričakovanja se niso uresničila in zdaj bo treba potrpežljivo in z muko kovati zavezništva v občinskih in okrajnih parlamentih. Zanimivo bo videti, kako se bodo na »terenu« ujemali socialdemokrati in zeleni, ki se ne morejo ujeti na deželnih ravneh, a še manj na zvezni.
BOŽIDAR PAHOR
V Beogradu skupščina Interpola
BEOGRAD — V beograjskem centru »Sava« se je včeraj začela 35. generalna skupščina Interpola - mednarodne organizacije kriminalistične policije. Srečanja, ki se bo končalo 13. oktobra, se udeležuje 400 predstavnikov 120 držav članic in desetih mednarodnih organizacij. Razpravljali bodo o mednarodnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju mednarodnega terorizma in tihotapljenja mamil, pa tudi o statusnih oz. proračunskih vprašanjih organizacije.
Predsednik Interpola John Simpsom je v zahvalnem govoru gostiteljem poudaril, da je od prejšnjega zasedanja generalne skupščine ta mednarodna organizacija veliko dosegla na svojem področju.
Po slovesni otvoritvi so delegati 55. generalne skupščine Interpola delo nadaljevali v plenumu za zaprtimi vrati, tako kot to zahteva statut organizacije.
Države OPEČ pozivajo druge k sodelovanju
ŽENEVA — Odgovornost za stabilnost na svetovnem naftnem trgu ne sme več biti domena le trinajstih držav izvoznic OPEČ, ampak si morajo zanjo prizadevati vse industrijske države, kot tudi tiste, ki nafto izvažajo, a niso članice OPEČ, in države uvoznice. To je poudaril predsednik omenjene organizacije, Nigerijec Lukman, ko je včeraj odprl njeno 79. ministrsko konferenco. Govornik je s tem mislil breme, ki so si ga članice naložile z avgustovskim sklepom, da v septembru in oktobru skupno proizvodnjo skrčijo na okrog 17 milijonov sodčkov dnevno in tako odpravijo presežke. S tem je cena poskočila nekaj nad 14 dolarjev pri sodčku, potem ko se je še julija sukala pri 9 dolarjih (lani je presegala 30 dolarjev).
Med ministri OPEČ prevladuje mnenje, da je treba ceno nafte na svetovnem trgu čimprej potisniti do 24 dolarjev za sodček, a nekateri zahtevajo tudi povečanje proizvodnih kvot, ki so jim bile dodeljene.
Ljubljanska banka ustanovila v New Yorku svoj denarni zavod za spodbujanje izmenjav
NEW YORK — Na 56. ulici v bližini Park Avenije na Manhattanu je Jugoslavija dobila svojo prvo in za zdaj edino povsem lastno banko v svetu. Njen polni naslov je LBS Bank, 120 East 56th Street, To-wer 56, Floor 17, New York N.Y. 10022.
To je peta jugoslovanska banka po vrsti, ki so jo ustanovili v tujini, vendar v bankah na Dunaju, Frankfurtu, Parizu in Londonu kapital ni povsem jugoslovanski. Z newyorško banko je položaj povsem drugačen in začetni kapital v znesku 10 milijonov dolarjev je vložila samo Ljubljanska banka, kar pomeni, da je tudi izključni lastnik. Tako bo še nekaj časa, ni pa za zdaj znano, koliko. Ljubljanska banka želi trenutno imeti vse poslovne niti v svojih rokah. Delnice v vrednosti 6 milijonov dolarjev pa so že natisnili in jih shranili v trezorjih. Ko se bodo odločili, jih bodo dali v promet. Kupile jih bodo samo finančne organizacije: po ameriških predpisih gospodarske organizacije ne morejo biti ustanoviteljice oziroma delničarke bank.
Z 10 milijoni dolarjev osnovnega kapitala začenjajo poslovanje na ameriškem tržišču v glavnem manjše in srednjeevropske banke. Takšen obseg kapitala dopušča letni promet okoli 150 milijonov dolarjev. Takšen promet pa je za prvo leto poslovanja
načrtovala tudi Ljubljanska banka. Po ameriških predpisih lahko banka začne tudi z manjšim kapitalom - od treh do štirih milijonov dolarjev. Raziskave pa so pokazale, da bi bil minimalni osnovni kapital za poslovanje Ljubljanske banke preskromen.
Priprave so bile dolgotrajne in zapletene. Preden je svet guvernerjev ameriške centralne banke v VVashingtonu 30. maja letos pod predsedstvom Paula Volckerja sprejel sklep, ki dovoljuje ustanovitev poslovalnice Ljubljanske banke v New Yorku, sta minili dve leti dokazovanja o koristnosti in možnosti uspešnega poslovanja takšne banke. Vstop v ameriško bančništvo je administrativno zelo zapleten. Tudi ne glede na njihov interes za uvoz kapitala, vsako banko ocenjujejo kot novo konkurenco. Poleg tega so v ZDA zainteresirani za finančno in poslovno sposobnost banke.
Ljubljanska banka bo seveda morala poslovati po ameriških predpisih. Hkrati pa to pomeni, da ni pod neposrednim nadzorom Narodne banke Jugoslavije, kot to velja za jugoslovanska bančna predstavništva v tujini. Poslovno politiko bodo vodili v skladu s poslovnimi usmeritvami in sklepi organov Ljubljanske banke - sedemčlanskega direktorija, po katerem morajo biti večina Američani. Predsednik banke je
Jugoslovan, medtem ko so ostali zaposleni v glavnem Američani.
Poleg sveta guvernerjev je o usodi Ljubljanske banke razpravljalo več bančnih ustanov. Za vse je bil to nov primer, saj se je s prošnjo za odprtje banke v ZDA prvič pojavila neka socialistična država. Bilo je celo veliko ugibanj, ali ima Jugoslavija pravico ustanoviti svojo banko v ZDA, kjer obstoja seznam držav, ki tam ne morejo odpreti svoje banke. Po ameriških razlagah to velja za komunistično državo vzhodnega bloka in je bilo treba ameriškim organom podrobneje pojasniti, da Jugoslavija ni v tem bloku.
Glavna naloga banke bo spodbujevati trgovinsko sodelovanje med SFRJ in ZDA. To pomeni kreditiranje ameriških kupcev jugoslovanskega blaga (gre pa predvsem za živila, kovine, pohištvo, športne rekvizite, kristal in podobno). Banka bo kreditirala jugoslovanske organizacije, ki prodajajo svoje blago v ZDA - na primer Elan, Slovenijales, Lesnina, Tovarna kristala iz Rogaške Slatine, in organizacije, ki kupujejo ameriško blago. Prav tako se bo ukvarjala z drugimi kreditnimi in garantnimi posli v zvezi s sojo, oljem, bombažem, jedrskim gorivom itd.
UROŠ LIPUŠČEK
Danes v Budimpešti
Predstavitev zmogljivosti pristanišč severnega Jadrana
BUDIMPEŠTA — Danes bodo v Budimpešti člani delovne skupnosti Alpe-Jadran predstavili tamkajšnjim političnim in gospodarskim predstavnikom načrte o zmogljivosti štirih najpomembnejših pristanišč severnega Jadrana. Pobudo je organizirala posebna deželna komisija za delo in prevoze, poteka pa v sodelovanju štirih obmorskih dežel, Veneta, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške.
Namen predstavitve pristaniških maket je vzbuditi pozornost madžarskih gospodarstvenikov do jadranskega pomorskega prometa in tako povečati prisotnost madžarskega blaga na sredomzemskih morskih progah preko pristanišč v Trstu, Benetkah, Kopru in na Reki. Podobno ponudbo so omenjene pristaniške ustanove predložile že pred dvema letoma in sicer bavarskim gospodarskim krogom. Gre v glavnem za oris sodobnih tehnoloških naprav, ki omogočajo hitro in učinkovito delo, cestne in železniške povezave z zaledjem oziroma s Srednjo Evropo, zanimive tarife in razmeroma kratke razdalje po kopnem do Severnega in Baltskega mor-
la'
Ponudba štirih jadranskih pristanišč je torej zelo razčlenjena in pestra, čeprav obstaja med pristanišči samimi že dolgoletna konkurenca. Sedanja pobuda je sicer nastala v tesnem sodelovanju z obmorskimi deželami, saj bi koristila celotni delovni skupnosti in ugledu posameznih pristanišč. Današnjo predstavitev bo spremljal madžarski finančni minister He-tery, kar potrjuje zanimanje te dežele za pomorski blagovni promet, prisoten pa bo še predsednik SR Hrvaške, ki je sedanji predsednik delovne skupnosti Alpe-Jadran, Ante Milovič.
V Vidmu predstavili pomembno knjigo
Raziskave o Ivanu Trinku
Odbornik za kulturo Cum sprejel tudi delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine
V sejni dvorani videmske pokrajine, kjer je nad dvajset let (od 1902. do 1923. leta) kot pokrajinski svetovalec branil pravice in interese Slovencev iz Nadiških dolin, je bil v petek msgr. Ivan Trinko ponovno protagonist. Predstavili so namreč naj novejšo knjigo o njegovem liku, literarnem in ustvarjalnem delu ter o njegovi vlogi na kulturni in politični ravni. Raziskave o Ivanu Trinku je naslov knjige, izdala pa jo je letos videmska pokrajinska uprava.
»Ponosen sem, da je do tega rezultata prišlo,« je med drugim dejal na predstavitvi pokrajinski odbornik za kulturo Giacomo Cum, »ne le, ker se je tudi pokrajinska uprava oddolžila spominu te bogate in pomembne osebnosti, pač pa ker je to raziskovalno delo prispevek k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju, na čemer temelji kultura sožitja.«
Nato je prevzel besedo prof. Pietro Zovatto, urednik študije, ki je razčlenjena v sedem poglavij in pri kateri je sodelovalo šest avtorjev. V prvem poglavju Pietro Zovatto predstavlja Iva-
na Trinka kot prvega intelektualca Beneške Slovenije, kar pomeni, da je prekinil tradicijo beneških izobražencev, ki so se pred njim uveljavljali izključno v italijanskem okolju, kot italijanski intelektualci. Nato Martin Jevnikar obravnava delo Ivana Trinka kot prevajalca in posrednika med slovensko kulturo in Italijani. Fedora Ferluga-Petronio se je osredotočila na vprašanje jezika Ivana Trinka-Zamejskega, Marino Vertovec pa na njegovo vlogo posredovanja in povezovanja med slovanskim in latinskim svetom. Božo Zuannella obravnava Trinka kot kulturnika, Marino Oualiz-za v dveh ločenih poglavjih pa Trinka politika in filozofa.
Na petkovem srečanju je torej raziskavo predstavil Zovatto, ki se je v svojem izvajanju osredotočil na osebnost Ivana Trinka s posebnim poudarkom pa na bogati politični, filozofski, kulturni debati, žarišče katere je bilo v koncu prejšnjega in začetku tega stoletja videmsko semenišče. Orisal je osebnost beneškega pesnika in narodnega buditelja iz različnih zornih ko-
Pred letom dni ustanovili Coop Consumatori
VIDEM — Pred letom dni, na včerajšnji dan, je prišlo do formalne združitve treh velikih potrošniških zadrug naše dežele v eno samo: ustanovljena je bila Coop Consumatori, ki je sestavni del vsedržavne Zveze zadrug. V naši deželi je ta velika potrošniška zadruga imela že lani 18 prodajnih mest v goriški, videmski in pordenonski pokrajini. Skupno so lani imeli 65.000 članov.
V	prvem letu skupnega življenja jim je šlo predvsem za utrditev notranjih razmer. Tako so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu predsednik zadruge Lucio Tolloy, podpredsednik Loris Fer-rini in vodja odseka za stike s članstvom Lucio Pieri.
V	komaj letu dni se je število članov povečalo na 72.000, torej za dobrih deset odstotkov. Prav tako se je kosmati inkaso povečal za dobrih deset odstotkov. Od lanskih 92 milijard bodo prišli konec letošnjega leta na 103 milijarde lir. Od srede letošnjega leta imajo dve novi prodajni mesti: odprli so dve samopostrežni trgovini v Villi Vicentini (800 kv. metrov
prodajne površine) in v Sacilu (1.200 kv. metrov). Povečali so tudi kar za 60 enot število uslužbencev: sedaj jih imajo že 410.
Gre torej za kvantiteten in kvaliteten porast delovanja te velike zadruge, ki ima svoj sedež v San Vitu ob Tilmenti. Tu imajo tudi skladišče, ki zalaga z blagom tudi zadruge v sosednjem Venetu. Zelo jim je pri srcu nabava blaga pri domačih proizvajalcih, tako da pridobljeni denar ostane kar doma.
Če je bilo prvo skupno leto življenja posvečeno predvsem utrjevanju notranjih odnosov, bodo v naslednjih letih posvečali več pozornosti razširitvi poslovanja. V Krminu bodo sedanjo trgovino v industrijski coni že v naslednjem letu prenesli v nove prostore, v hale nekdanje tovarne pohištva Prinčič. Hale so odkupili, kmalu bodo pričeli z urejanjem prostorov. Tu bo veliko prostora tudi za parkiranje vozil. Podobno povečanje bodo naredili tudi v But-triu. V Latisani bodo odprli čisto novo trgovino. V Pordenonu, kjer imajo trgovino na periferiji, bodo
uredili nekaj novega in velikega v središču. Vse te nove investicije bodo terjale nad 10 milijard lir. Približno tretjino bodo krili iz lastne notranje banke. Člani zadruge namreč pri njih nalagajo denar na hranilne knjižice (čisti dobiček je 8,75 od sto). Tu imajo shranjenih že 27 milijard lir. Le nekaj tega denarja bodo porabili za nove investicije. Ostalo jim bo posodila vsdržavna zadružna zveza. Nadejajo pa si, da bo tudi deželna uprava priskočila na pomoč. ^ Na Goriškem imajo sedaj štiri trgovine: v Tržiču, v Gorici (Stražicah), Ronkah in v Krminu. Trgovina v Tržiču je največja celotnega zadružnega kompleksa. Lani so tu ustvarili 15 milijard lir inkasa, letos bodo dosegli 18 milijard. Med dvanajst tisoč člani te trgovine jih je kar pet tisoč iz tržaške pokrajine. Po utrditvi sedanjega prodajnega sistema v treh trgovinah dežele bodo pričeli misliti tudi na odprtje prodajnega mesta na Tržaškem. To bi bilo upravičeno že zaradi visokega števila članov s Tržaškega.
MARKO WALTRITSCH
tov, kakršna se nam predstavlja tudi v pravkar izdani knjigi. Seveda je v tem pogledu posvetil precejšnjo pozornost njegovemu delovanju in njegovim nastopom v okviru pokrajinskega sveta, kjer je Trinko branil kulturne, jezikovne in predvsem ekonomske interese Benečije. Na kratko sta nato spregovorila še Božo Zuannella, župnik v Trinko vi rojstni vasi na Trčmunu, in Marino Vertovec. Srečanja na pokrajini so se udeležili številni predstavniki slovenskih organizacij videmske pokrajine, slovenski duhovniki, predstavniki slovenskega in furlanskega kulturnega sveta.
Pred predstavitvijo je na sedežu pokrajine odbornik za kulturo Cum sprejel delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine. Tema pogovora je bilo sodelovanje z videmsko pokrajinsko upravo na kulturnem področju v letu 1987. Predstavniki Slovencev so predlagali sklop prireditev, ki naj bi se odvijale prihodnje leto v Vidmu, namen katerih pa je približati Furlanom in Italijanom kulturno življenje in delovanje Slovencev, ki živijo v vsem obmejnem pasu videmske pokrajine in hkrati dati s tem nov impulz medsebojnemu izmenjavanju in dialogu. Odbornik Cum je pozitivno ocenil predlog in dejal, da ga bo podprl v okviru pokrajkinske komisije za kulturo in spregovoril o vlogi, ki jo mora imeti pokrajina v vrednotenju jezikovnih in etničnih skupnosti. Parlament bo razpravljal o dveh ločenih zakonskih osnutkih za zaščito jezikovnih skupnosti in globalno zaščito Slovencev, je nadaljeval Cum, in k tej razpravi se mora tudi pokrajina pripraviti in dati svoj prispevek. Nato je odbornik za kulturo seznanil Slovence tudi s potekom priprav na program sodelovanja, ki ga bo v kratkem videmska pokrajinska uprava predlagala občini Ljubljana. Kot je znano, do stika med dvema stvarnostima je prišlo med Kulturnimi dnevi Slovencev v Ljubljani, na otvoritvi katerih sta bila prisotna tudi predsednik pokrajine Venier in Cum. V teku tega leta, je zaključil Cum, naj bi predstavniki občine Ljubljana tudi vrnili obisk v Vidmu.
V Pordenonu zaključek 5. dnevov nemega filma
PORDENON — Filmske projekcije od 8.30 do 13. ure, krajši premor za kosilo, ob pol treh spet na projekcije do ure večerje, spet premor (tokrat še krajši) za večerjo in v pordenonskem kinu Verdi že predvajajo »večerna« dela
Dnevov nemega filma.
Ritem projekcij (pianist Carlo Moser je improviziral 47 ur in 30' spremljave!) najpomembnejšega filmskega srečanja, kar jih premore dežela F-JK, odraža pač ritem dela prirediteljev, ki se na Dneve pripravljajo že leto dni. Kako smotrno so uporabili teh 365 dni, pa so pokazali z letošnjim festivalom, ki ga domači in tuji gostje ne moremo prehvaliti. Pa tudi tistim, ki Dnevom niso sledili dosledno in so prisostvovali le zaključku, sobotnemu svečanemu filmskemu večeru v kinu Verdi, ni ušlo, na kako solidni organizacijski in strokovni podlagi sloni porde-nonska manifestacija.
Navdušenje in dobra volja prirediteljev pa seveda še zdaleč nista merodajna za uspeh tako zahtevnega srečanja, kot je monografski filmski festival, posvečen enemu izmed najmanj razširjenih resorjev filmske umetnosti in zgodovine: t. i. »nememu obdobju«. Zato pa ne gredo moje prve misli ob zaključku 5. dnevov nemega filma osrednjemu dogodku srečanja, brezhibni projekciji Sjbstrbmovega ameriškega bisera The Wind (Veter) s sijajno - danes 90-letno! - Lillian Gish in z enkratno glasbeno spremljavo orkestra RTV Ljubljana, ki ga je vodil skladatelj Carl Davis, pač pa gredo odbornikoma za kulturo pordenonske Občine in Pokrajine. Njima, ki sta v soboto izročila letos prvo nagrado Dnevov (3.000 dolarjev in kipec z ležečim možičkom) Kevinu Brownlowu in Davidu Gillu, gre namreč prva zahvala, ker sta dosledno podpirala organizatorje (»domačine« kinokluba Cine-mazero in Huminčane Furlanske kinoteke). Tudi Dežela F-JK je priskočila na pomoč prirediteljem in tako še peščica domačih in deželnih zasebnih organizacij, vendar marsikdo je Dnevom odmeril najmanjši doprinos, ki mu je lahko zagotovil ime ali znak na brošuri. Kultura je pač pepelka.
Kaj pa prestiž, ki so ga Dnevi v pičlih petih letih pridobili Pordenonu in Deželi? Kaj pa reklama za krajevne, javne in zasebne, organizacije? Morali bi pomisliti tudi (predvsem?) na to, ko bo spet govor o finančni podpori ali ko bodo prireditelji ponovno iskali sponzorja za prihodnje Dneve nemega filma. Ker v Pordenonu, kjer so komaj sneli letake s simbolom retrospektive skandinavskega filma, že kujejo načrte za 6. dneve nemega filma...	(e. f.)
V soboto so v Idriji slovesno praznovali občinski praznik
IDRIJA - V soboto je bila v novi osonovni šoli Jožeta Mihevca-Rudarja svečana seja skupščine občine Idrija in izvršnih organov vodstev družbenopolitičnih organizacij ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga slavijo v spomin na ustanovitev primorske partizanske brigade Janka Premrla-Vojka 1. oktobra 1943 v Cerknem. Predsednica skupščine, dipl. inž. Ivica Kavčičeva je v slavnostnem govoru med drugim poudarila, da je idrijsko gospodarstvo uspešno premagalo krizo, ki mu je grozila po zaprtju rudnika živega srebra pred desetimi leti. Sedaj je gospodarstvo idrijske občine prvo na Severnem Primorskem in se s svojimi uspehi prebija celo v sam slovenski vrh, pri čemer so zlasti uspešni nosilci gospodarskega razvoja občine Eta iz Cer-kna, Iskra iz Spodnje Idrije in Kolektor iz Idrije. Zaslužnim občanom so podelili vsakoletna občinska priznanja in nagrado Nikolaja Pirnata.
Svečani seji so med številnimi gosti prisostvovali tudi člana sveta federacije Sergej Kraigher in Lidija Sentjurc, delegacije pobratenih občin Labin (Hrvaška) in Mojkovac (Črna gora) in znanih partizanskih enot IX. korpusa , ki imajo domicil v idrijski občini.
Na osnovni šoli na Gorah nad Idrijo so odkrili spominsko ploščo prvi skupini varnostno-obveščevalne službe OF na Idrijskem. Slavnostni govornik je bil nekdanji primorski partizan generalpolkovnik Branko Jerkič.
Na Trgu svobode (ali Starem placu, kot ga še vedno imenujejo prebivalci najstarejšega rudarskega mesta) je znani Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra izvedel koncert partizanskih in revolucionarnih pesmi raznih narodov in požel močne aplavze številnega občinstva. S tem nastopom je bil dosežen kulturni vrh praznovanj ob letošnjem občinskem
prazniku, je v svoji zahvali tržaškim pevcem ugotovila idrijska županja Ivica Kavčičeva.
Takoj za koncertom so v idrijski galeriji odprli razstavo del tržaškega slikarja Milka Bambiča, ki ga je številnemu občinstvu predstavil kustos Marko Vuk iz Nove Gorice. Milko Bambič je maturiral na znani idrijski realki, kjer ga je po njegovih besedah navdušil za slikanje njegov profesor Spazzapan. V Idriji je Milko Bambič prvič razstavljal že junija 1923. leta. Svečano otvoritev so prijetno popestrili pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Razstava bo odprta do 19. oktobra.
V	Cerknem, nekdanji partizanski prestolnici osvobojene Primorske, so odprli prizidek osnovni šoli »Spomenik NOB«, ki so ga začeli graditi leta 1970 na pobudo tečajnikov partijske šole v Cerknem. S prizidkom, ki je stal 170 milijonov dinarjev in ki so ga zgradili s sredstvi 4. občinskega samoprispevka, so dokončali gradnjo nove šole »Spomenik NOB«.
V	hotelu Bor v Črnem vrhu nad Idrijo pa so razvili prapor Obrtnega združenja občine Idrija.
Znana partizanska bolnišnica Franja v soteski Pasice v Dolnjih Novakih pri Cerknem je v nedeljo dobila milijontega obiskovalca, kar so Idrijski muzej, cerkljanska borčevska organizacija, tamkajšnji hotel Eta in Kompas simbolično obeležili s kulturno prireditvijo na prostem sredi Franjinih barak. Za to priložnost je Idrijsko filatelistično društvo izdalo spominsko ovojnico s posebnim žigom. Partizansko bolnišnico Franjo, za katero vneto skrbita idrijski muzej in njegov oddelek NOB Cerkno, vsako leto obišče več kot 50 tisoč obiskovalcev iz Jugoslavije in tujine.
Jože Oblak
88.
Philipp Vandenberg
Hetera
Na ukaz so jo suličarji začeli zasledovati, poskušali so se čimbolj približati s povešenimi rogovi bežečemu ovnu, in prvi, ki je dohitel besno žival, ji je zabodel sulico v hrbet, da je padla, se prekopicnila in cepetajoč obležala. Spartanci na obeh straneh tekmovališča so ploskali, svečenik pa je začel razkosavati umirajočo žival.
Ta nenavadni obred se je ponavljal leto za letom med karnejami, prastarim kulturnim običajem v čast boga plodnosti Karneja, in je prepovedoval sleherno uporabo orožja. In tudi tu daleč od lakonijskih pašnikov, je Leonidas obljubil svojim možem mirne dneve. Tedaj je planil glasnik s termopilskega prelaza v kultno praznovanje Spartanov: »Barbari napadajo!«
Noč in dan je tristo Spartancev in sedemsto Tespijcev stražilo ta skalnati prehod, zdaj pa je poslal Leonidas vse svoje može naprej in jih po oddelkih razmestil po skalnatem pobočju. Ce bi barbari prebili prvo spartansko falango, bo za njo pripravljena že druga.
Prvi dan se končal brez uspeha ne za eno za drugo stran. Toda že ob prvem svitu naslednjega dne so začeli barbari nov napad in so imeli velike izgube. Potem pa se je list obrnil, tokijski sel je prinesel strašno vest, da Perzijci prihajajo čez hribe. Vojni na dveh frontah pa Grki niso bili kos.
»Bežite, dokler je še čas! Bežite! Bežite!« Kriki groze helenskih vojakov so odmevali od strmih skalnatih sten pri Termopilah. Ostali so samo Spartanci in Tespijci.
Ko so se njihove sulice zdrobile v boju, so segli po mečih,in ko so izgubili meče, so se branili z bodali.
Proti nevarnim puščicam barbarov so se možje okoli Leonide že od vsega začetka borili na izgubljenih položajih; toda borili so se do zadnjega moža — zvesti svetemu zakonu Spartancev, da ni nič častnejšega kot umreti za domovino.
Pozneje so Grki postavili pogumnim vojščakom v ter-mopilski samoti spomenik s posvetilom:
»Tujec, ko pride v Šparto, povej, da še zmeraj ležimo v klancu stražarji zvesti, kakor je velel ukaz.«"
Toda Grčija je bila zdaj odprta za barbare.
ENAJSTO POGLAVJE
Rumene, rdeče in zelene rute, napete čez mrežo vrvi, so varovale tribuno pred pripekajočim soncem. Pred zlatim šotorom je veliki kralj na svojem prestolu zdolgočaseno sprejemal sporočila svojih generalov o zmagah. Na njego-
vi desni je sedela Artemisia v dolgi rdeči, spredaj odprti obleki, ki so jo držale skupaj bleščeče sponke. Poleg pa Dafne v rumeni obleki perzijskega kroja, dolgem ozkem krilu s širokim, nabranim, z ramen visečim zgornjim delom. Državni velikaši na Kserksovi levi so bili nevoljni zaradi posebnega obravnavanja grške hetere in vojskovodja Mardonij je nevoljno namrščil obrvi, ko je pogledal obe ženski ob strani.
Za Kserksa pa sta pomenili obe lepotici na njegovi desni nekaj posebnega: Artemisia, bujna ženska s skrivnostnimi, po egipčansko temno obrobljenimi očmi, je bila vladarica Halikarnasa, Kosa, Nisira in Kalinde ter je v moški obleki poveljevala petim lastnim ladjam v ladjevju. Dafne, hetera iz Halede, s štiriindvajsetimi leti ravno tako stara kot Halikarnašanka, je pomenila za Kserksa nekakšen razstavni predmet, imeniten vojni plen, s katerim lahko, kot je dal vedeti, počne, kar mu pride na misel.
Na dvoru velikega kralja so zelo natančno vedeli, da je Dafne imela zveze z najvišjimi krogi in Kserks je gledal na njeno ujetje kot na osebno zmagoslavje.
Medijci in Elamci, ki so se v boju za Termopile izkazali s posebnim pogumom, so korakali s povešenimi sulicami mimo tribune, s pogledom spoštljivo uprtim v tla. Za njimi so prišli Tebanci pod vodstvom Leontiada z iztegnjenimi rokami, kar je pomenilo, da so se predali.
‘Prevedel Anton Sovre
V nedeljo protestni Kraški sprehod proti predvideni lokaciji sinhrotrona
Vprašanje lokacije sinhrotrona je še odprto, čeprav ima izbira področja v neposredni bližini Bazovice največ možnosti, da bi ga pristojni organi izbrali za namestitev te strukture. Taka izbira pa bi povzročila nepopravljivo škodo enemu najlepših in po naravnih značilnostih izjemno bogatih predelov tržaškega Krasa; ob vsem tem je treba dodati, da bi največjo škodo utrpela slovenska narodnostna skupnost z izgubo še enega predela teritorija.
Svetovni sklad za naravo (WWF), Kmečka zveza. Združenje Amici del-laTerra, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi. Deželni odbor za zaščito kraških pojavov. Slovensko planinsko društvo in Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev zato jjrirejajo, in nanj tudi vabijo, KRAŠKI SPREHOD, ki bo v nedeljo, 12. t. m. Sprehod, ki bo ob 9. uri krenil iz Bazovice proti Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah in se zaključil na območju z oznako »T8« pri Bazovici ob 11.30, bo izzvenel kot manifestacija proti namestitvi sinhrotronskega svetlobnega generatorja v neposredni bližini Bazovice. Omenjene organizacije bodo z manifestacijo tudi poudarile, da se odločno zavzemajo za izgradnjo sinhrotrona v tržaški pokrajini,
vendar znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah na prvotno določenem območju, da
bi se to opustošeno zemljišče zavarovalo pred nadaljnjim propadanjem in da bi se ga smotrno uredilo.
Dolinsko občinsko zastopstvo na svečanosti v Marzabottu
Ob 42-letnici nacističnega pokola v Marzabottu (1836 pobitih) se je spominskih svečanosti udeležilo tudi zastopstvo občine Dolina.
Delegacija, v kateri so bili župan Švab, podžupan Pečenik, odbornik Gherbassi in občinska svetovalka Silvana Mondo, je položila venec v kostnici in imela vrsto prijateljskih srečanj. Med temi obujanje spominov na našega legendarnega partizanskega komandanta Antona Ukmarja s senatorjem Tavianijem, ki je bil glavni govornik.
Ob tej priložnosti je prišlo pred vhodom v kostnico tudi do nepričakovane a občutene izročitve notne partiture z naslovom Passi.
Zborovodja zbora iz Marzabotta Raul Ostorer je namreč uglasbil pesem Koraki, ki jo je za 40-letnico osvoboditve napisal za štafeto prijateljstva in miru Ace Mermolja. S pesmijo Koraki-Passi je mladina občine Dolina obiskala vse pobratene občine, začenši v Marzabottu, preko Milj, Kopra, Kočevja, do osrednje slovesnosti v Dolini.
Danes zadnji dan salona Spazio 3 pod Montebellom
Danes se bo na sejmišču pod Montebellom končal letošnji salon znanstvenega raziskovanja in tehnologije Spazio 3, ki se je začel 3. oktobra in postregel z zanimivimi spremljevalnimi prireditvami.
Včeraj dopoldne je bil v kongresni dvorani posvet o uporabi namenskega kredita za uvajanje nove tehnologije v trgovska podjetja, ki ga je priredilo pokrajinsko združenje Confesercenti, popoldne pa je deželna direkcija telefonske družbe SIP organizirala okroglo mizo na temo: SIP za Trst, center telematike.
Tudi včerajšnji dan je bilo pod Montebellom zelo živo in predvidevajo, da bo tako tudi danes, saj si sejem poleg občinstva in ljubiteljev ogleda vsak dan tudi mnogo operaterjev s področja elektronike in telematike. Posebno zanimivost predstavlja premični telematski center Remo, ki je edini primerek v Italiji, pozornost pa vzbujajo tudi predlogi družbe Sarin-Seat, kot na primer elektronske ' rumene strani" (pagine gialle), pravi pravcati arhiv z informacijami o več kot 800 tisoč gospodarskih operaterjih.
Če vas razstava zanima, si jo lahko ogledate še danes od 9. do 12. ure in od 15. do 20.
Kulturne prireditve društva pri Korošcih
V nedeljo zvečer je bil pri Korošcih tretji in zadnji od "septembrskih" praznikov, ki jih organizira krajevno društvo Colarich. Preteklo nedeljo je odpadel zaradi slabega vremena, v nedeljo pa je bilo vreme nadvse prizanesljivo in prijetno toplo, tako da je lahko v večernih urah nastopila TFS Stu ledi (na sliki), nato pa so se domačini in gostje, ki so se praznika polnoštevilno udeležili, zavrteli ob zvokih ansambla. Prazniki društva Colarich doživljajo zadnja leta velik uspeh in želeti je, da bi kulturno delovanje še kako drugače zaživelo v prijetni vasici na miljskem pobočju.
Pred izvolitvijo predsednika in upravnega odbora
Novi upravitelji KZE naj bodo strokovnjaki
Po izvolitvi nove glavne skupščine tržaške Krajevne zdravstvene enote je sedaj na vrsti imenovanje novega predsednika in upravnega odbora. Po novem zakonu bo predsednika imenovala neposredno glavna skupščina, ki naj bi se sestala v drugi polovici oktobra.
Kot je znano, sestavlja glavno skupščino šestdeset članov, ki so bili izvoljeni med občinskimi svetovalci vseh šestih občin tržaške pokrajine. Novi zakon pa določa, da so člani upravnega odbora lahko tudi strokovnjaki in tehniki in da torej ni nujno - kot je bilo doslej - da bi bili upravitelji istočasno tudi člani glavne skupščine. Prav zato pa zakon določa, da je treba člane upravnega odbora zbrati med osebami z dokazanimi izkušnjami in strokovnostjo.
Druga pomembna novost v sestavi upravnega odbora pa je, da v njem ne bo več predstavnikov manjšine oz. opozicije, kot je bilo doslej, to pa predvsem zaradi manj izrazito politične oznake novih upraviteljev.
Glede na novo normative je seveda nujno, da poteka porazdelitev funkcij bolj po strokovnem kot po strankarskem ključu, pa čeprav je bila tudi KZE predmet pogajanj za rešitev krize v tržaških krajevnih upravah. Prav na osnovi tega sporazuma je bilo mesto predsednika KZE dodeljeno socialistom, ki pa niso še določili svojega | kandidata. To bodo storili v četrtek:
po neuradnih vesteh bi to utegnil biti prof. Bevilacgua, eden vodilnih funkcionarjev tržaške glavne bolnice, s čimer bi prekinili prakso, po kateri je bil doslej predsednik politik, ne pa medicinski strokovnjak.
Nujnost, da bi bila strokovnost vodilni kriterij pri izbiri novih upraviteljev KZE, je v tiskovni noti poudarilo deželno tajništvo KPI, ki je napovedalo boj vsaki obliki lotizacije. Po mnenju KPI bi morali objaviti "curricu-lum" vseh možnih kandidatov in samo na njegovi osnovi izbirati, pri čemer ne sme biti upoštevana večja ali manjša zvestoba tej ali oni stranki. Komunisti zato pozivajo petstrankarsko koalicijo, naj se drži teh kriterijev in usmeritev. Od tega bo tudi odvisno stališče, ki ga bo KPI zavzela v skupščinah KZE.
Danes seja deželnega sveta
Danes se bo sestal deželni svet. Na dnevnem redu bodo odgovori na svetovalska vprašanja in interpelacije, sledila bo razprava o dveh zakonskih osnutkih, ki zadevajo izseljenstvo in-socialno skrbstvo. Se vedno pa je na dnevnem redu deželnega sveta izvolitev treh predstavnikov Dežele v upravni svet Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče.
Nagrada ANPA učencema iz Barkovelj
V nedeljo dopoldne so v prostorih Pomorske postaje podelili nagrade posameznikom, šolam, razredom in tudi učencem in dijakom, ki so sodelovali s svojimi risbami ali kako drugače na natečaju, ki ga je priredilo Vsedržavno združenje za varstvo živali.
Na prireditvi so bili prisotni predstavniki deželnih in krajevnih oblasti in seveda številni udeleženci natečaja in nagrajenci.
Med nagrajenci sta bila tudi dva slovenska učenca: Martin Turk (na sliki) in Luca Marchesi, ki sta lani obiskovala drugi in tretji razred osnovne šole F. S. Finžgar v Barkov-Ijah. To je bila tudi edina slovenska osnovna šola, ki se je udeležila natečaja in poslala kar 30 risb na temo živali.
Zopet lepo priznanje za dva naša učenca in tudi za našo šolo.
Zanimiva pobuda Sklada za varstvo narave WWF
V pripravi poučen tečaj o onesnaževanju okolja
V nedeljo v Bark ovij ah
Lepo vreme botrovalo uspehu praznika ki se ponavlja že več kot 100 let
Vsako prvo nedeljo v oktobru imajo v Barkovljah rožnovensko nedeljo, povezano s procesijo. Ni pa vsako prvo oktobrsko nedeljo takšne sreče z vremenom, kot so jo imeli tokrat. Organizatorje in udeležence tega starega slovenskega običaja je spremljajo sonce od jutra do poznega popoldneva, ko so se številni gostje, ki so nadaljevali praznik v društvenih prostorih, preselili v dvorano in tu do poznih ur nadaljevali z družabno prireditvijo.
Vse se je torej začelo v nedeljo zjutraj, najprej z mašo v barkovljanski cerkvi, kjer je nastopil mešani pevski zbor "Milan Pertot". Po maši se je začela procesija, v kateri je bilo tokrat zelo lepo število narodnih noš - okrog dvajset je bilo samo otrok in mladih, med ostalimi so bile tudi noše iz drugih predelov mesta.
Procesija je prehodila pot do Ul. Panzera, kjer je prvič prečkala glavno cesto skozi Barkovlje in tako ustavila ves promet. Ob morju je bil postavljen oltar, kjer je bila kratka slovesnost ob petju domačega zbora. Udeleženci procesije so med povratkom ob igranju godbe na pihala še enkrat prečkali cesto in se nato poslovili v domačem društvu. Lepo je bilo videti toliko narodnih noš in udeležencev z lepimi šopki v slovenskih barvah na prsih, ki
so za kratek čas preplavili barkovljan-sko obrežje, kot je bilo to pred sto in več leti.
Popoldne se je praznovanje nadaljevalo v društvu, tudi tu s tradicionalno "karamalado". »Ves sobotni popoldne smo čistile ribe, pa se bojimo, da jih bo še premalo,« so nam povedale do-
mačinke, ki so se tudi tokrat izkazale zdobrimi "karamali", golažem, fanclji z "dušo", odličnim pecivom in dobrim domačim vinom. Da ni bilo nikomur dolgčas, je poskrbela še harmonika. Velika udeležba je pokazala, da so Barkovljani na svoje stare navade in običaje zelo navezani.
Izobraževalni odsek sekcije WWF iz Trsta pripravlja tečaj z naslovom »Atmosfersko, akustično in elektromag-netsko onesnaževanje okolja«. To je prvi tečaj v naši deželi, ki zadeva to problematiko in obsega ciklus devetih lekcij. Namenjen je predvsem učnemu osebju vseh stopenj.
Začenši s šolniki, želi tržaška sekcija Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF razširiti zanimanje za problematiko okolja in poglobiti poznavanje teh problemov v šoli.
Seveda je tečaj odprt vsem, ki se zanimajo za ta vprašanja, ter članom in simpatizerjem sklada. Pokrovitelj tečaja je šolsko skrbništvo iz Trsta. Vsaka lekcija bo trajala približno dve uri, začele pa se bodo ob 18. uri. Prva bo 5. novembra z naslovom »epidemiologija in patologija v okolju«; predaval bo zdravnik Medicine dela dr. Roberto Ferri.
7. in 12. novembra pa bosta predavanji na temo »Atmosfersko onesnaževanje v svetu in obravnava tega problema v Trstu«; predaval bo inž. Um-berto Laureni.
Naslednja lekcija bo 14. novembra z naslovom: »Kako lahko elektromag-netska polja povzročajo onesaževanje okolja - prisotnost tega problema v svetu in speicifično v našem mestu«. O tem bo spregovoril prof. Elvio Va-lentinuzzi.
19. novembra bo sledilo predavanje dr. Massima Bovenzija »Učinkovanje elektromagnetskih polj na človeka«.
»Didaktične izkušnje o problemih onesnaževanja okolja v srednjih šolah« bo vprašanje, o katerem bo spregovoril prof. Amelio Pezzetta 12. novembra.
26. novembra bo naslednja lekcija (predavatelj - inž. Roberto Catalano) na temo: »Pojem tveganja in filozofija varnosti«
Ciklus se bo zaključil z lekcijama 3. in 5. decembra, ko bo govor o onesnaževanju okolja, ki ga povzroča ropot v naseljenih krajih vsepovsod po svetu in specifično pri nas v Trstu. Predavala bosta inž. Alberto Russignan in inž. Fiorella Honsel.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na sekcijo Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF v Trstu, v Ul. Felice Venezian 27 (II. nad-str.), tel. 040/303428; urad je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17.30 do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Za vpisovanje zapade rok 31. oktobra.
• Devinsko-nabrežinska občina razpisuje natečaj za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1986/87
Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najkasneje do 16. oktobra.
Interesentke lahko dvignejo razpis natečaja na občinskem sedežu soba št. 20, od 9.00 do 11.30.
Brzojavka cestnemu podjetju ANAS
Tudi Pokrajina posegla glede zaprtja ceste 202
Predvideno začasno zaprtje državne ceste 202 od openskega križišča do križišča pod Ključem je še vedno v središču pozornosti in tudi polemik zainteresiranih družbenogospodarskih sil. Družba ANAS je za preusmeritev prometa posredovala svoj predlog, ki pa je naletel na vrsto nasprotovanj gospodarskih sil, v prvi vrsti pri tržaški občinski upravi. Leta se je namreč z županom Staffieri-jem odločno postavila proti predlogu družbe ANAS.
V	to razpravo se je včeraj vključil tudi novi predsednik Pokrajine uprave Dario Locchi, ki je med drugim izjavil, da je treba iskati take rešitve, ki bi ne oškodovale hitrosti prometa ne na obalni cesti in niti v mestnem središču, ki se že sedaj odvija v velikih težavah.
V	zvezi s tem perečim problemom je predsednik Locchi včeraj po nuj-nostnem postopku sklical »tehnično« srečanje, katerega so se udeležili podpredsednik in odbornik za javna dela Cervesi ter funkcionarji oddelka. Po sestanku je predsednik Locchi, potem ko se je posvetoval z občinskim odbornikom Vattovanijem, ki v imenu Občine sledi temu vprašanju, sklenil poveriti celotno zadevo deželni upravi in sicer pristojnemu odborniku za promet in prevoze Di Benedettu, da bi takoj posredoval za sklicanje sestanka med predstavniki družbe ANAS in glavnimi tržaškimi krajevnimi ustanovami.
V	tem primeru je potrebno — je dodal predsednik Locchi - da bi prav deželna uprava prevzela odločilno vlogo uravnovešenega posrednika med potrebami državnega avtonomnega cestnega podjetja (ANAS) in krajevnimi upravami, ki morajo paziti, da bi se že itak težki pogoji, v katerih se odvija krajevni promet, ne poslabšali s predvidenim zaprtjem državne ceste štev. 202, ki naj bi trajalo približno leto dni.
Predsednik Pokrajine Locchi je tudi poskrbel, da je bila družbi ANAS odposlana brzojavka, da bi le-ta odložila začetek del na državni cesti štev. 202 vse do trenutka, ko bi pristojni organi ne našli zadovoljive rešitve.
Sindikati kovinarjev pripravljajo stavke
Danes se bodo sestali teritorialni zastopniki kovinarskih sindikatov FIM-FIOM-UILM, ki bodo obravnavali-potek pogajanj z družbo Federmeccani-ca, z organizacijo javnih industrijcev Intersind in Confapi o obnovi delovne pogodbe ter o sindikalnih akcijah, o
katerih so se dogovorili enotni splošni sveti kovinarjev pred nekaj dnevi. Doslej so namreč delodajalci ohranili zelo nepopustljiva stališča do zahtev kovinarjev, zato se poraja nujnost sindikalnega boja: generalni sveti sindikatov kovinarjev so zato že oklicali 12 ur stavke, ki jo bodo izvedli do začetka novembra z vsedržavno enodnevno stavko prihodnjega 14. oktobra. Podrobneje se bodo o teh pobudah dogovorili prav na današnjem sestanku.
• Na Gradu sv. Justa bo do 5. novembra odprta razstava o modi. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 19. ure.
Zdravniki avtonomnih sindikatov bodo stavkali od danes do petka
Štiridnevna stavka zdravnikov, od danes do petka, ki so jo oklicali avtonomni sindikati, bi utegnila povzročiti nemalo nevšečnosti vsem, ki bi v teh dneh potrebovali zdravniško nego. Kot se vedno dogaja ob takih priložnostih, bodo sicer zagotovljeni najbolj nujni posegi, kljub vsemu pa je pričakovati, da bo zdravniška oskrba, ki že tako ni na najboljši ravni, v teh štirih dneh tako ali drugače okrnjena.
Glavno vprašanje je, kolikšna bo udeležba k stavki. Zvezni sindikati -CGIL, CISL in UIL - se niso pridružili stavki, ampak so jo nasprotno ostro kritizirali, predvsem zaradi njenih motivacij, ki se tičejo bolj načelnih vprašanj, kot pa pogodbenih, saj se morajo pogajanja za obnovo pogodbe šele začeti. Prav tako zvezni sindikati na-
V četrtek pri Ferlugih brez elektrike
ACEGA sporoča, da bodo v četrtek, 9. oktobra, prekinili dobavo električnega toka pri Ferlugih zaradi izrednih vzdrževalnih del. Prekinitev bo trajala od 9. ure zjutraj do 13.30.
Milossevich v upravnem svetu INPGI
Te dni so potekale volitve za obnovitev upravnega sveta vsedržavne novinarske skrbstvene ustanove INPGI »Giovanni Amendola«. Za našo deželo je bil v upravni svet potrjen z veliko večino glasov Giorgio Milossevich. Volilnemu sedežu v Novinarskem krožku je predsedoval Giovanni Comelli, skrutinatorji pa so bili Franc Udovič, Bruno Natti in Riccardo Menegon.
sprotujejo temu, da bi morali za nerešena vprašanja zdravnikov plačati bolniki. Skratka, stavka avtonomnih sindikatov pomeni po mnenju CGIL, CISL in UIL pravo "izsiljevanje".
Kot je znano, je minister za zdravstvo Donat Cattin zagrozil z vpoklicem stavkajočih, da ne bi bil ves zdravstveni sektor štiri dni paraliziran. V tej zvezi so zvezni sindikati dali vedeti, da sicer načelno nasprotujejo vpoklicu, da pa naj "vlada opravi svojo dolžnost". Zvezni sindikati so tudi kritizirali zahtevo avtonomnih, po kateri naj bi ne smeli odtrgati od plače dnevov stavk, češ da vsekakor stavkajoči "zagotavljajo zdravniško nego v nujnih primerih". Taka zahteva, so rekli na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu predstavniki CGIL, CISL in UIL, je naravnost škandalozna ter že sama dokazuje neresnost avtonomnih sindikatov.
Toda avtonomni sindikati vztrajajo pri stavki, večina zdravnikov pa je tudi v Trstu včlanjena prav v avtonomnih sindikatih. Kljub temu pri CGIL menijo, da tudi pristaši avtonomnih sindikatov ne bodo kompaktno stavkali, kar bi utegnilo znatno omiliti posledice stavke. Vsekakor pa je sam vsedržavni tajnik CIMO, enega od enajstih avtonomnih sindikatov zdravnikov, zagotovil, da ne bodo imeli državljani nobene nevšečnosti, ker se bo oskrba nepretrgano nadaljevala. Kakorkoli že, zboleti od danes do petka ni priporočljivo.
Z včerajšnje dobro obiskane okrogle mize
Deljena mnenja o premogovni centrali
Študijski center »Nuove Cronache« in Socio-ekološka skupina sta včeraj priredili dobro obiskano okroglo mizo o načrtu italijanske elektriške družbe ENEL za gradnjo termocentrale na ozemlju miljske občine. Na okrogli mizi so sodelovali Antonio Brambati, iz Inštituta za geologijo na tržaški univerzi, direktor Inštituta za medicino dela Ferdinande Gobbato, predsednik Pro natura carsica Renato Mezzena, profesor na oddelku za ekologijo tržaške univerze Luciano Favretto ter pokrajinski tajnik sindikata CISL Dario Tersar.
Predavatelji so iz raznih zornih kotov osvetlili bistvene postavke spornega načrta, nakar se je razvila zanimiva diskusija. O okrogli mizi bomo obširneje poročali v jutrišnji številki.
Na sliki: udeleženci včerajšnje okrogle mize v kongresni dvorani hotela Jolly.
November bo mesec
Novembra bo v Trstu mesec »srednjeveške kuhinje«, saj bodo v številnih restavracijah po mestu pripravili značilno srednjeveško hrano. Pobudo za manifestacijo je dalo Združenje trgovcev in upraviteljev javnih lokalov (ACEPE), da bi s tem povečalo ponudbo našega mesta in s tem privabilo več turistov.
»Srednjeveška kuhinja« ni sicer povsem nova zamisel, saj so jo že preizkusili v nekaterih italijanskih mestih in je na razpolago v mnogih srednjeveških dvorcih, kjer je nedvomno lažje ustvariti potrebno atmosfero. Vendar ne bo šlo v tem primeru le za šablonsko ponavljanje že poznanih receptov, Združenje je namreč dalo preučiti stare dokumente, iz katerih so nato izluščili menuje tržaške srednje-
srednjeveške kuhinje
veške kuhinje. Študije so privedle do nekaterih res presenetljivih odkritij; po teh dokumentih so Tržačani že takrat radi sedli za obloženo mizo in znali dostojno pogostiti diplomatske predstavnike iz bogatejših mest, kot so takrat bila Dunaj in Benetke. »Fritole« so bile tudi pred petimi stoletji najljubša poslastica Trsta, bile so celo tako značilne, da so z njimi obdarovali ugledne goste.
Organizatorji »srednjeveške kuhinje« zagotavljajo tudi pristnost vseh ponujenih jedi. Jajca in perutnina bodo domača, kot tudi razne začimbe, maslo in moka. Te bodo v grobih obrisih glavne značilnosti pobude, ob tem pa bo še nekaj kulturnih prireditev.
Sklad za Trst pripravlja pravilnik
Na zadnji seji komisije, ki upravlja Sklad za Trst, je predsednik Carbone predstavil drugim članom komisije osnutek pravilnika za dodeljevanje prispevkov v korist industrijskih, obrtniških in zadružnih podjetij. Osnutek, ki je bil izdelan ob sodelovanju uradov vladnega komisariata, bodo nato prediskutirali s predstavniki zainteresiranih kategorij.
Na zadnji seji je komisija tudi pooblastila Tržaško pokrajino, da izvede izredna vzdrževalna dela v višjih srednjih šolah Volta in Oberdan.
Mejo sta prestopila pomotoma Mlada turista že včeraj doma
Nedeljski sprehod dveh mladih turistov, 25-letne Portugalčanke Irmenie Alfaiate, doma iz mesta Lauranika, in 24-letnega Švicarja Thomasa Freda Is-lerja iz Aholderbanka, po dolini Glinščice se je zaključil šele včeraj v ranem jutru. Sprehod je trajal tako dolgo, ker sta turista, v našem mestu gosta dobrih prijateljev, ki stanujejo na Trgu Stare mitnice št. 11, nevede prekoračila mejo med Italijo in Jugoslavijo in so ju na jugoslovanskih tleh ustavili graničarji.
Na jugoslovansko stran je prvi in povsem naključno »prestopil« Fred Is-ler. Po izjavi marešala Chierodije, ki je na italijanski strani sledil dogajanju, je obmejna črta nad Dolino Glinščice slabo zaznamovana, poleg tega pa se nahaja na naravni poti in je zato toliko laže, da se človek zmoti in stopi na tuje ozemlje. V primeru dveh turistov, ki se na naše kraje ne spoznata, Pa postane »nevarnost« še večja.
Graničarji so Islerja in Alfiatovo sprejeli z naperjeno brzostrelko, nato-so jima nadeli lisice in ju povedli najprej v svojo vojašnico nato pa na Kozino. Oba tuja državljana sta sicer dokaj nerodno prestopila državno mejo vendar sta oba imela pri sebi veljavne dokumente, dekle potni list, fant pa osebno izkaznico. To je v dobršni meri skrajšalo njuno birokratsko pot do mejnega prehoda na Pesku, kjer so ju jugoslovanske oblasti »vrnile« Italiji.
Za Alfiatovo in Islerja so bile jugoslovanske lisice morda res pretežke in »dobrodošlica« graničarjev se jima je morala zdeti kar pretirana, mejo pa sta le prekoračila in sta se morala zato soočati z varnostnimi ukrepi, ki so jih obmejne oblasti v zadnjem času precej poostrile, potem ko je izbruhnila afera trgovanja z otroki.
Obnašanje graničarjev, ki so stražili območje, kjer se enkrat na leto prebivalci Italije (občine Dolina) in Jugoslavije (občine Sežana) s simboličnim sprehodom izrečejo za mir in prijateljstvo med narodi, je bilo morda prav zaradi tega prestrogo. Vsekakor pa je bilo še manj umestno obnašanje nekaterih očividcev, ki Alfiatovi in Islerju niso »pokazali« meje, čeprav je eden izmed njih izjavil kronistu tržaškega italijanskega dnevnika, da sta bila to »turista«, znal je povedati točno uro, ko sta prestopila mejo in dodal, da sta bila le kakih pet metrov od skupinice letoviščarjev, ki so poslušali rezultate nogometnega prvenstva na trati. Le kako to, da v tej skupinici očividcev ni nikomur padlo na misel, da bi »turista« ustavil, ju obvestil, da se stezica nadaljuje v Jugoslaviji? Pa bi Alfiatovi in Islerju prihranil sitnosti z graničarji, sebi tek v dolino in prijavo karabinjerjem, določenemu tisku pa preprečil, da si tudi ob tem dogodku po nepotrebnem brusi zobe.
Policija jih je ustavila pri Grljanu
Romske otroke sta peljali v Milan
Trst si je ponovno priboril kotiček v italijanskem dnevnem tisku in to zaradi pripora dveh jugoslovanskih državljank, 30-letne Eivane Jovanovič in pet let mlajše Zine Radosavljevič, ki naj bi se ukvarjali z nečloveškim poslom trgovanja z otroki.
Nihče seveda ni mogel dokazati, da sta Eivana in Zina res mislili »prodajati« malega Micheleja (star je leto dni), 3-letnega Dragana, 5-letna Milana in Rada, 7-letnega Zdravka, 12-letnega Zlatana, eno leto starejšega Slobodana in 16-letne-ga Draga, s katerimi sta bili namenjeni v Milan, kjer naj bi vso skupinico čakala romska družina.
Obe ženski sta doma iz Bogdanoviče, od koder sta 26. septembra odpotovali s krdelom otrok, za katere sta izjavili, da so Zdravko, Rado in Michele Radosavljevičev!, Milan in Dragan Jovanovičeva, ostali pa naj bi bili sinovi Romov, ki živijo v Milanu. Do Ljubljane so se peljali z vlakom, do Sežane so si nekako pomagali, nato pa so jo mahnili čez mejo kar po gozdu. Pri tem naj bi jim pomagal neznani »znanec«, sta policiji, ki je skupino ustavila pri Grljanu, ko se je z dvema taxijema peljala proti Milanu, izjavili Zina in Eivana, temu pa sta dodali, da sta mislili, z otroki vred, v Italiji prodajati slike in drugo šaro. Tako slike kot denar pa jima je izmaknil »znanec«, ki jim je pomagal čez mejo. Vse to se je zgodilo 29. septembra in z njunimi verzijami potovanja se že ukvarjajo jugoslovanske oblasti.
Samomor Goričana na Obalni cesti
25-letni Roberto Cogoj iz znane goriške družine mesarjev si je včeraj opoldan vzel življenje nedaleč od Trsta. Malo po 14. uri je namreč skočil z zidka razgledne točke na Obalni cesti, ki se nahaja nekaj metrov pred naravnim predorom. Kako je prišel do razgledne točke ni znano, čeprav se prav gotovo ni pripeljal z avtom. Ko ga je neki motociklist zagledal, je bilo že prepozno, saj se je Roberto Cogoj odločno pognal v smrt. Videli so, kako je razprl roke in skočil.
Njegov tragični padec je končal 90 metrov pod Obalno cesto, kjer je njegovo truplo obležalo na skalah. Očividec, ki je prisostvoval samomoru, je poklical nabrežinsko policijo, po truplo nesrečnega mladeniča pa so morali gasilci, saj so Robertovi posmrtni ostanki ležali v težko dosegljivem kraju.
Modna revija krznenih oblačil
V Trstu so sicer večkrat modne revije, toda takšne, kot je bila včeraj popoldne in nato še enkrat zvečer, v prostorih hotela Savoia - Excelsior, verjetno Tržačanke še niso imele priložnosti videti. Krznarna Sossi, ki ima sicer veliko izbiro svojih krznenih oblačil, je tokrat predstavila številnim obiskovalkam kakih 100 usnjenih in krznenih plaščev in jopičev, izdelanih iz tako lepih in dragih krzen, takih krojev in barv, da je udeleženkam zastajal kar dih in so se sprostile v buren aplavz šele ob koncu, ko je dvanajst lepih manekenk opravilo še zaključni defile.
Celoten izkupiček modne revije je bil nemnjen Združenju staršev, ki imajo otroke, ki bolujejo za hemopatijo, ali raznimi neoplazijami. V imenu združenja AGMEN se je vsem zahvalila predsednica Luciana Boscolo.
• Krožek Istria prireja v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri na sedežu Novinarskega krožka predavanje z naslovom »Duhovnik Antonio Facchinetti o istrskih Slovanih«. Predaval bo univerzitetni profesor Fulvio Salimbeni, prisotna pa bo tudi Carla Golli, ki je pripravila objavo članka v publikaciji Centra za zgodovinske študije iz Rovinja.
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je v Buenos Airesu nenadoma zapustil naš dragi brat in stric
Rudolf Klarič
Žalostno vest sporočajo sestri Kristina in Ema z družinama ter drugo sorodstvo.
Vižovlje, Devin, Nabrežina, Gorica, 7. oktobra 1986
Žalovanju se pridružujeta nečaka Bogomila Doljak in Albin Pahor z družinama.
Zapustila nas je naša draga
Štefanija Gojča vd. Kralj
Pogreb bo danes, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropado.
Žalostno vest sporočajo nečaki z družinami.
Gropada, 7. oktobra 1986.
7. 10. 1984	7. 10. 1986
Ob 2. obletnici smrti naše nepozab-
Zdenke
se je z ljubeznijo spominjajo neutolažljivi
SVOJCI
Trst, 7. oktobra 1986
Devetletni violinist Stefan Milenkovič
Glasbena matica v Trstu je pripravila svojemu, pa tudi sicer tržaškemu glasbenemu občinstvu, lepo presenečenje kot uvod v letošnjo koncertno abonmajsko sezono, ki se bo uradno začela v soboto, 11. t. m. v Kulturnem domu v Trstu.
V evangeličanski cerkvi je namreč v soboto zvečer nastopil s samostojnim koncertom komaj 9-letni violinist Stefan Milenkovič iz Beograda, ki ga zaradi njegovega izrednega talenta, velikega števila nastopov doma in v številnih drugih državah ter nagrad, ki jih je že prejel na raznih tekmovanjih, upravičeno •imenujejo "čudežni otrok".
Mladi violinist, z že tako bogatim in pestrim glasbenim življenjem in ustvarjanjem, se je na sobotnem večeru predstavil izredno številnemu občinstvu s skladbami, ki terjajo veliko tehničnega znanja, pa tudi notranjega podoživljanja posameznih skladb, ki jih je Stefan obvladal, rekli bi do potankosti. Med skladbami so bile na primer na programu znana Tartinijeva sonata v g-molu "Didone abbandonata", Beethovnova sonata opus 30 v G-duru in Paganinijeva sonata v e-molu; v drugem delu programa pa so bile še skladbe Bacha, Corellija, Masse-neta in Kreislerja. Stefana je na klavir spremljala njegova mati Lidia Caenazzo.
Naj povemo, da je mladi virtuoz navdušil občinstvo in dokazal, da so mu vrata v svet velikih solistov že sedaj na stežaj odprta.
Gallus Consort v repentabrski cerkvi
Posnetek zadnjega koncerta iz ciklusa Repentabor, ki ga je v nedeljo popoldne imel v repentabrski cerkvi ansambel Gallus Consort. Pri koncertu so sodelovali Irena in Miloš Pahor s kljunastimi flavtami, Dina Slama s čembalom in Ennio Francescato z baročnim violončelom
GLASBENA MATICA
TRST
Sezona 1986-87
1. ABONMAJSKI KONCERT
V soboto, 11. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
dirigent
JANOS KOVACS solist
MIHA POGAČNIK - violina
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
razna obvestila
Ob 10. obletnici prenovitve taborniške družine SOKOLA SELIVCA zbiramo slike in katerokoli gradivo, ki priča o delovanju tabornikov RMV na Opčinah pred letom 1976/77 in tudi potem, ker nameravamo pripraviti fotografsko razstavo. Slike oz. gradivo lahko izročite v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Narodna in študijska knjižnica prireja KNJIŽNIČARSKI TEČAJ. Predavanja bodo trikrat tedensko v popoldanskih urah (od 14. do 18. ure) v Gregorčičevi dvorani v Trstu od 14. do 28. oktobra 1986. Vpisovanje do 10. oktobra v uradu NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
SKD Vigred vabi vse stare in nove pevce na PRVO PEVSKO VAJO otroškega zbora Vigred, ki bo jutri, 8. oktobra ob 16. uri v društvenem prostoru.
Danes praznujeta na Opčinah 25-letnico skupnega življenja
DORICA in GIULIO ŠKERLA VAJ
Še na mnoga zdrava in vesela leta jima želita hčerki Suzi in Sonja.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 7. oktobra MARIJA
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 10.46 in zatone ob 19.22.
Jutri, SREDA, 8. oktobra
MITJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka
22,4	stopinje, zračni tlak 1024,1 mb ustaljen, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sonia Mesghez, Enrico Lozei, Martina Pecilli, Rosa Merola, Ma-uro Schiulaz, Alessandro Celigo, Luca Opatti, Lucia Železnik, Luca Vianello, Linda Sandalj, Erich Behrens, Luca Gherdol, Davide Gallinucci.
UMRLI SO: 71-letna Stanislava Železnik, 45-letna Giuliana Nigris, 90-letna Anna Badalic, 74-letni Luigi De Rico, 71-letni Giosue Michelin, 60-letni Alfredo Battistutti, 62-letni Vladimiro De Marchi, 84-letna Maria Fachin, 84-letna Maria Sartoni, 85-letna Narcisa Tarlao, 66-letni Antonio Cerniglia, 60-letni Albano Gio-vanni Puzzer, 86-letna Maria Pahor, 91-letna Carla Gomezel, 78-letna Antonia Vallini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. oktobra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delLIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 7. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na prvi
torkov večer
Nova družbena gibanja v Sloveniji
Sodelujeta
MARKO HREN in INGRID BAKŠE
gledališča
TEATRO STABILE
Pri Teatru Stabile Furlanije-Julijske krajine je v teku abonmajska kampanja 1986/87. Rok za potrditev lanskih in vpis novih abonmajev zapade 10. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Danes, 7. oktobra: YUTEL 86 - 20. JUBILEJNI JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O TELEKOMUNIKACIJAH. Otvoritvena slovesnost s podelitvijo priznanj.
DNEVI KULTURE BELORUSKE SSR V SLOVENIJI (od 13. do 18. oktobra 1986)
Velika dvorana
Jutri, 8. t. m., ob 19.30: KONCERT mešanega pevskega zbora ORFEON NAVARRO REVERTER, Valencija. Dirigent Jesus Ribera Faig.
V	četrtek, 9., in v petek, 10. t. m., ob 19.30: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Okrogla dvorana
V	nedeljo, 19., ob 20. uri: Henrik Ibsen, HEDDA GABLER - premiera. Absolventska predstava študentov AGRFT. Ponovitev v ponedeljek, 20. oktobra.
Jutri, 8., v četrtek, 9., in v petek, 10. t. m., ob 9. uri: Gledališki kulturni dan.
V	soboto, 11. t. m., ob 19.30: KORNOG - bretonska skupina bo izvajala tradicionalno glasbo in skladbe mladih bretonskih godcev.
Srednja dvorana
Danes, 7. t. m., ob 10. uri: Svečana otvoritev YUTEL 86.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORICA
Jutri, 8. t. m., ob 20. uri: Georg Biic-hner LEONCE IN LENA. Režija Macie Englert. Predstava bo v Solkanu za red S-sreda in izven.
V četrtek, 9. t. m., ob 20. uri premiera. Ponovitve v petek, 10., in soboto, 11. t. m.
koncerti
GLASBENA MATICA - TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1986/87 vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure, Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -16.00, 22.15 Camera con vista, dram., VB 1986, 105'; r. James Ivory, i. Helena Bonham-Carter, Julian Sands.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.00 Aliens -scontro finale, fant., ZDA 1986, 135'; r. James Cameron- i. Sigourney Weaver, Stan Winston.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 Tenue de soiree (Lui portava i tacchi a spillo)
dram., Fr. 1986, 84'; r. Bertrand Blier; i. Gerard Depardieu, Michel Blanc, □
FENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
MIGNON - 16.30, 22.15 Piramide di pa-ura; r. Števen Spielberg; i. N. Rowe, A. Cox.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 II colore viola, dram., ZDA 1985, 150’; r. Števen Spielberg; i. VVhoopi Goldberg, Danny Glover.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Sex in the shop, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Liceali vogliose, porn., □□
NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Urla del silenzio, dram., VB 1984, 140'; r. Roland Joffe; i. Sam Waterson, Haing S. Ngor.
CAPITOL - 16.00, 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150’; r. Sydney Pol-lack; i. Meryl Streep, Robert Redford. ALCIONE - 16.30, 22.00 La carica del 101, ris., 1961; prod. Walt Disney. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 120’; r. Hektor Babenco; i. Wiliam Hurt, Raul Juha, Sonia Braga. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Dres-sage - La dolce punizione, r. David Hamilton; □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Frutto adolescente,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □

SLOVENSKO
^/‘GLEDALIŠČE W V TRSTU
ABONMA
1986-87
Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 14. in od 18. do 20. ure v Kulturnem domu, UL Pet-ronio 4.
ZSKD in GM prirejata tečaj za zborovodje
Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica prirejata tudi letos tečaj zborovodske šole. Tudi letošnji tečaj želi nuditi kakor v preteklih letih možnost, da se zborovodje, še posebno če gre za začetnike, seznanijo z osnovami dirigiranja in da lahko poglabljajo oz. razširjajo svoje glasbeno znanje.
Poleg te že skoraj tradicionalne dejavnosti pa je v načrtih letošnje zborovodske šole tudi nov oddelek, ki bo pa stekel le ob zadostnem številu prijavljenih. Gre za odsek, ki se bo ukvarjal s področjem glasbene pedagogike v širokem pomenu.
Zanimanje za glasbo kot pomemben dejavnik pri vzgoji in predvsem pri razvoju otrok je danes vse bolj aktualno vprašanje, ki pritegne pozornost raznih strokovnjakov s področja glasbe, pedagogike in psihologije. Med drugim je o vzgojnem pomenu glasbe veliko govora prav v zadnjih časih, saj vključujejo glasbeno vzgojo tudi novi učni načrti osnovnih šol.
Privlačnost pobude je torej nedvomna, predvsem za vzgojitelje vrtcev in osnovnih šol, katerim je tečaj tudi prvenstveno namenjen.
Vsi, ki jih tečaja zanimata, se lahko prijavijo na sedežu ZSKD, UL sv. Frančiška 20, tel. 767303, ob uradnih urah. Vpisovanje bo trajalo do 10. oktobra t. 1.
JEZIK IN KULTURA NELOČLJIVI KOMPONENTI
TEČAJI SLOVENŠČINE
RAZLIČNE STOPNJE
Slovenski učitelji.
Znižana letna cena 198.000 lir. VPISOVANJA: Ul. Valdirivo 30/III. nadstr. - Tel. 69-321.
URNIK: 10.30 - 12.00 in 17.00 -20.00.
razne prireditve
KD Rovte-Kolonkovec vabi na večer z diapozitivi 11. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih (Monte Sernio_27). B. Križman bo predaval na temo JUŽNO OD EKVATORJA - Čile, Peru, Argentina.
Slovensko planinsko društvo Trst vabi na predavanje Dušana Jelinčiča na temo KARAKORUM '86 v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
KD L Grbec priredi v petek, 10. oktobra, ob 20. uri predavanje z diapozitivi prof. Marinke Pertot z naslovom FLORA IN VEGETACIJA NA KRASU. Vljudno vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja slikar DEZIDERIJ ŠVARA.
V	Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo Kraške osmi-ce. Urnik: v nedeljo od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30.
V	Konjušnici Miramarskega parka je
do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 30. novembra od 17.00 do 19.30 na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8/1) je odprta do 15. oktobra ob delavnikih od 17. do 20. ure razstava posterjev LEO CASTELLI GALLERY 420 WEST BROADWAY - NEW YORK.
V	tržaški Občinski galeriji (Trg Uni-ta) je do 12. oktobra odprta razstava slikarke NORE CARELLE.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V petek, 10. oktobra, ob 20.30 odprtje razstave grafik ZORE KOREN-ŠKERK. Uvodna beseda Milko Bambič, sodelujeta moški in ženski pevski zbor Tabor. Vabljeni!
izleti
Zveza žena od Banov priredi v nedeljo, 26. oktobra, enodnevni izlet v BAS-SANO DEL GRAPPA in MAROSTICO. Vpisuje Avgusta Malalan, tel. 212863. Vljudno vabljeni!
čestitke
Včeraj je ugasila tretjo svečko FE-DERICA MAAR. Da bi bila vedno tako pridna in nasmejana, ji želijo mama, očka, bratec Alex in vsi, ki jo imajo radi.
Včeraj je upihnila 27. svečko SANDRA. Vse najboljše ji kličejo "vztrajni ponedeljkarji".
Te dni praznuje 45. rojstni dan VILMA PAHOR iz Medje vasi, hčerka BOJANA pa 14. rojstni dan. Še na mnoga srečna leta v zdravju in zadovoljstvu jima kličejo mož in oče, nono in Gianna.
Te dni sta praznovala rojstni dan MITKO in NEVINA MACAROL. Vse naj, naj... jima iz srca kličejo hčerkica Eliza in vsi, ki ju imajo radi.
Na Opčinah praznujeta danes 25-letnico poroke DORICA in GIULIO ŠKERLAVAJ. Iskreno jima čestita in želi mnogo zdravja ter medsebojnega razumevanja družina Purič.
_________mali oglasi_______________
IŠČEMO izkušeno in resno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica".
UGLEDNO IZVOZNO-UVOZNO podjetje zaposli vestnega strokovnega sodelavca za operativno sodelovanje z dobavitelji in kupci. Delo je vezano na potovanje z lastnim osebnim vozilom. Ponudbe z opisom na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poslovno". Zaželeno znanje francoskega ali nemškega jezika.
20-LETNO DEKLE išče nujno kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/208271.
UGODNO PRODAM samotežna vrata za garažo (porta basculante), visoka 2 m, široka 2,30 m. Telefonirati ob uri kosila in zvečer na št. 040/53874.
ODDAM V NAJEM pri Domju stanovanje, ne stalno bivajočim, delno opremljeno, možna uporaba kot urad. Tel. 228390.
SKLADIŠČE pri Domju oddam v najem, 80 kv. m. Tel. 228390.
PRODAM novo orehovo spalnico: stenska omara, zakonska postelja in komoda, ter masivno hrastovo jedilnico: bar, miza, 6 stolov, 2 kredenci. Tel. 411049.
PRODAM motorno kolo fifty full mala-gutti, letnik '84, prevoženih 6.000 km, rabljen eno šolsko leto, 900.000 lir. Tel. 51853.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH nujno išče veščo kuharico. Zaželena je oseba iz domačega kraja ali ožje okolice. Interesentke naj se zglasijo v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 39.
PRODAM po ugodni ceni žago na trak. Anton Ota, Kontovel št. 72.
menjalnica	nakupni tečaji 6.10. mo
Ameriški dolar............ 1.370.—
Nemška marka ............. 689.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint ........ 609.—
Belgijski frank.............. 32,50
Funt šterling............. 1965.—
Irski šterling............ 1.870.—
Danska krona.............. 181.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen................... 8,40
Švicarski frank ........... 848.—
Avstrijski šiling............. 97,80
Norveška krona ............... 186.—
Švedska krona.............. 199.—
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 830.—
Debeli dinar................... 2,80
Drobni dinar................... 2,80
brJiso banca di credito di trieste
DV«IKU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel : Sedež 61446 - 68881 Agenci|a Domjo 831-131
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
A
^Jaitialian	Le.
p o TENNIS
oblačila znanih proizvajalcev za:
ŠPORT - PROSTI ČAS in REKREACIJO ITI^dlnO
HEAD ”
SPOR15 VVEARB
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
slike, ki niso le spomin
aldo rupel
Nekoliko
Zadnjič sem napisal, da so veliki shodi oblika izražanja ljudske volje, ki jo je treba upoštevati. Navadno ni upoštevana, saj do shodov prihaja ravno zaradi tega, ker ljudje ne morejo priti do svojih pravic na drugačne, mirne načine. Vselej pa ne moreš množično na ulice in trge. Ljudje si pomagajo z domišljijo. Najlaže je ob pustu, ko je sproščanje ironije in sarkazma ne samo uradno dovoljeno temveč celo zaželjeno. Zato hodimo v Skedenj gledat sprevode, udeležujemo se Kraškega pusta na Opčinah, po televiziji pa sledimo večjim podobnim prireditvam.
Fotografija, ki jo objavljamo, ni s pustnega sprevoda. Alegoričnih voz smo se domislili, ko se je izkazalo, da ni pomagalo vojno zavezništvo in so zavezniki dovoljevali ponovno uveljavljanje fašistične zakonodaje. Toda aktivno zavezništvo, ki se je skovalo na Trnovski planoti, v Brdih in v vzhodni Benečiji je trajalo še nekaj let. Tako lahko razumemo sporočilo fotografije, kjer vidimo ob razobešenih jugoslovanskih zastavah mimohod alegoričnih voz z italijanskim napisom ("Fin guando durera Loppressione del popolo lavoratore di Gorizia? j. Potem so take napise utišali, zastave so izginile. Ostalo je izročilo o strpnosti in vzajemnosti, ki tli in se od časa do časa tudi oglaša. Premalo smo storili in še manj delamo, da bi ovrednotili tisti čas. Nikjer nobenega zbranega in urejenega gradiva, kaj šele, da bi tistemu času posvetili knjigo ali' skromno razstavo. Ali bo doletelo tudi sedanje napore, ki jih delamo na Goriškem, da jih ne bo nihče upošteval čez dvajset ali trideset let?
»Oskar« za zbiratelje
REGGIO EMILIA v— Prejšnji teden SO'se v tem mestu zbrali zbiratelji najrazličnejših predmetov, glavno besedo pa so imeli numizmatiki in filatelisti. Na srečanju so namreč podelili posebne nagrade najvztrajnejšim in sicer oskarja za zbiralce kovancev in znamk. Posebno nagrado je dobil tudi zbiralec časopisov, ki je med drugim tudi uslužbenec tiskovne agencije Ansa.
Srečanje je priredila Italijanska študijska akademija, katere člani strokovno proučujejo pojav zbirateljstva in preko tega spoznavajo nekdanje družbene in zgodovinske pojave.
drugačna alegorija
filmi na TV zaslonu
TRE PASSI NEL DELIRIO - Histories extraordinaries - Blazne zgodbe, 1968. Režija: Federico Fellini, Roger Vadim, Louis Malle. Igrajo: Terence Stamp, Alain Delon, Jane Fonda, Brigitte Bardot. EuroTV, nocoj ob 20.30.
Grozljivko v treh epizodah so Vadim, Malle in Fellini povzeli po pripovedih Edgarda Alana Poeja. Baje je prav italijanski avtor imel največ uspeha. V njegovem odlomku po Poejevi pripovedi "Non scommettere la testa col diavolo" (Ne stavi glave s hudičem) je glavni junak angleški igralec Tobby Dammit. Filmski zvezdnik je popolnoma vdan alkoholu in mamilom, ne spoštuje več nikogar, ne svojega bližnjega, ne družbe, ne samega sebe in strastno veruje le v hudiča. Njegove obsednosti bo konec, ko po turistično-mondeni veselici, ki so jo njemu na čast priredili, zdrvi z avtomobilom v noč in strmoglavi v prepad.
Mallejeva epizoda je zgodba VVilliama Wilsona, hudobneža, ki se spoprime s svojim dvojnikom oziroma s svojo vestjo: oba bosta nasilno umrla. V tretjem odlomku se Vadim prepušča svojemu erotičnemu nagonu v zgodbi o plemiču, ki ljubi konje in je prijatelj perverzne kurtizane Federike.
CORLEONE, 1978.
Režija: Pasguale Sguitierl. Igrajo: Giuliano Gemma, Clauda Cardinale, Francisco Rabal. Reteguattro ob 20.30.
Sguitierijev film o mafiji in siciljanskem kriminalu ima za glavnega junaka Vita Gargano (Giuliano Gemma), ki v znanem mafijskem bosu Corleoneju vidi svojega učitelja. Osnutek filma je avtor povzel po knjigi Orazia Bareseja "I complici - Gli anni dellantimafia" in ga sicer docela predelal v izvedbo, ki je stilno med melodramo in kroniko. Čeprav je film predvsem v prvem delu lagoden in zračen, se nato prizori nabijejo odvečnih in običajnih motivov, ki neprepričljivo učinkujejo na zgodovinsko verodostojnost in realistično podobo dogodkov.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Redno prisotna torkova rubrika Vročih 10, je tudi tokrat pred vami. Naj kar takoj ugotovim, da niti en sam komad ni ostal na istem mestu kot prejšnji teden. Sicer pa si poglejte sami...
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
11	3	1. Gu Gu - Ljubil bi se
4	1	2. Steve Winwood - Back in the high lite again
5	2	3. Julian Lennon - Time will teach us ali
13	5	4. Martin Krpan - Od višine se zvrti
2	6	5. Rod Stevvart - Everybeat of my heart
8	7	6. Madonna - Papa don’t preach
2	8	7. Eurythmich - Thorn in my side
2	—	8. Bob Dylan - Brovvnsville girl
5	10	9. Level 42 - Lessons in love
—	—	10. Steve Winwood - Higher love
Vedno popularnejša skupina Gu Gu je po enajstih tednih spet zasedla prvo mesto s komandom Ljubil bi se, čeprav smo vsi pričakovali uspešnejšo pot popevke Mango banana... Moram pa priznati, da gre pri tem za vaš boljši okus... Steve Winwood je po dveh tednih zdrsnil mesto nižje, kar velja tudi za mlajšega Lennona. Skupina Martin Krpan je na lestvici že celih trinajst tednov, pripravljamo pa intervju z Vladom Kreslinom, ki ga boste kmalu lahko slišali in prebrali... Rod Stevvart je peti, sledijo Madonna, duo Eurythmics, Bob Dylan, povratnik na lestvici, skupina Level 42 in edina novost tega tedna, Steve Winwood s komadom Higher love... To bi bilo o lestvici vse, pišite, pošljite glasovnice in predlagajte nove prijeme, le tako bo lestvica taka, kot si jo želite...
Z nagradami sodelujejo še:
Zoloinlitvo
trzoikago
(Jff) STs,«
Hrp.ll«
Mr. TOZD Elaktroakustik*
/O
K---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................. ..............
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
			■						današnji U	dev	izijski in radijski sporedi	■llilllill	■lil	- '		l
š	RAI 1						RAI 2	A RAI 3	| f IT RTV Ljubljana									TV Koper	
10.30	Nadalj.: La donna di picche (1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.05	Zabavni spored: Fronto... chi gi-oca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Zabavni spored: Fronto... chi gi-oca?, 2. del
14.15	Risanke: Remi
15.00	Kronike
15.30	Dokumentarec: I robot italiani
16.00	Film: Anni facili (kom., It. 1953, r. Luigi Zampa, i. Nino Taranto, Clelia Matania) (1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Anni facili (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario
18.10	Odprti prostor
18.30	Parola mia — vodi L. Rispoli
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Ottantasei: Speciale Fantastico del martedi, vodi Pippo Baudo
22.05	Inform. odd.: Quark economia
22.30	Dnevnik
22.40	Dokumentarec: Velike razstave
23.20	Dokumentarec: Ruote di fuoco
23.55	Dnevnik — zadnje vesti
11.25	Nadaljevanka: Una storia vien-nese (7. del)
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nagradno tekmovanje: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografije
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: L'ago della bilancia
18.20	Športna poročila
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - L'errore
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1984, r. Ted Kotcheff, i. Gene Hackman, Fred Ward)
22.15	Dnevnik - vesti
22.25	Filmske novosti: Appuntamento al cinema
22.30	Dnevnik - Trentatre
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Film: L'amante di una notte (dram., Fr. 1950, r. Rene element, i. M. Morgan, J. Marais)
12.50	Nadaljevanka: II giocatore (2. in zadnji del)
14.00	Dokumentarec: Animali da sal-vare
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Special Artists
15.30	Šport: kolesarstvo
16.00	Informativna oddaja: Collogui sulla prevenzione
16.30	Dokumentarec: Dal gioco alTin-formatica
16.55	Glasbena oddaja: Folk Italia
17.20	Variete: Dadaumpa
18.25	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželna TV
20.05	Dokumentarec: Laboratorio in-fanzia
20.30	Izobraževalna oddaja: Louvre - II piu grande museo del mondo
21.25	Glasbena oddaja: Koncert, glasba Bacha, Haendla in Mozarta
22.35	Dnevnik
23.10	Boccioni a Milano
9.00	Vesolje: Obale vesoljskega oceana
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: MPZ Zagorje '86 (2. del)
18.00	Miti in legende: Nova zaveza
18.45	Risanka
19.00	Danes. Posavski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	TV drama: Z bolečino v srcu
20.25	Mednarodna obzorja
22.10	Dnevnik
Film o mafiji Corleone je na sporedu RETE4 ob 20.30
14.10	Otroški program
18.00	Nadaljevanka: Tra Tamore e il potere
19.00	Odprta meja
V dan ašnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Nastop devetletnega violinista Stefana Milenkoviča kot uvod v koncertno sezono Glasbene matice
TRST — Začetek sezone krožka Che Guevara
PORDENON — Obračun festivala nemega filma
19.30	TVD Stičišče
19.40	Rubrika: Oggi la citta
20.00	Nanizanka: Lucy e gli altri
20.25	TV Novice
20.30	Film: I guappi non si toccano (krim., r. M. Bianchi, i. R. Harri-son, G. Tinti)
22.10	TVD Vse danes
22.20	Nadaljevanka: Melodramma
23.30	Športna oddaja
CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang - Terra e dintorni
16.30	Nanizanka: Tarzan -La pista del dinosauro
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Dallas
22.00	Tednik: Nonsolomoda
23.00	Športna rubrika: Golf
24.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
^ RETEGUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: Furia e passione (dram., ZDA 1952, r. J. Pevney, i. T. Curtis, J. Sterling)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L’ incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra, la principessa del potere
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Il padre della sposa (kom., ZDA 1950, r. V. Minnelli, i. S. Tra-cy, E.Taylor)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels - Volo d'angelo
20.30	Film: Corleone (dram., It. 1978, r. P. Sguitieri, i. G. Gemma, C. Cardinale)
22.50	Film: Gigolo (dram., ZDA 1978, r. D. Hem-mings, i. D. Bowie, S. Rome)
0.45 Nanizanki: Vegas, 1.40 Switch
)	ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder Woman, 10.45 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.35	Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: David gnomo amico mio
20.30	Film: Madonna che si-lenzio c'e stasera (kom., It. 1982, r. M. Ponzi, i. F. Nuti, E. An-gelillo)
22.15	Nanizanka:	Mike
Hammer
23.15	Športna oddaja: Foot-ball
0.30 Nanizanki: A-Team,
1.30	Kazinsky
BMggj TELEPADOVA
11.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanke: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea, 15.45 Un' eta difficile
16.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Tre passi nel de-lirio (groz., Fr. 1968, i. A. Delon, B. Bardot)
22.30	Nanizanka: Ruote
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: I figli del divor-zio (dram., ZDA 1980, r. J. Lee, i. B. Feldon, S. Stevens)
T^	TELEFRIULI
13.00	Film
14.30	Košarkarska tekma: Ocean - Fantoni
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.30	Nanizanka: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.40	Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Nanizanka
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon ; 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12.00; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor: povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dogodek za vrati - radijska igra.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zabavna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 24.05 - 4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 II.
jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa RL; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Fantje po polj’ gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
8.00	- 12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti in knjižna rubrika; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Eccetera, eccetera; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski spored; 15.00 Šola in vzgoja; 15.45 - 18.30 Sintonizzatissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba;
17.00	Bubbling; 17.45 Folk glasba; 18.33 Slovenski solisti; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba; 20.30 Pogovor z odvetnikom - vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za ital. poslušalce - Ostali Trst, L'altra Trieste, vodi Paolo Parovel.
V okviru vsedržavne pobude
Peter Lenardič-Skala
Od danes do petka stavka zdravnikov v bolnišnicah
Vsedržavni stavki zdravnikov v bolnišnicah, včlanjenih v avtonomne sindikate, se bodo pridružili tudi zdravniki zaposleni v bolnišnicah na Goriškem. Od danes pa do petka je zato pričakovati precej težav, zastojev in zamud in priporočljivo je, naj bi pacienti, če že niso primorani, za kakšen dan preložili pregled v ambulanti, naročen izvid ali pa preložili za nekaj dni odhod v bolnišnico. Predstavniki zdravnikov so sicer najavili, da bodo zagotovili redno zdravniško pomoč v nujnih primerih, kar velja tudi za sprejeme v bolnišnico, najbvrž pa bo precej zaostalo tako imenovano redno, rutinsko delo.
V čem je razlog protesta. V prvi vrsti si zdravniki prizadevajo za priznanje pomembnejše vloge pri vodenju javne zdravstvene službe, poleg tega seveda postavljajo še razne druge zahtevke gmotnega in organizacijskega značaja. Zlasti prva zahteva je splošnega značaja in je prav te dni aktualna, potem ko so bile pred kratkim obnovljene medobčinske skupščine KZE in bi moralo vodenje javne zdravstvene službe steči, vsaj nekoliko drugače kakor doslej.
Seveda obstajajo na krajevni ravni, poleg splošnih vprašanj, tudi specifična, različna od stvarnosti vsake od
krajevnih zdravstvenih enot in tudi različna med posameznimi deželami.
Ob začetku štiridnevnega protesta je sindikat zdravnikov asistentov v bolnišnicah ANAAO za danes dopoldne sklical tiskovno konferenco, na kateri bodo podrobneje objasnili predloge in zahteve bodisi splošnega, kakor specifičnega pomena. Tiskovna konferenca bo ob 8.30. Sindikat ANAAO je že prejšnji mesec začel široko akcijo seznanjanja vseh političnih strank s svojim stališčem glede izvajanja reforme javne zdravstvene službe in s predlogi za premaganje žal že predolgo trajajočega kriznega stanja na Goriškem. Tako je imel razgovore s predstavniki skoraj vseh strank in to že nekaj tednov pred volitvami v medobčinsko skupščino KZE.
V zvezi s protestno akcijo, ki se začenja danes, je pričakovati, da bodo tudi druga združenja zdravnikov pojasnila svoja stališča in razloge protesta.
Rekord obiskov razstave na gradu
Če je bil osnovni namen razstave vedutistov Canaletta in Visentinija na goriškem gradu ta, da bi priklicali na
grad čimveč turistov in obiskovalcev, je njen uspeh gotovo presegel pričakovanja. Tako sta v nedeljo na slovesnosti ob zaprtju razstave ugotovila občinski odbornik za kulturo Obizzi in župan Scarano.
Obračun je več kot zadovoljiv. Razstavo si je ogledalo kar 43 tisoč ljudi, to je dobrih osem tisoč več kot jih je lani obiskalo razstavo Tiepolovih del, s katero so prvič skušali z odmevnejšo razstavo privabiti turiste, ki preživljajo dopust v letoviščih na obali in bi se sicer težko pomaknili proti notranjosti dežele. Podatek o letošnjih obiskovalcih je še toliko bolj pomenljiv, če povemo, da je bilo v zadnjih letih povprečje obiskovalcev na gradu okrog 20 tisoč letno.
Ti podatki dokazujejo po mnenju prirediteljev, da je bila s temi večjimi umetniškimi pobudami ubrana prava pot za kulturno in turistično valorizacijo mesta ter še posebej grada, ki nudi nezamenljivo okolje^ za odmevnejše slikarske razstave. Župan se je zato v imenu Občine zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji razstave, in še posebej njenemu koordinatorju in oblikovalcu dr. Dariu Succiju, ki mu je župan podaril spominsko plaketo.
V Novi Gorici, kjer je živel zadnja leta, je umrl Peter Lenardič—Skala. V petek so se od njega poslovili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Nove Gorice, zatem pa vaščani Kojskega, kjer se je rodil pred 89 leti in kjer je želel biti pokopan.
Pripadal je generaciji učiteljev, ki je svojo poklicno pot začela v obdobju med dvema vojnama in ki je bila prisiljena ali v emigracijo ali pa na delovno mesto v notranjost Italije. Lenardič je poskusil eno in drugo.
Rodil se je 25. marca 1897 na Humu v kmečki družini. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Gorici, maturiral pa je na učiteljišču v Tolminu leta 1920. V drugem letu svetovne vojne je bil vpoklican k vojakom in bil priča vojaškemu uporu v Radgoni.
Prvo učiteljsko mesto je dobil v Doberdobu in je bil na tej šoli tudi zadnji slovenski učitelj pred zatrtjem slovenske šole, kakor je sam povedal na slovesnosti ob poimenovanju tamkajšnje šole po Prežihovem Vorancu. Kakor velika večina slovenskih učiteljev, je bil premeščen v notranjost države, vendar se je kmalu (1929. leta) odločil za izselitev v Jugoslavijo. Več let je poučeval v Stični. Zelo zgodaj se je pridružil OF.
Italijanske okupatorske oblasti so ga izsledile ter poslale v konfinacijo v Monigo in Gonars. Tu je, po pripovedovanju nekaterih sotrpinov, bil poštar in so ga zato zaporniki imeli radi.
Prejšnji četrtek so imeli občni zbor
Obračun bogate enoletne dejavnosti PD Štandrež
Točno eno leto po lanskem občnem zboru (potekal je 3. oktobra 1985) so se na rednem občnem zboru zbrali člani prosvetnega društva Štandrež. Zbrali so se v četrtek, 2. oktobra, v župnijskem domu Anton Gregorčič. Zasedanje so pozdravili predstavniki ZSKP iz Gorice, društva Mirko Filej in istoimenskega zbora, domačega društva Oton Župančič in društva F. B. Sedej iz Števerjana.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA V GORICI 1986-87
Vpisovanje abonentov do 11. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu v Ul. Brass 20, tel. 33-288.
Interesenti se za abonma lahko obrnejo tudi do:
Anke Kuzmin v Sovodnjah, Marte Zorn v Štandrežu, Rezane Lavrenčič v Doberdobu, gostilne Dvor v Števerjanu, Mitje Rupla (šole Ul. Alviano), Livija Volčiča (trgovska šola v Ul. Ris-mondo), Vide Gravner in Ane Primožič za Oslavje in Pevmo.
Iz poročil dosedanjega predsednika Damjana Paulina, tajnika Marka Brajnika in odgovornega za dramski odsek Božidarja Tabaja je razvidna dokaj bogata in razvejana dejavnost društva v zadnjem obdobju, dejavnost, ki prav gotovo dosega vrhunec v dramskem odseku. Društvo je aktivno prisotno na zborovskem področju, pri glasbenem pouku in tudi na področju rekreacije in prirejanja različnih družabnosti v vasi.
Na občnem zboru so, tako kakor je bilo sicer najavljeno, izvolili novi odbor društva, ki ga sestavljajo Vladimir Bastjančič, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Joana Marušič, Jordan Mučič, Mario Mučič, Lucijan Pavio, Valentina Pavio, Damjan Paulin, Viktor Selva, Božidar Tabaj in Silvana Žnidarčič. V_ nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivo Češčut kot predsednik, člana pa Majda Paulin in Ivanka Zavadlav. V razsodišče so bili izvoljeni Dušan Brajnik, Irena Nanut in Rajmund Zavadlav.
Z avtom v jarek
Mladeniča iz Tržiča sta se predsi-nočnjim ponesrečila v Ul. Battisti v Koprivnem. 19-letni Luca Balducci je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil v obcestni jarek. Pri tem se je najhuje ranil prav sam, saj so mu v goriški splošni bolnišnici ugotovili zlom leve ključnice, globljo rano na glavi in pretres možganov. V ortopedskem oddelku se bo zdravil mesec dni. Samo z odrgninami in lažjim pretresom možganov se je izmazal njegov sopotnik, 17-letni Francesco Marche-san.
Glasbena sezona Občine in Pokrajine
Nocoj v avditoriju začetek koncertov Glasba in čas
S koncertom, ki bo v celoti posvečen skladbam ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva, se nocoj pričenja glasbena sezona goriške Občine in Pokrajine. Novost letošnje sezone je v tem, da jo skupno prirejata obe krajevni upravi, v sodelovanju z združenjem Musicisti Giuliani. Abonmajski spored bo v celoti obsegal 13 koncertov, ki bodo zajeli razne glasbene zvrsti, od simfonične in komorne glasbe, do lirike in sodobnih kompozicij.
V okviru sezone bodo tudi predstavili krajši ciklus štirih koncertov na temo "Glasba in čas", ki naj bi letos predstavili rusko glasbo pred in po oktobrski revoluciji. Prav v ta ciklus sodi nocojšnji koncert, ki bo ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma.
Nastopila bosta dva kvalitetna, mednarodno priznana dua, ki bosta predstavila po eno Prokofjeva sonato. Švicarski flavtist Peter Lukas Graf bo ob spremljavi pianistke Silvie Urba-nis predstavil sonato op. 94, francoski violinist Pierre Hommage pa bo skupaj z Giuliano Gulli pri klavirju zaigral sonato op. 80. Tako Graf kot Hommage sta izvajalca evropskega nivoja. Prvi nastopa redno kot solist in kot dirigent pomembnih orkestrov, Hommage pa velja za enega izstopajočih francoskih glasbenih talentov.
Koncerte "ruskega ciklusa" bodo ob glasbi dopolnjevala zanimiva pričevanja o življenju in delu skladateljev, ki jim bodo posvečeni večeri. Nocoj bo odlomke iz življenja Sergeja Prokofjeva in njegovega težavnega umetniškega odnosa z oblastjo v času ideologa Zdanova brala igralka Lidija Kozlovič.
Ciklus Glasba in čas se bo nadaljeval 14. novembra z nastopom mezzosoprana Jadranke Jovanovič, ki bo
skupaj s pianistom Aleksandrom Vujičem predstavila izbor ruske lirike iz prejšnjega stoletja. Decembra bodo koncert posvetili še Mussorgskemu in Skrjabinu, februarja pa Šostakoviču. Abonmajska sezona obsega še nastope velikih solistov kot so violinist Uto Ughi, pianist Francois Joel Thiollier, pianist Bruno Canino. Z nastopom skupine 11 Ballarino, ki bo predstavila dvorne plese 15. in 16. stoletja ter Tanztheatra Christine Brunel bodo načeli tudi novo poglavje glasbeno-plesnega gledališča. Trije večeri bodo posvečeni liriki, en koncert pa bo predstavil izbor skladb sodobnih avtorjev.
Po nocojšnjem bo drugi koncert na vrsti 31. t. m., ko bo srečanje z liriko basa Vincema Sagone, ki bo nastopil z izborom motivov v zvezi z mitom Don Kihata. Predprodaja vstopnic in abonmajev za celo sezono je v teku pri blagajni avditorija (tel. 83447).
Srečanje na županstvu v Števerjanu
Na županstvu v Števerjanu je bilo v torek zvečer srečanje med predstavniki občinske uprave ter novim župnim upraviteljem Antonom Lazarjem ter njegovim predhodnikom, Ambrožem Kodeljo, ki je bil dodeljen za vodenje župnije v Doberdobu. Pobudo za srečanje je dal župan Ivan Humar, na srečanju pa so bili prisotni vsi člani občinskega odbora.
Ivan Humar je nekdanjemu upravitelju Kodelji zaželel uspešno delo v novem okolju in kraju, novemu župniku pa izrekel dobrodošlico v Števerjanu.
Po razpadu Italije je deloval kot terenski funkcionar OF in KPS v Brdih in bil odgovoren za oskrbo partizanske vojske z živili, gradbenim materialom itd. Odgovorno nalogo so mu zaupali tudi po osvoboditvi in sicer pri vodenju podjetja Prerad. Leta 1949 se je odločil ponovno za učiteljski poklic. V Kojskem je poučeval do upokojitve, (1958), vodil mladinski dom, organiziral razne strokovne tečaje itd. Bil je vseskozi družbeno aktiven in nosilec številnih družbenih priznanj.
Na žalni slovesnosti v Novi Gorici se je od pokojnika poslovil Rudi Ši-mac, pel je zbor osnovne šole 9. korpusa, podobna slovesnost je bila nato v Kojskem. Tu se je v imenu učiteljev poslovila od vzglednega stanovskega tovariša Milena Beguš, ob odprtem grobu pa še Stanko Simčič v imenu borcev in Zorko Debeljak v imenu družbenopolitičnih organizacij. Pel je mešani zbor Goriških brd.
pismo uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
»Sodim k tistim občanom, ki so z zadovoljstvom pozdravili odločitev gozdne uprave naše dežele, da uredi tudi v Gorici, na območju Pevme, javni park. Ugotavljam pa, da se je v zadnjih mesecih marsikaj spremenilo, kar zadeva možnost koriščenja in uživanja te javne strukture s strani občanov, ki si to želijo in to odkar je bilo izdano dovoljenje za odprtje gostišča v parku. Ker se gosti tja pripeljejo z avtomobili in motorji, in ne gredo peš, kakor bi bilo pričakovati, je seveda izginil mir in občutek, da se nahajaš v prijetnem naravnem okolju. Ropot vseh vrst in divjanje motoristov je slišati do poznih nočnih ur, kar povzroča, razumljivo, jezo in nejevoljo pri občanih, ki stanujejo v bližini in ki morajo vse to prenašati.
V prepričanju, da tolmačim misli vseh tistih, ki ugotavljajo, kako propada pevmski gozd (in ni jih malo), računam na posluh občinske uprave v Gorici in drugih pristojnih organov, ter jih prosim, da storijo vse potrebno za normalizacijo stanja in da vsaj prepovejo kroženje motornih vozil.«
Riccardo Cristiani
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da so njeni uradi v Gorici ponovno odprti od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Istočasno opozarja, da 12. t.m. zapade rok za prestavitev prošenj za dopolnilne odškodnine (indennita compensative) za gorata področja.
ŠZ DOM — Gorica sporoča novi urnik dejavnosti v telovadnici Kulturnega doma. Košarka: propaganda ob ponedeljkih (17.30—19.00) in sredah (15.00—16.00); minibasket ob torkih (15.00—16.00) in petkih (15.00—16.00). Telovadba: orodna za fante ob torkih in petkih (16.00-17.30); športna ritmična gimnastika - 1. selekcija ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah (15.00-16.00), pripravnica ob torkih in petkih (16.00-17.30), juniorke in seniorke ob ponedeljkih in četrtkih (16.00-17.30).
Srednjeveška nekropola, ki so jo odkrili pri Romansu bo tema predavanja, ki ga v četrtek, 9.t.m., ob 20.30 prirejata v avditoriju E.Galupin v Romansu tamkajšnja občinska uprava in deželno nadzor-ništvo za spomeniško varstvo. Govorili bodo arheolog dr. Franca Maselli Scotti, Giusto Almerigogna in Vinicio Tomadin, ki bodo tudi prikazali diapozitive o dosedanjih najdbah.
prispevki
Nad dva tisoč kolesarjev na progi prijateljstva
Mir, prijateljstvo in sodelovanje. Tri vrednote, ki so v nedeljo dobile vnovično potrditev na 9. Kolesarjenju prijateljstva, na množični rekreacijski in športni manifestaciji, na kateri je tudi letos sodelovalo nad dva tisoč kolesarjev iz raznih krajev Goriške, pa tudi iz bolj oddaljenih mest kakor sta recimo Mestre in San Vendemiano. Večina udeležencev se je seveda odločila za krajšo, 40 kilometrov dolgo progo medtem ko je nekaj nad 200 ta korajžnih in bolj pripravljenih kolesarjev odšlo na 100-kilometrsko. Start je bil
izpred športnega parka v Novi Gorici za oboje. Tu so dobrodošlico in napotnico za srečno in varno vožnjo izrekli predsednik Skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin, goriški župan dr. Scarano in sovodenjski župan Vid Primožič. Pri športnem parku je bil tudi cilj množične prireditve, kamor so nekaj po 12. uri pripeljali še zadnji kolesarji in kjer se je potem odvijala družabnost in tudi žrebanje bogatih nagrad.
Zupana Scarano in Bašin sta pred startom tudi sedla na trosedežni tan-
dem (poskus odbornika Armanda Obi-ta, da bi se jima pridružil se ni posrečil) in skupaj peljala kakih dvesto metrov. Povedati velja, da je bila krajša proga letos speljana tudi po cestah v sovodenjski občini in da se je tako pokroviteljstvo nad manifestacijo razširilo tudi na to našo občino. Za organizacijske zadeve so poskrbeli ZTKO iz Nove Gorice, goriška sekcija TGS in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, ki je v lastni režiji imela kontrolno postajo na Peči in ki je poskr-
bela za rediteljsko službo na tem odseku proge. K uspehu prireditve je nedvomno pripomoglo tudi vreme in pa discipliniranost udeležencev (med naj-starejšimi je bil 84-letni Venceslav Gomišček iz Solkana). Od organizatorjev smo izvedeli, da težjih nezgod ni bilo. Tudi to je treba zabeležiti kot pozizivno postavko sicer pozitivnega obračuna.
Na slikah: start pred športnim parkom, kontrolna postaja na Peči.
V počastitev spomina babice Tince Kokelj Gleščič iz Rupe daruje Noemi Gleščič Rener 50 tisoč lir v sklad za postavitev spomenika NOB v Rupi.
Ob 7. obletnici smrti Flavia Grilla darujejo brata, sestra in mama 150 tisoč lir za kulturno in športno središče na Vrhu.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Chi e sepolto in guella časa?«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00 - 22.00 »Grosso guaio a Chinatown«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Pruriti bollenti di una hioglie viziosa.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »Ragazzine vogliose«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Pariš Texas«. DESKLE 19.30 »Dekle iz Indije«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela , tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Nelda Zacca-relli por. Bregant iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Po sobotnem in nedeljskem prvem kolu v italijanski ženski namiznoteniški A ligi
Krasova dekleta čaka trdo prvenstvo
Sonja Milič (levo) in Jasna Bernardič (desno) med sobotnim nastopom
Letošnje prvenstvo bo veliko težje kot lansko in če bo hotel Kras Glob-trade ponoviti uspeh iz pretekle sezone, ko je osvojil drugo mesto v državi, se bo moral zelo potruditi. To je splošna ocena po prvem kolu v ženski namiznoteniški A ligi, v katerem so kra-sovke iz treh srečanj (igrali so namreč po novem sistemu, po katerem se ekipe iz vsake skupine v dveh dneh pomerijo vsaka z vsako) zbrale dve točki ter ostale štiri prepustile nasprotnicam. V soboto, kot smo že poročali, je Kras Globtracle najprej premagal Re-coaro iz Bočna, zatem je zgubil proti Royu iz Milana, a v nedeljo zjutraj je moral priznati še premoč Coccaglia.
Kaj se je pravzaprav letos zgodilo in kaj se sedaj obeta? »Nivo prvenstva se j_e zelo dvignil,« je menil predsednik SK Kras Zvonko Simoneta, »saj so se ostale ekipe okrepile. Lani sta bili le dve kvalitetni moštvi, Kras in Surgela-ti Arena iz Verone, sedaj pa treba računati tudi na ostale. V naši skupini,razen Bočna, smo si drugi trije enakovredni. Lahko rečem, da smo mi kot ekipa močnejši, imamo enakovrednej-šo zasedbo, vendar smo slabi v dvojicah. Še nekaj. Medtem ko imajo drugi po dve močni igralki in eno slabo, ki jo vsaka od naših lahko premaga, mi lahko vnaprej računamo le na točki Bernardičeve. Za ta splošni dvig italijanskega namiznega tenisa pa treba iskatj tudi druge vzroke. Zveza namreč nekaterim igralkam (n. pr. Arisi, Moretti) omogoča gostovanja na Kitajskem, kar se seveda pri njihovi igri pozna, vendar to ni sad društvenega dela. Treba bo torej več zagrizenosti. Ko smo tokrat videli nasprotnike, smo bili nekako v strahu in to se je pozna-
lo pri igri Miličeve in še bolj Sedmakove.«
Istega mnenja je bila tudi Miličeva: »Jakost lani ni bila niti za polovico letošnje. Tehnična raven se je dvignila in če ne bi tekmovali po tej formuli, bi se v dvorane dalo pritegniti veliko več ljudi, saj imajo kaj videti. V pretekli sezoni so nastopale nekatere igralke, ki niso spadale niti v oratorij.«
Vi ste računali na končno drugo mesto...
»Glede na to, da nismo poznali posameznih igralk, smo lahko to mislili. Če bi na primer bil Coccaglio isti' kot lani, bi ga zlahka premagali. Za Roy smo na primer vedeli le, da ima Bevi-lacguovo, a se je ojačil še z Morettijevo (št. 1 v 2. kategoriji, torej sedma v Italiji) in Franzosijevo.«
Ste torej zgubili upanje?
»Upanja nikoli ne zgubimo, a cilj, o katerem smo govorili pred enim tednom, bo veliko težje dosegljiv, za 2. mesto bo treba trdo delati. Seveda se bomo trudili in borili, da se izteče, kot smo planirali. Do konca manjka še sedem kol, torej 21 srečanj, in se lahko še vse drugače zasuče. Ti trije nastopi še nič ne spremenijo, smo se nekaj naučili. Tudi naš novi trener Šercer ne pozna še nobene italijanske igralke. Ravno glede tega bi še nekaj povedala. Z novim trenerjem smo spremenili način dela, treningov in seveda tudi rezultati se ne morejo takoj pokazati.«
V Krasovem taboru torej nismo opazili nobenega malodušja, ampak le trezno oceno sedanjega položaja in trdno voljo, da še bolj zavihajo rokave, čeprav težav nihče ne skriva in nihče si ne dela utvar. To se je dalo razume-
ti tudi iz besed novega trenerja Šercerja: »Po ocenah, ko so jih drugi dajali, sem mislil, da nam bo lažje. Sedaj, ko sem videl realno stanje, lahko rečem, da bomo težko prvi v skupini. Seveda naša forma ni še prava, tu imamo 40% rezerve.«
Na čem ste doslej delali?
»Zadal sem si triletni načrt in sedaj delamo predvsem na tem, da izboljšamo osnove tehnike. Do določenega nivoja se pride tudi s slabo tehniko, potem pa ne gre več naprej. Žal je prvenstvo že tu. Kondicijsko smo sicer na dobri poti, morda manjka koncentracija. Dekleta so veliko delala, bila so željna zmage, in niso bila sproščena. Čaka nas veliko dela, in delo je glavna stvar.«
Kaj vam dela največje težave?
»Igra dvojic. Poskušali smo razne variante, a nikakor ne gre.«
Še nekaj besed o nedeljskem srečanju med Krasom Globtrade in Coccag-liom. Prvi sta se pomerili Miličeva in
Arisijeva, ki je lani med naraščajnica-mi zasedla 2. mesto v Evropi. V prvem setu je Miličeva zbrala le 9 točk, v drugem pa se je enakovredno borila do rezultata 10:10 in lepih potez ni manjkalo, zatem pa je nasprotnica povedla na 18:11 in niza je bilo konec. V drugem srečanju je Bernardičeva zlahka odpravila Andreonejevo. Na vrsti sta bili Sedmakova in Corbettova. V prvem nizu se krasovka ni mogla zbrati, drugi set pa je bil zelo izenačen in krasovka je tudi vodila z 18:15, vendar je odtlej zbrala le še eno točko. Tudi v igri dvojic sta se Miličeva in Doljakova zlasti v drugem setu (prvega sta izgubili s 16:21) dobro držali (9:9, 15:12, 15:17, 17:21), zatem pa je Miličeva premagala Andreonejevo: prvi niz je bil izenačen (11:11, 17:17, 20:20, 22:20), v drugem pa je Miličeva odločno prevzela pobudo in nasprotnici prepustila le 13 točk. V zadnjem srečanju pa se Sedmakova ni mogla ena-
kovredno upirati Arisijevi in končna zmaga je šla Coccagliu. D. BIZJAK
IZIDA: Kras Globtrade - Coccaglio 4:2 (Milič - Arisi 9:21, 13:21, Bernardič - Andreone 21:12, 21:7, Sedmak - Cor-betta 6:21, 1S.21, Milič in Doljak - Arisi in Corbetta 16:21, 17:21, Milič - Andreone 22:20, 21:13, Sedmak - Arisi 12:21, 10:21); Roy Milan - Recoaro Bočen 4:1.
LESTVICA SKUPINE A: Coccaglio 6, Roy Milan 4, Kras Globtrade 2, Recoaro Bočen 0.
PRIHODNJE KOLO: verjetno 18. in 19. 10. v Coccagliu (zaradi obveznosti Krasa Globtrade in Surgelati Arena 11. 10. v pokalnih tekmovanjih).
IZIDI SKUPINE B: Surgelati Arena Verona - Ouattro Mori Cagliari 4:0, Surgelati Arena - Maratea 4:0, Ouattro Mori - Maratea 4:1 (ekipa Štetan iz Neaplja se ni predstavila na igrišču).
LESTVICA SKUPINE B: Surgelati Arena 4, Ouattro Mori 2, Maratea 0. (Prihodnje kolo bodo odigrali v Veroni 11. in 12. 10).
Po svetovnem odbojkarskem prvenstvu
ZDA nasledile Sovjetom
au;:	j/ / V I. m	2. mostova	nski nogometni ligi
Sijajni obračun Zagrebčanov
PARIZ Naslov odbojkarskega svetovnega prvaka je prvič »zapustil« Staro celino. Šestkratni prvaki Sovjetske zveze so ga predali rivalom ZDA. V velikem pariškem finalu (15.500 gledalcev, mnogi so ostali pred dvorano) so namreč Američani povsem zasluženo zmagali s 3:1 in verjetno prispevali k predčasni upokojitvi sovjetskih asov Savina (tudi v nedeljo sicer odličen) in Zajčeva (glavni krivec za poraz SZ).
Tehnično odlični Sovjeti so igrali brez srca. V dvanajstih letih, kolikor je trajala njihova nadvlada (zadnjič na SP jih je premagala Poljska), so verjetno zaradi očitne premoči izgubili smisel za boj. Krivično bi bilo vsekakor pripisati preobrat na svetovnem vrhu samo slabostim Sovjetske zveze. Američani so namreč dokazali, da zlata kolajna na olimpijskih igrah v Los Angelesu ni bila naključna in morda se za-
(0:0)
STRELEC: Rondon (avtogol) v 65. min.
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Cos-lantini, Orlando, Di Giovanni (Biagini nd 85. min.), Menichini, De Falco, Strappa, Scaglia, Romano, lachini (Ci-ddllo od 74. min.).
VlCENZA: Matiazzo, Bertozzi (Mos-noni od 60. min.), Mazzeni, Montani, l^lascheroni, Pallavicini, Filippi, Fortu-^ato, Lucchetti (Messersi od 72. min.), Nicolini, Rondon.
SODNIK: Leni iz Perugie
KOTI: 7:0 za Triestino, IZKLJUČIT-VE: Montani v 70. min. (dvojni opo-ttiin).
Triestini je uspelo zaustaviti ekipo, Ki je doslej trikrat zmagala. S to zma-
nje začenja obdobje nadvlade, vsaj dokler bodo v svojih vrstah imeli režiserja Dvoraka in »razbijača« Timmonsa in Powersa, ki ju je narava bogato obdarila s telesnimi sposobnostmi. In če je na začetku Sovjetom največ preglavic povzročala ameriška požrtvovalnost, so jih na koncu Američani nad-krilili prav z blokom, v zadnjih letih najboljšim sovjetskim orožjem.
Bronasta kolajna je šla Bolgarom, ki bodo morda kmalu glavni evropski antagonist ZDA, saj razpolagajo z odličnimi mladimi igralci. Italijani, ki so upali, da se bodo uvrstili najmanj na osmo mesto, so v finalu za 11. mesto odpravili Kitajce. Odprava »azzurrov« torej ni bila najbolj uspešna, čeprav je treba upoštevati, da je trener Prandi zelo pomladil svoje moštvo.
go so Tržačani izničili penalizacijo štirih točk in tako prebili led. Več kot zmaga pa je za Triestino pomembno dejstvo, da je igrala res dobro, tako s taktičnega kot tehničnega vidika.
Triestina je igrala v prvem polčasu zelo previdno, saj si je Vicenza v tem začetnem delu prvenstva že pridobila sloves moštva, ki z vrtoglavimi protinapadi kaznuje vsako najmanjšo nepazljivost nasprotnikovih obramb.
V drugem polčasu so Tržačani pospešili ritem igre in prešli v vodstvo z avtogolom Rondona, ki je preusmeril v lastna vrata spretno izveden prosti strel Romana. Zavladala je živčnost, branilec gostov Montana je bil izključen, med navijači obeh taborov pa je prišlo do incidentov manjšega obsega. Triestina je medtem trdno držala igro v svojih rokah in zasluženo osvojila dragoceno zmago. (Igor Pavletič)
IZIDI FINALNI TEKEM
Za 1. mesto: ZDA - SZ 3:1 (12:15, 15:11, 15:8, 15:12); za 3. mesto: Bolgarija - Brazilija 3:0 (16:14, 15:5, 15:8); za 5. mesto: Kuba - Francija 3:1 (15:10, 6:15, 15:12, 15:12); za 7. mesto: Argentina -ČSSR 3:0 (15:11, 15:10, 15:6); za 9. mesto: Poljska - Japonska 3:0 (15:11, 15:12, 15:8); za 11. mesto: Italija - Kitajska 3:0 (15:7, 15:8, 15:13).
ZLATA KNJIGA
1949 (Praga): 1. SZ, Italija 8., 1952 (Moskva) 1. SZ, Italija odsotna, 1956 (Pariz) 1. ČSSR, 14. Italija, 1960 (Rio de Janeiro) 1. SZ, Italija odsotna, 1962 (Moskva) 1. SZ, 14. Italija, 1966 (Praga) 1. ČSSR, 16. Italija, 1970 (Sofija) 1. NDR, 15. Italija, 1974 (Ciudad Mexico) 1. Poljska, 19. Italija, 1978 (Rim) 1. SZ, 2. Italija, 1982 (Buenos Aires) 1. SZ, 14. Italija, 1986 (Pariz) 1. ZDA, 11. Italija.
IZIDI 4. KOLA: Bari - Piša 1:0, Cagliari - Pescara 0:0, Campobasso - Sam-benedettese 0:0, Catania - Lecce 1:1,' Cesena - Cremonese 1:2, Genoa -Arezzo 0:0, Lazio - Bologna 2.T, Mode-, na - Parma 1:1, Taranto - Messina 1:1, Triestina - Vicenza 1:0.
LESTVICA: Cremonese 8, Vicenza, Messina in Bari 6, Parma, Genoa in Modena 5, Arezo in Lecce 4, Catania, Cesena, Pescara, Sambenedettese in Piša 3, Bologna, Taranto in Campobasso 2, Triestina 1, Cagliari -4, Lazio -5.
PRIHODNJE KOLO (12. 10): Arezzo -Campobasso, Bologna - Triestina, Catania - Modena, Cremonese - Lazio, Vicenza - Genoa, Lecce - Bari, Parma -Messina, Piša - Cesena, Sambenedettese - Cagliari, Pescara - Taranto.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Zagrebški Dinamo ima v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu za seboj zares sijajno bilanco: 16 izmed 18 možnih točk. Toda s 6 točkami odbitka je na lestvici »samo«' 2. za Vardarjem, zanimivo pa je, da zagrebške Športske novosti objavljajo lestvico brez odbitkov, po tej pa ima Dinamo na vrhu lestvice 3 točke prednosti pred Veležem.
Izkupiček Dinama v Zagrebu je 100-odstoten, tokrat so Zagrebčani z goloma Cvijetkoviča in Munjakoviča premagali slabo moštvo Čelika, z igro pa niso navdušili. Dinamo zdaj že napoveduje pohod na naslov prvaka, čeprav je startal z veliko skromnejšimi ambicijami. Sodeč po zdajšnji formi bi utegnil biti njegov najresnejši tekmec Velež, ki je po zaslugi sijajne naveze Tuce - Kajtaz (vsak je dosegel po en gol, Karabec pa tretjega) v gosteh premagal vodilno moštvo Vardarja. Partizan in Crvena zvezda, na papirju daleč najmočnejši moštvi, za Dinamom zaostajata 4 in 6 točk, ki jih je seveda še mogoče nadoknaditi, a z boljšo formo. Crvena zvezda je tokrat celo v finišu strla odpor vinkovškega Dinama, dva gola je dosegel B. Cvetkovič, enega pa B. Djurovski. Partizan je gostoval v Prištini in »prijateljsko« remiziral. Hajduk nadaljuje niz neuspehov. Trenutno je pod 50 odstotki točk, visoko na lestvici pa je le zaradi tega, ker ni bil kaznovan z odbitkom. Trenerju Krešiču so šteti dnevi, problem je menda le v tem, da vodstvo Hajduka ne najde ustreznega prostega trenerja. Morda bo vskočil Spličan Tomislav Ivič, ki mu po porazu s Cr-veno zvezdo v pokalu prvakov pri atenskem Panathinaikosu očitajo, da je skupaj z Velimirjem Zajcem izdal grško moštvo. Rijeka ima doma nekaj težav z novincem Spartakom, a je le zmagala. Strelca pa sta bila Materljan in Ratmanovič. Na lestvici strelcev vodi Sarajevčan Mihajlovič z 12 goli, tokrat je ta igralec proti Slobodi dose-
gel 25-tisoči gol v povojnih nogometnih prvenstvih.
V 2. ligi je Maribor doma premagal enega najboljših drugoligašev Leotar-ja, strelci za vijoličaste pa so bili Žur-man, Hafner in Obradovič. V slovenski ligi je sedaj vodstvo prevzela ljubljanska Olimpija. V derbiju kola pa je Koper pred 5.500 temperamentnimi navijači premagal doslej vodilnega Slovana.
Med tednom bodo na sporedu prve četrtfinalne tekme za jugoslovanski pokal: Crvena zvezda - Osijek, Hajduk - Spartak, Željezničar - Rijeka, Budučnost - Radnički (K).
IZIDI 9. KOLA V 1. ZNL: Rijeka -Spartak 2:1 (2:1), Dinamo (Z) - Čelik 2:0 (1:0), Željezničar - Sloboda 3:0 (1:0), Osijek - Budučnost 2:1 (2:0), Priština -Partizan 0:0, Crvena zvezda - Dinamo (V) 3:0 (0:0), Sutjeska - Sarajevo 3:0 (1:0), Vardar - Velež 0:3 (0:1), Radnički - Hajduk 2:0 (2:2).
VRSTNI RED: Vardar 11, Dinamo (Z) 10, Radnički 9, Hajduk 8, Velež, Osijek, Spartak in Dinamo (V) 7, Partizan in Sloboda 6, Budučnost in Sutjeska 5, Železničar in Crvena zvezda 4, Rijeka 3, Priština 2, Čelik 1, Sarajevo 0.
PRIHODNJE KOLO (12.10.): Spartak - Hajduk, Velež - Radnički, Sarajevo - Vardar, Dinamo (V) - Sutjeska, Partizan - Crvena zvezda, Budučnost -Priština, Sloboda - Osijek, Čelik - Željezničar, Rijeka - Dinamo (Z).
IZIDI 9. KOLA V 2. ZNL: Mladost -Proleter 0:1, Iskra — GOŠK Jug 2:1, Borac - Sloga 2:0, Vrbas - Jedinstvo 2:0, Split - Vojvodina 0:2, Novi Sad -Dinamo 3:0, Rudar - Famos 2:1, Maribor - Leotar 3:2 (2:0), Kikinda - Šibenik 2:0.
VRSTNI RED: Vojvodina in Novi Sad 14, Iskra 13, Kikinda 12, Leotar in Proleter 10, Šibenik, Dinamo Borac in Rudar 9, GOŠK Jug, Vrbas in Jedinstvo 8, Famos, Mladost in Maribor 7, Split 5, Sloga 3
PRIHODNJE KOLO (12.10): Famos -Maribor.
Tržačani zaustavili pot vodilne Vicenze
Pomembna zmaga Triestine
Triestina - Vicenza	1:0
m		totip				
*• —	1.	Cagione	1
2.	Dastin Bi	2
2-	—	1.	Bornaccia	2
2.	Coperchio	X
3-	1.	Assan	2
2.	Anion	2
—	1.	Dardanide	X
2.	Caiuria	2
—	1.	Charlie	X
„	2.	Orpheus	2
‘ ~~	1.	Mister Great	1
2.	Don Hog IX	2
29.981.000 lir 690.000 lir 60.000 lir
KVOTE
I	? f	v
II	dobitnikov)
"SfSSv,
Ascoli - Avellino	2
Atalanta - Empoli	1
Como - Brescia	1
Fiorentina - Udinese	2
Inter - Roma	1
Juventus - Milan	X
Napoli - Torino	1
Verona - Sampdoria	X
Campobasso - Sambenedettese X	
Lazio - Bologna	1
Modena - Parma	X
Reggina - Catanzaro	X
Casale - Alessandria KVOTE	1
13 (289 dobitnikov)	29.330.000 lir
12 (7.381 dobitnikov) 1.148.000 lir
CoJ??DlyJI STOLPEC TOTOCALCIA (12. 10.): Atalanta - Ascoli; Avellino -NaDn1:,Fiorentina " Juventus; Milan - Inter; Roma - Brescia; Sampdoria -Torino - Empoli; Udinese - Verona; Lecce - Bari; Vicenza - Genoa; a - Messina; Spal - Legnano; Venezia - Treviso
Učinki Trapattonijevega dela
Kdo bo zaustavil Juventus? Običajno vprašanje je po katastrofi Rome v Milanu spet zelo aktualno, marsikdo pa že trdi, da lahko staro damo italijanskega nogometa morda premaga le njen nekdanji trener Trapattoni, eden redkih, ki po odhodu iz Turina ni izgubil »navdiha«. Sam trener Rome Eriksson je priznal, da so pri Interju že vidni sadovi Trapattonijevega dela, čeprav imata največ zaslug za zvenečo zmago Milančanov slaba Romina obramba in pa napadalec Altobelli, ki je dosegel tri od štirih golov. Zveznemu selektorju Viciniju je treba priznati, da ga je narava obdarila s preroškimi sposobnostmi. S tem da je le nekaj dni pred nedeljskim kolom Altobellija znova povabil v reprezentanco, se je v
tem tednu menda izognil valu kritik in je utrdil svoj ugled.
V pričakovanju izzivalcev je Juventus upočasnil svoj tek. Liedholmu je morda iz usmiljenja do starejših ljudi podaril točko. Milan je igral obrambno, torej z zavestjo, da je šibkejši.
Z dobro igro Maradone je Napoli zanesljivo odpravil Torino (strelci: Sabate, Bagni, Ferrara in Giordano), plamen Empolija je v Bergamu (gol Mag-rina) že ugasnil, za vlogo »presenečenja leta« se sedaj kandidira Como, ki je z golom Cornelliusona odpravil Brescio. Udinese je z golom Chierica dosegel pomembno (?) zmago v Firencah. Upati ni prepovedano, toda položaj je še vedno brezupen. Verona in Sampdoria sta si točki razdelili, tre-
nerju Verone Bagnoliju pa se zdi dejstvo, da so proti njegovemu moštvu dosodili v štirih tekmah že tri enajstmetrovke, sumljivo.
IZIDI 4. KOLA: Ascoli - Avellino 0:1, Atalanta - Empoli 1:0, Como -Brescia 0:0, Fiorentina - Udinese 0:1, Inter - Roma 4:1, Juventus - Milan 0:0, Napoli - Torino 3:1, Verona - Sampdoria 1:1.
LESTVICA: Juventus 7, Como in Napoli 6, Inter in Avellino 5, Ascoli, Verona, Empoli in Roma 4, Fiorentina, Milan, Sampdoria in Torino 3, Atalanta 2, Brescia 1, Udinese -5.
PRIHODNJE KOLO (12.10): Atalanta - Ascoli, Avellino - Como, Fiorentina - Juventus, Milan - Inter, Roma -Brescia, Sampdoria - Napoli, Torino -Empoli, Udinese - Verona.
Po izgubljenem srečanju v 2. kolu košarkarske B lige na gostovanju v Vicenzi
Trener Peter Brumen: »Tekmo smo izgubili v napadu«
Igralci, trenerji, vodstvo Jadrana so si bili po sobotnem srečanju 2. kola v Vicenzi enotni: naše združeno moštvo je na tem gostovanju zamudilo veliko priložnost, da bi pospravilo drugi zaporedni par točk v tem prvenstvu. Zmaga v Vicenzi bi za naše košarkarje pomenila ogromno: po lepem uspehu doma proti Virtusu iz Padove bi novi točki iz Vicenze dali našim fantom novega elana in predvsem samozaupanja pred nadaljnjim potekom tega prvenstva.
Temperamentni Jadranov trener Peter Brumen ni skrival svojega razočaranja, obenem pa je dokaj trezno ocenil poraz s Pall. Vicenzo.
»Po drugem kolu gotovo še ne moremo oceniti razmerja moči v tem prvenstvu, mislim pa, da je Pallacanes-tro Vicenza znatno slabši od Virtusa Padove, ki smo ga premagali v prvem kolu in da po igri, ki jo je moštvo iz Vicenze pokazalo proti nam, bi si upal reči, da ne bo zbralo v vsem prvenstvu deset točk. Mi pa smo proti taki ekipi izgubili,« je začel naš pogovor Peter
Brumen. In nadaljeval: »Mi še nismo najbolje pripravljeni. Manjka nam večja hitrost izvajanja akcij. Vse smo izvajali, če lahko tako rečem, na pol. Domače moštvo nam je kar ponujalo zmago, mi pa tega nismo znali izkoristiti. Igrali smo tudi vsaj 30 procentno manj borbeno kot v prvi prvenstveni tekmi.«
»Dejal sl tudi, da ste tekmo izgubili v napadu...«
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: Čuk 7:17; Lokar 3:8; Gulič 1:2; Sosič 1:1; Štoka 1:1; Ra-uber 4:4; Ban 3:7; Daneu 4:6. 3 TOČKE: Lokar 0:2; Gulič 1:7; Ban 2:5. SKOKI: Čuk 3 v obrambi, 2 v napadu; Lokar 2, 0; Gulič 0, 1; Sosič 2, 0; Rauber 2, 3; Ban 4, 2; Daneu 5, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 3, 3; Lokar 0, 1; Gulič 1, 1; Sosič 1, 2; Štoka 1, 0; Rauber 3, 0; Ban 7, 3; Daneu 3, 1. BLOKADE: — . ASISTENCE: Lokar 1; Gulič 5.
»Osebno sem pristaš obrambe. To je, da se predvsem z dobro obrambo osvajajo tekme. Proti Vicenzi nismo slabo igrali v obrambi, vseeno pa smo izgubili. Enostavno smo slabo igrali v napadu. Koliko napak smo napravili v napadu! In to ne samo pri metu. Izgubili smo žoge zaradi korakov, treh sekund, slabih podaj.«
»V soboto pa vas čaka domače srečanje z Muranom...«
»Murano? Povsem neznana ekipa! Kot pa smo doslej videli, v tej ligi, je treba v vsakem srečanju igrati odločno, zbrano, izredno požrtvovalno.«
V prejšnjem drugoligaškem prvenstvu drugi najboljši strelec lige Marko Ban še ni ujel najboljše forme. Tudi v Vicenzi je igral pod svojimi sposobnostmi.
»Zares ne vem, kako naj bi ocenil svojo trenutno formo. Na treningih dajem vse od sebe, malokdaj sem prej tako garal kot letos, pa vendar ne dajem na tekmi tega, kar bi želel. Verjetno sem že prestar...« se je pošalil Jadranov kapetan.	(B. Lakovič)
tako v prvenstvu b lige

IZIDI 2. KOLA
Castelfranco - Icot Forli	79:57
Caveja FO - San Dona	84:88
Stefanel TV - Moto Malaguti	66:80
Vicenza - JADRAN	74:68
Costa Imola - Montebelluna	96:83
Murano - Petrarca PD	109:95
Oderzo - Spinea	78:70
Virtus PD - Ferrara	69:78
PRIHODNJE KOLO (11. in 12. 10.) Caveja - Costa Imola; Icot FO - Stefanel TV; Spinea - Virtus PD; JADRAN - Murano (11. 10. ob 21.00); Montebelluna - Ferrara; Petrarca PD - Vicenza; San Dona - Castelfranco; Moto Malaguti - Oderzo.
LESTVICA
Ferrara	2	2	0	149:137	4
Oderzo	2	2	0	163:153	4
Moto Malaguti	2	2	0	156:125	4
Icot Forli	2	1	1	147:158	2
Spinea	2	1	1	149:153	2
JADRAN	2	1	1	162:161	2
Montebelluna	2	1	1	178:177	2
Stefanel TV	2	1	1	147:160	2
Murano	2	1	1	188:185	2
Vicenza	2	1	1	149:147	2
Costa Imola	2	1	1	164:154	2
San Dona	2	1	1	171:168	2
Castelfranco	2	1	1	138:133	2
Virtus PD	2	0	2	156:172	0
Caveja FO	2	0	2	165:183	0
Petrarca PD	2	0	2	175:190	0
Jadranovi strelci:
Čuk 48, Ban 30, Gulič 24, Lokar 24, Daneu 15, Rauber 10, Rauber 10, Sosič 6, Štoka 5.
KOŠARKA: v A - 2 ligi Goričani in Tržačani s spremenljivo srečo
Okrnjeni Stefanel že v kritičnem položaju
A - 2 LIGA
Segafredo - Spondilatte 75:72 (43:43)
SEGAFREDO: Gilardi 4, Ardessi 19, S. Mitchell 10, Bullara 16, C. Mitchell 18, Marušič 8, Lorenzi; Sala, Borsi,
povsem zasluženo premagala ekipo Spondilatteja iz Cremone, ki je vedno bila zanjo izredno trd oreh. Segafredo je gradila svojo zmago zanesljivo in sistematično, vendar pa se je »odlepila« od svojega nasprotnika le proti koncu tekme, ko je imela celih 12 točk prednosti. To zanesljivo vodstvo pa je zapravila dokaj nepremišljeno in kaj malo je manjkalo, da bi ne prišlo do podaljška. Zadnji met je imela namreč ekipa iz Cremone, Tirelova »bomba« za tri točke pa je končala na obroču. Goričani so se vsekakor izkazali zaradi požrtvovalnosti, vendar pa morajo svojo igro bolj racionalizirati in vanjo vnesti več taktične discipline.
Stramaglia.
Goriška peterka je
Stefanel - Facar Pescara 62:69 (31:41)
STEFANEL: Bobicchio 18 (5:5), Fis-chetto 7 (1:2), Gatto 5 (3:4), Favero, Venzel 3 (1:2), Riva, Jones 18 (4:4), Ber-tolotti 2, Tasso 9 (1:2), Jemmolo.
SODNIKA: Grossi in Filippone iz Rima: 3 TOČKE: Fischetto (2), Boboc-chio; PON: Riva (32), Fischetto (37), Jones (39); PM: Stefanel 15:19, Facar 13:22; DELNI IZIDI: 13:12 (10), 15:24 (14), 23:26 (16), 23:39 (19), 33:50 (23), 47:55 (30), 51:65 (34), 54:67 (37); Statistični podatki: meti Jones 7:17, Bobicchio 6:16, Crow 11:15, Magro 5:8, odbite žoge Stefanel 12 v obrambi, 3 v napadu, Facar 25 v obrambi, 5 v napadu; Najboljših pet: Crow, Magro, Wansley, Jones, Fischetto.
Ključni trenutek: ko je Facar že v prvem polčasu povedel že za 17 točk z delnim izidom 12:0, okrnjeni Tržačani niso potem več zmogli nadoknaditi.
Izjave: Tanjevič (trener Stefanela): »Ekipa je dala vse od sebe; nimam kaj očitati igralcem. Sedaj smo verjetno
že izgubili eno od prvih dveh mest, ki vodita v play-off. Boriti se moramo za uvrstitev od tretjega do desetega mesta.« Perazzetti (trener Facarja): »Stefanel je imel velike težave, ker niso bili nekateri njegovi igralci v najboljšem fizičnem stanju. Tudi to nam je pomagalo, da smo odnesli to zmago.«.
Diganoza: Stefanel doživlja krizo poredvsem iz dveh razlogov: manjka mu pravi center (bržkone bo kmalu dospel), igralci pa še niso absorbirali učinkov Tanjevičeve trde telesne priprave (zato pa bo verjetno ekipa bolje pripravljena v nadaljevanju prvenstva).	Marko Oblak
IZIDI 3. KOLA: Stefanel - Facar Pescara 62:69; Benetton Treviso - An-nabella Pavia 69:76; Corsa Tris - Filan-to 80:85; Fleming - Citrosil 88:86; Fab-riano - Viola R. Calabria 73:81; Liberti Firenze - Napoli 92:78; Segafredo -Spondilatte 75:72; Pepper - Jollyco-lombani 88:73.
LESTVICA: Filanto Desio, Facar Pescara 6, Benetton Treviso, Spondilatte Cremona, Viola R. Calabria, Pep-
per Mestre, Liberti Firenze, Segafredo Gorica, Fleming P. S. Giorgio 4; Citrosil Cremona, Jollycolombani Forli, Annabella Pavia 2; Čorsa Tris in Stefanel Trst 0; Fabriano -1.
PRIHODNJE KOLO (12. 10.): Annabella - Stefanel; Segafredo - Fleming.
A - 1 LIGA
IZIDI 3. KOLA: Tracer - Arexons 95:75; Mobilgirgi - Dietor 100:80; Ber-loni - Scavolini 98:99; Divarese - Gio-mo 102 - 81; Hamby - C. Riunite 75:81; Ocean - Fantoni 94:87; Boston - Banco-roma 89:93; Yoga - Allibert 67:74.
LESTVIČA: Enichem Livorno, Divarese, Mobilgirgi Caserta, Tracer Milan, Allibert Livorno, Riunite Reggio Emilia, Ocean Brescia, Bancoroma, Scavolini Pesaro in Dietor Bologna 4; Arexons Cantu, Fantoni Videm, Gio-mo Benetke in Yoga Bologna 2; Berlo-ni Turin in Hamby Rimini 0.
PRIHODNJE KOLO (12. 10.): Tracer
-	Berloni, Arexons - Yoga, Bancoroma
-	Fantoni, Scavolini - Hamby, Dietor -Divarese, Riunite - Mobilgirgi, Allibert - Enichem, Giomo - Ocean.
Jugoslovanska košarka
Zagrebški Giboni derbi prvega kola
Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo se je v soboto in nedeljo začelo brez večjih presenečenj. Zmagal je tudi beograjski Partizan v Skopju proti Rabotničkemu (prve agencijske vesti so dale, da je izgubil). V derbiju kola je zagrebška Gibona v Zadru premagala državne prvake, in to dokaj zanesljivo. Zadrčani so bili Zagrebčanom enakovredni le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so gostje prejeli pobudo v svoje roke in zanesljivo zmagali. Zopet najboljši strelec srečanja je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel 37 točk.
IZIDI 1. KOLA: Zadar - Gibona 76:91; Budučnost - Jugoplastika 73:70; Borac - Bosna 75:87; Šibenka - Sloboda DITA 118:86; Rabotnički - Partizan 84:92; C. zvezda - MZT Skopje 91:70.
IZIDI 1. KOLA 1. B LIGE: Smelt Olimpija - Željezničar 119:50; Novi Zagreb - Famos 105:81; Slavonka Osijek - Borac 90:87; Servo Mihalj - Kvar-ner 92:96; Spartak - Tima Mit 83:64; Borovo Startas - Mineral Slovan 87:70; Vojvodina - Monting 92:88.
Mednarodni mladinski odbojkarski turnir ob 15-letnici SZ Sloga
Kakovost srečanj presegla pričakovanja
Na turnirju Stelle Azzurre
Bor Radenska na četrtem mestu
Stella Azzurra - Bor Radenska 86:79 (40:45)
BOR RADENSKA: Korošec 6, Klobas 15, (1:4), Pieri 17 (1:2), Pregare 8 (2:2), Kneipp 6, Barini, Semen 2 (0:2), Kovačič 4, Salvi 16 (0:2), Furlan 4 (0:2).
Borovi člani so na turnirju, ki ga je organiziralo društvo Stella Azzurra, zasedli 4. mesto. Borovci so proti domačinom, ki so letos glavni favoriti za prestop v D ligo, igrali dokaj solidno vse do 10' d. p., ko so vodili za 10 točk, nato pa popustili in nasprotnik je v pičlih 4' nadoknadil zamujeno in celo povedel za 10 točk. Res neverjetno, saj so plavi celih 35' prikazovali dopadljivo igro, ki je slonela na agresivni obrambi in hitrih protinapadih. Treba bo še veliko dela v teh dveh tednih pred pričetkom prvenstva, da bo Borovo moštvo nared za ligaške nastope.
Finale za 1. mesto: Inter 1904 -Scoglietto 86:72; finale za 3. mesto: Stella Azzurra - Bor Radenska 86:79.
Končni vrstni red: 1. Inter, 2. Scoglietto, 3. Stella Azzurra, 4. Bor Radenska.	(Vato)
Z moškim in ženskim mednarodnim turnirjem »under 18« so se zaključila športna tekmovanja, ki jih je letos priredilo ŠZ Sloga ob 15-letnici svojega obstoja. Tako v moški kot v ženski konkurenci smo lahko v nedeljo gledali vrsto res lepih in napetih srečanj, ki so po kakovosti marsikdaj presegla mladinski okvir.
Dekleta so turnir odigrala na Opčinah. V izločilnih srečanjih je najprej Sloga Sklad Mitja Čuk gladko premagala tržaško ekipo Le Volpi, ki res ni bila dorasel nasprotnik, nato pa je Fu-žinar s 3:1 odpravil nabrežinski Sokol. Nabrežinska ekipa je kljub porazu ugodno presenetila in bo v letošnjem prvenstvu »under 18« pa tudi v D ligi prav gotovo odigrala vidno vlogo.
V popoldanskem finalu za tretje mesto je nato Sokol gladko odpravil ekipo Le Volpi. V velikem finalu so domačinke Sloge Sklad Mitja Čuk v prvem setu slabo začele, v nadaljeva-
nju pa so se razigrale, prikazale lepo in kombinirano odbojko in ravenska ekipa se je kljub svoji dobri igri morala zadovoljiti z drugim mestom.
V prvem izločilnem srečanju v moški konkurenci je Sloga prepričljivo premagala Inter 1904, lanskoletnega deželnega prvaka »under 18«, v naslednji tekmi pa je Fužinar zlasti zaradi svoje premoči na mreži premagal združeno goriško šesterko Naš prapor Val. Goričani so se nato v popoldanskem malem finalu trdoživo upirali tržaškemu Interju, proti kateremu pa so morali po štirih setih položiti orožje. Najlepše je bilo brez dvoma finalno srečanje med Slogo in Fužinarjem. Gladka zmaga gostov ne sme varati, saj so jim bili slogaši povsem enakovredni skozi skoraj vso tekmo.
ŽENSKE
Sloga Sklad Mitja Čuk - Le Volpi 3:0 (15:0, 15:6, 15:2), Fužinar - Sokol 3:1 (13:15, 18:16, 15:8, 15:7).
FINALE ZA 3. MESTO: Sokol - le Volpi 3:0 (15:7, 15:5, 15:5).
FINALE ZA 1. MESTO: Sloga Sklad Mitja Čuk - Fužinar 3:1 (13:15, 15:8, 15:5, 16:14).
_ LESTVICA: 1. Sloga Sklad Mitja Čuk, 2. Fužinar, 3. Sokol, 4. Le Volpi.
SLOGA: Morpurgo, Sosič, Miot, Dr-novšček, Vidali, Guštin, Sosič, Maver, Lupine, Križmančič, Milkovič, Koko-ravec.
SOKOL: Radetič, Škerk, L. in T. Masten, Rudež, Visintin, Žbogar, Kos-mina, Ban, Brumat.
MOŠKI
Sloga - Inter 1904 3:0 (16:14, 15:12, 15:8), Fužinar - Naš prapor Val 3:1 (15:6, 15:12, 15:2, 15:10).
FINALE ZA 3. MESTO: Inter 1904 -Naš prapor Val 3:1 (17:15, 15:5,15:17, 15:12).
FINALE ZA 1. MESTO: Fužinar -Sloga 3:0 (17:15, 15:5, 15:12).
LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Sloga, 3. Inter 1904, 4. Naš prapor Val.
SLOGA: Kerpan, Komar, Renčelj, Kralj, Malalan, Marc, Maver, Hrovatin, Gulič, čač.
NAŠ PRAPOR VAL: Lutman, Vog-rig, Boškin, Tomažič, Zavadlal, Štekar, Superga.
Vse ekipe so prejele pokal, nagrajena sta bila trenerja prvouvrščenih ekip Damjan Pogorevčnik (Fužinar) in Ivan Peterlin (Sloga Sklad Mitja Čuk), pokal pa so prejeli še Mateja Polanc (Fužinar) kot najboljša podajačica turnirja, Katja Milkovič (Sloga Sklad Mitja Čuk) kot najbolj popolna igralka, Tejo Torej (Fužinar) kot najboljši podajač in Mario Čač (Sloga) kot najpopolnejši igralec.
Kot rečeno, je bil ta turnir zadnje tekmovanje ob 15-letnici ŠZ Sloga, slavnostna proslava ob 15-letnici društva pa bo novembra.	INKA
Na odbojkarskem memorialu Peter Špacapan
01ympia Terpin in ASFJR prva finalista
Ekipi 01ympia Terpin in ASFJR iz Čedada sta prvi finalistki na odbojkarskem memorialu Peter Špacapan, ki ga že vrsto let prireja goriško športno združenje 01ympia. Na letošnji prireditvi (odvija se v sovodenjski občinski telovadnici) sodeluje devet ekip, ki so razdeljene v tri skupine. Zmagovalci vsake skupine pa se bodo pomerili med sabo za prvo mesto.
IZIDI A SKUPINE: 01ympia Terpin A - Torriana 2:0; Turriaco - Torriana 3:1; 01ympia Terpin A - Turriaco 2:0.
IZIDI B SKUPINE: Fincantieri -Soča 2:0; ASFJR - Soča 2:0; ASFJR -Fincantieri 2:0.
OLYMPIA TERPIN A: M., Š. in I. Cotič, S. in D. Terpin, Špacapan, Batistič, Dornik, Košič, Komjanc in Marassi.
SOČA: Soban, P. Špacapan, Lutman, Sfiligoj, Ferfolja, Temon, Bello, Maraž, Tomasi, Jarc.
V petek, 10. oktobra, bodo odigrali še. srečanja zadnje skupine. Ob 20. uri
se bosta srečali 01ympia B - Lac, ob 21. uri Povoletto - 01ympia B, ob 22. uri pa Povoletto - Lac.
Finalno srečanje bo v nedeljo, 12. t. m., ob 9. uri v sovodenjski telovadnici.
Prijateljska tekma
Gorje boljše
Bor (mladinke) - Gorje 1:3 (9:15, 15:9, 6:15, 2:15)
BOR MLADINKE: Bandi, Foraus, Knez, Viler, Del Piero, D'Ambrogio, Bandelj, Vitez in Vidali.
Prijateljsko društvo Gorje je s svojo člansko žensko postavo, ki nastopa v 1. slovenski ligi, gostovalo pri Boru. Pomerilo se je z Borovimi mladinkami, ki so se boljšim in bolj izkušenim nasprotnicam žilavo upirale in jim tudi iztržile niz. Po srečanju je bila krajša zakuska, na kateri so se tudi okvirno dogovorili za povratno srečanje v Gorjah.
Pavlu Tomasiju teniški turnir na Vrhu
Pavel Tomasi je zmagovalec prvega teniškega turnirja, ki ga je na Vrhu, v kulturno-športnem središču, organiziral športni odsek KD Danica. V finalnem srečanju (zmagal je tisti, ki si je zagotovil več nizov v eni uri) je Tomasi odpravil Borisa Cotiča z 10:6, medtem ko si je Ivo Devetak, brez borbe zaradi odsotnosti Andreja Nanuta, zagotovil 3. mesto.
Ob zaključku enotedenskega turnirja se je v imenu prirediteljev Lucijan Černič zahvalil vsem nastopajočim (na turnir se je vpisalo 32 tekmovalcev) in napovedal, da bodo podobne pobude v prihodnjem še organizirali, saj je zanimanje za to športno panogo vedno večje tudi med Slovenci na Goriškem.
REKREATIVNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela telovadba za upokojenke jutri, 8. oktobra, ob 9.15, za mlajšo skupino jutranjih rekreativk pa ob 10.15. Ob tej priložnosti se bodo rekreativke obeh skupin domenile tudi za nadaljnji potek vadbe.
ŠD BREG - REKREACIJA obvešča člane, da se bo rekreacijska telovadba začela jutri, 8. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini.
ŠD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA vabi vse fante letnikov od 1975 do 1979 vključno, ki bi radi gojili minibasket, da se javijo v dolinski občinski telovadnici vsako sredo ob 16.30.
ŠK KRAS
prireja tudi letos žensko rekreacijsko telovadbo. Vse zainteresirane naj se javijo na prvem treningu jutri, 8. t. m., ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku, kjer bodo prejele vse podrobnejše informacije.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 19. t. m., neocenje-valni orientacijski pohod od Praprota do Repentabra. Zbirališče v Praprotu (pri gostilni Suban), odhod od 8.30 do 10. ure skupinsko ali posamezno. Vpisnina 2.500 lir na osebo (vključen je topel obrok hrane in čaj med pohodom). Hoje je približno 4 ure in pol. Za nadaljnje informacije se lahko telefonsko
zglasite pri odbornikih SK Devin. Pohod bo ob vsakem vremenu.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Dušana Jelinčiča na temo »Karakorum 86«, na katerem bo z barvnimi diapozitivi opisal nedavno uspešno himalajsko odpravo na Karakorum. Predavanje bo v četrtek, 9. t. m., v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.00. Vabljeni!
ŠZ DOM
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so novi urniki treningov v telovadnici Kulturnega doma v Gorici naslednji: »propaganda« ob ponedeljkih (17.30 - 19.00) in sredah (15.00. -
16.00)	; minibasket ob torkih (15.00 -
16.00)	in petkih (15.00 - 16.00). ATLETSKA ŠOLA BOR INFORDATA
obvešča, da bo danes, 7. t. m., ob 16.30 na stadionu »Prvi maj« prvi trening-Vabljena letnika 1975 in 1976.
Športno društvo Zarja čestita svoji lokostrelki
TAMARI RAŽEM
za odlično uvrstitev na mladinskih igrah v Rimu.
Po sinočnjem remiju proti Karpovu
Kasparov prvak
LENINGRAD — Garri Kasparov je ohranil naslov svetovnega prvaka. Kasparov je namreč včeraj v 23. partiji šahovskega dvoboja za svetovni naslov proti rojaku Anatoliju Karpovu remiziral in tako osvojil pol točke, kar mu je bilo dovolj za veliko slavje.
Po tej partiji je namreč Kasparov zbral 12 točk, kar mu zadostuje za ohranitev naslova svetovnega prvaka. Po pravilniku v primeru izenačenega izida po 24 partijah ostaja namreč naslov prvaku. Po 23 partijah je izid 12:11 za mladega Kasparova in s tem je dvoboj tudi končan.
Včerajšnja partija se je končala pri 32. potezi, ko sta se šahista sporazumela za remi.
Kasparov je tako potrdil, da je najboljši šahist na svetu. V tem dvoboju je imel proti Karpovu kar precej težav. Po odličnem začetku (Kasparov je že vodil s tremi točkami razlike) je zašel v krizo. Karpov je izid celo izenačil in vse je kazalo, da bo prišlo do velikega preobrata. Kasparov je nato le zbral toliko moči, da se je izkopal iz krize in včeraj kronal svoj napor.
Po zmagi nad ZDA v Davisovem pokalu
Tudi Avstralci finalisti
BRISBANE — Po Švedski se je tudi Avstralija uvrstila v finale Davisovega pokala. Pat Cash je namreč osvojil tretjo in odločilno točko za svojo reprezentanco, s tem da je premagal Američana Brada Gilberta s 3:6, 6:2, 6:3, 6:4. Nato so odigrali še zadnje srečanje posameznikov, v katerem sta se spoprijela domačin Paul McNamee in Američan Tim Mayotte. Potem ko je McNamee vodil s 6:3, 5:2 so dvoboj zaradi dežja prekinili. Srečanja nato sploh niso nadaljevali.
Avstralci se bodo od 19. do 21. 12. doma v finalu spoprijeli s Švedi, ki so opdravili ČSSR s 4:1.
Stenlundu turnir v Palermu
PALERMO — Šved Ulf Stenlund je osvojil mednarodni teniški turnir v Palermu. V finalu je premagal Pabla Arrayo iz Peruja s 6:2, 6:3.
Azijske igre
SEUL — Desete azijske igre so se končale s pričakovanim slavjem Kitajcev, ki so osvojili 94 zlatih, 82 srebrnih in 46 bronastih kolajn. Veliko slavje so dosegli Južni Korejci s 93 zlatimi, 55
srebrnimi in 75 bronastimi odličji. Japonska je le tretja (58-75-78).
Jadranje: še en poraz za »Azzurro« in »Italio«
FREEMANTLE — Na jadralni regati »Americans cup« sta »Azzurra« in »Italia« zabeležili še en neuspeh. Pel-laschierjeva posadka je izgubila proti jadrnici »Starš and Stripes«, Migliacci-ova pa proti »New Zeland«.
Jesenski jjokal
TRST — Ze 200 jadrnic se je prijavilo za veliko nedeljsko mednarodno regato za jesenski pokal v Trstu. Lani se je te prireditve udeležilo kar 600 posadk. Organizator pa računa, da bodo letos ta rekord celo izboljšali.
Oersted odpovedal
CIUDAD MEKICO — Zaradi poškodbe roke je danski kolesar Hans Henrik Oersted odločil, da se bo odpovedal poskusu, da bi izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji na nadmorski višini, ki je last Italijana Fran-cesca Moserja.
Nogomet: v 2. AL le Vesna klonila
Primorje - Stock 1:0 (1:0)
STRELEC: Pascon
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Husu, Antoni, Milani, Sarhese, Starc, Di Be-nedetto (Manzin), Olivo, Maranzina, Pascon.
Pred številnim občinstvom je pro-seška ekipa prišla do prve letošnje zmage. Tekma, se je za rdeče-rumene zelo dobro začela. Antoni je žogo z levega krila poslal na sredino kazenskega prostora, kjer je Pascon brez težav premagal vratarja gostov. Do konca polčasa so naši držali tekmo v rokah, saj nasprotnik, ko se je podal v napad, ni bil nevaren.
V drugejn polčasu je Primorje igralo zelo zbrano. Maranzina je v 12. minuti imel zelo lepo priložnost, a je z nekaj metrov steljal prav v roke vratarju, Pascon pa je dvakrat iz zelo ugodnega položaja udaril žogo mimo vrat. Gostje so imeli edino pravo priložnost prav v zadnjih minutah tekme, a na srečo je niso izkoristili. Zmaga Primorja je torej povsem zaslužena. (M. Š.)
Opicina - Vesna 1:0 (1:0)
VESNA: Savarin, Tucci, N. Sedmak, Verbich, Coccoluti, Pipan, Roberto Candotti, Potasso, Kostnapfel, Petagna
(Silvano Sedmak), Bruno (od 80. min. Guštin).
Vesni je v nedeljo povsem nepričakovano in nerodno spodletelo proti Opicini, ki je gol dosegla zaradi nedopustljive napake kriške obrambe, potem ko ni skozi vso tekmo nevarno zaposlila Savarina.
Srečanje se je zelo slabo začelo za Vesno, pri kateri ni bilo nobene pove-, zave med obrambo, sredino in 'napadom, tako da je bila igra za gledalca zelo dolgočasna in neprivlačna.
Vesna je tokrat igrala praktično brez pravega koncepta, akcije so bile brez glave in repa. Kljub temu so Križani večkrat, čeprav neučinkovito streljali v nasprotna vrata. V drugem polčasu pa so dobesedno zagospodarili na nasprotni polovici igrišča, a žal brez pravega reda. Opicina je v tem delu tekme delala veliko prekrškov in ker ni bila več kos položaju, je žogo pošiljala daleč z igrišča, tako da je čim bolj izgubljala čas. Kakorkoli že, Vesna mora sedaj vnesti v svoje vrste nekaj reda, predvsem pa mora osvojiti svoj koncept igre, s katerim se bo lahko brez težav uveljavila, kot je to že storila v prejšnjih sezonah. (A. Kostnapfel)
Kras - Op. Supercaffe 3:1 (2:0)
STRELCI: Mosetti v 15. min., Leg-hissa v 43. min., Miclaucich v 47. min., De Meglio v 89. min.
KRAS: Mezzavilla, Indrigo, Purič, Martini, Škabar, Gnezda, Granata, Battaini, Mosetti, Vidali, Leghissa (v 60. min. De Meglio).
Visoko zmago si je Kras povsem zaslužil, predvsem zaradi odlične igre v prvem delu srečanja. Izredno aktiven je bil predvsem na sredini, kjer je po-gostoma s požrtvovalnimi posegi zaustavljal nasprotnikove pobude. Tokrat ni pretirano zadrževal žoge in je s hitrimi podajami ustvaril številne priložnosti za zadetek. V 15. min. je odlični Mosetti izkoristil napako nasprotnikovega vratarja in je žogo s težkega položaja poslal v mrežo.
Kras je podvojil ob izteku prvega polčasa in ko je že vse izgledalo, da je rezultat na varnem, so gostje že v drugi minuti nadaljevanja znižali, saj Kra-sov živi zid že spet ni bil pravilno postavljen. Po zadetku je bila igra precej raztrgana, kar pa je povsem razumljivo, saj sta bili za krasovce točki tokrat prepotrebni. Vseeno pa so bili boljši tekmec na igrišču, dosegli še tretji gol
in zamudili še dve lepi priložnosti. (Z. Skupek.)
Zarja • Olimpia	0:0
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti (v 6. min. Schillani), Franco, Borelli, Got-ti, F. Ražem (v 72. min. Franza), Bon, Zeugna, Žagar, Kalc.
Po dobri predstavi v prvem kolu je . Zarja v domači tekmi popolnoma odpovedala in le Racman ter sreča sta rešila Bazovce. Zarjani so začeli tekmo izredno previdno in že po nekaj minutah so Ostali brez Tognettija, ki se je poškodoval. Odtlej so gostje prevzeli pobudo in si ustvarili nekaj lepih priložnosti, odlični Racman pa je z izrednimi posegi vsakokrat rešil lastno mrežo. Proti koncu polčasa se je pritisk gostov še povečal, tako da zarjani niso uspeli niti enkrat zaposliti vratarja gostov.
V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, saj so gostje še vedno pritiskali, toda obramba Zarje je bila vedno na pravem mestu in je z relativno lahkoto odbijala vse napade Tržačanov. V 76. min. pa so imeli Bazovci edinstveno priložnost, da povedejo, saj je Franza zadel vratnico. Pred koncem tekme pa so bili na vrsti gostje, ki so že premagali domačega vratarja, toda Bon je na sami gol črti rešil zarjane pred zasluženim porazom. (Big)
V 3. nogometni AL samo Mladost zmagala
Mladost - Chiarboia 3:1 (1:1)
STRELEC za Mladost: Hilarij Kobal v L, 65. in 75. min.
MLADOST: Clemente, Lakovič (Marušič) Lavrenčič, Frandolič (D. Devetak) F. Devetak, Pahor, Sclauzero, Ger-Rolet, H. Kobal, E. Kobal, Cianci.
Doberdobsko moštvo je dobro opravilo svoj prvi izpit. Treba je takoj povedati, da je bil potek igre precej neobičajen. Kraševci bi sicer lahko še viš-Je povedli, a glede igre so bili precej Pomanjkljivi, zlasti na sredini, kar je verjetno posledica neuigranosti moštva. Trener Ferletič, ki ga je društvo Potrdilo je naloge na igrišču porazdelil nekoliko drugače kot lani. Vsekakor pa je zmaga njegovih varovancev bila prepričljiva, morda tudi zaradi skromnosti gostov, ki- niso resneje niti enkrat zaposlili novega vratarja Cle-nienteja.
V doberdobskem taboru so vrnitev Hilarij a Kobala vsi sprejeli z zadovoljstvom, on pa je svojo razigranost potrdil kar s tremi zadetki. Mrežo je zatresel že v prvi minuti, zasluga pa gre ‘udi Lavrenčiču, ki mu je po bliskoviti akciji natančno podal žogo. Pričakovane reakcije gostov ni bilo, nasprotno, Prav Kraševci so imeli vrsto priložnosti, a so jih vse zapravili. Tako so gostje v 24. minuti izenačili zaradi velike napake Frandoliča. Domačini pa so zopet povedli v 65. min. in deset minut kasneje postavili rezultat povsem na varno. (Z. Frandolič)
Breg - Grandi Motor! 1
STRELEC za Breg: Alberti Hun. iz 11-metrovke.
BREG: Hrvatin, Igor Tul, tunik, Corbatti, Germani, ! ez (Strnad), Klun, Albertin: Berfolja, Miloš Tul.
Brežani so svoje letošnje p: aceli z remijem, ki pa je kor nev pravičen rezultat, kljub t
»m \rste' je tako orisal pote Nedvomno je nasprotnikov uvodnih minutah igre vj as tako da nismo zaigrali k< ostje so bili gotovo slabši vendar mi tega nismo znali i prvem polčasu sem opaž: ^njo napetost, ki jo gre p.
nenju pripisati nestrpnosti j prvenstveno tekmo. Prepričal
nam bo šlo iz srečanja v srečanje bolje, saj imamo res živahno in borbeno ekipo. Kljub rezultatu sem ž našim nastopom precej zadovoljen, glede na to, da je letošnje prvenstvo zelo uravnovešeno in borbeno. Sedaj imamo dva tedna časa (v nedeljo namreč počivamo), da dobro pripravimo derbi z Gajo, ki ostaja še vedno ena izmed najmočnejših ekip te skupine in ki nedvomno sodi v ozki krog tistih, ki se bodo borili za napredovanje«. (M. Tul)
Gaja - San Vito 1:2 (0:0)
STRELEC: Alfieri v 60. min.
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Marko Rismondo, Stranščak, Gabrielli, Alfieri, Vrše, Branko Grgič, Aversa, Bor-tolotti, Salvi (v d. p. Gojča)
V svojem prvem domačem prvenstvenem nastopu je Gaja potegnila krajši konec in to z ekipo, ki naj bi bila po mnenju izvedencev najresnejši kandidat za prestop v drugo ligo. Od začetnega sodniškega žvižga je bila igra raztrgana, živčna, na trenutke zelo groba. Zdelo se je, da so se igralci več osredotočili na medsebojno prerekanje kot pa na igro samo. Prvi polčas je minil brez hujših pretresljalev, strelov na vrata ni bilo, saj se je vse osredotočilo na sredini terena.
Po premoru so imeli gajevci nekoliko več od igre in tudi prvi povedli z Alfierijem, ki je spretno in hladnokrvno ukanil vratarja. V nadaljevanju so gostje odločneje pritisnili, najprej izenačili z dvomljivim zadetkom, (prekršek nad vratarjem Zemanekom) ter
proti koncu povedli zaradi nepazljivosti celotne Gajeve obrambre. Skratka, zelo skromen nastop Gaje, ki se bo morala krepko potruditi, da doseže cilj, ki si ga je zadala pred začetkom prvenstva.
Primorec - Fincantieri 0:1 (0:0)
STRELEC: Inglese v 70. min.
PRIMOREC: Leone, lannarelli, Ca-rota, Florean, M. Kralj, V. Milkovič, I. Milkovič, Coppola, B. Kralj, Husu, Facchin.
Trebenci so s porazom pred domačimi gledalci pričeli prvenstvene boje v tretji amaterski ligi. Do prejetega gola je bilo srečanje dokaj izenačeno. Nekaj več pobude so imeli domačini.
V 60. min. je sodnik izključil Coppo-lo, gostje so številčno prednost spretno izkoristili in 10 minut pozneje dosegli zadetek. Trebenci so skušali reagirati, niso pa uspeli premagati budne obrambe gostov, ki so tako osvojili obe točki.
Srečanje je pokazalo, da bodo morali naši nogometaši še pridno delati, da bodo ujeli najboljšo formo. (M. Kralj)
Juventina - Pro Farra 1:1 (0:1)
STRELEC za Juventino: Sermino.
JUVENTINA: Marušič, Chizzolini, Travagin, Costa, Krpan, Medeot, Bas-tiani (Sermino), Cingerli, Marvin (Rus-so), Lauri, Del Negro.
Ob prisotnosti številnega občinstva je Juventina v Podgori igrala neodločeno s Pro Farro. Grionovi varovanci
Danes pričetek Atletske šole
Pestro delovanje atletskega kluba Bor Infordata bo tudi letos dopolnjevala Atletska šola. Njen prvi trening bo danes, treningi pa se bodo nadaljevali dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih ob 17. uri na stadionu 1. maj. Atletska šola je namenjena otrokom od 10. do 12. leta starosti in je že lani, v svojem prvem letu delovanja pokazala veliko pozitivnega, v prvi vrsti to, da otroci vadijo vse discipline, kar je nujna osnova za kasnejšo prvo usmeritev v skupino atletskih panog. Zelo velik pomen pripisujejo tudi družabnosti med otroki. Prav tu je lani organizacija nekoliko šepala in bodo letos na sporedu tudi nekatere prireditve, katerih izključni namen je ta, da se otroci srečajo in skupaj preživijo nekaj časa.
Jedro letošnje Atletske Šole bo predstavljalo približno deset otrok, ki so jo obiskovali že lani, tem pa se bo po pričakovanju organizatorjev pridružilo še dvajset novih. Od Atletske šole si pri Boru Infordata nadejajo, da bo konec leta prispevala nove atlete in upajo, da bodo vsaj pri dekletih pripravili popolno ekipo, ki bo na deželni kakovostni ravni. (C. D.)
so se v tem uvodnem srečanju dobro obnesli, saj je treba vedeti, da je nastopilo več novih igralcev oziroma več je bilo takih, ki so po daljšem odmoru ponovno stopili na teren.
Štandrežci so dobro začeli in pripravili več nevarnih akcij, v osrednjem delu srečanja pa so bili boljši gostje, ki so tudi povedli. Domačini pa so v zadnjih 30 minutah ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in prisilili Pro Farro v obrambo. Odločilni zadetek, Ju je Juventini zagotovil točko, pa ga je Sermino dosegel prav ob izteku tekme
Sovodnje-Torriana 1:1 (1:0)
STRELEC za Sovodnje: Marson.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, 'omažič, Bicciato, Marson, Cevdek, iambo (Butkovič), M. Fajt, Grillo, Čer-ligoj, A. Fajt, Uršič, Vižintin, Gulin, lorenin.
Sovodnje so v uvodnem srečanju le-ošnjega prvenstva igrale neodločeno roti Torriani iz Gradišča. Čeprav bi ončni izid lahko zadovoljil obe po-tavi, je treba povedati, da so gostje ^enačili predvsem po zaslugi sodnika, :i je edini, verjetno, videl prekršek Černigoja v kazenskem prostoru in osodil Il-metrovko.
V prvem polčasu so domačini igrali dločneje in prevzeli igro v svoje ske, tako da so poleg zadetka Marso-a ustvarili še vrsto lepih priložnosti a gol.
Nekoliko drugačen je bil drugi pol-as, ko so gostje prešli v napad, da bi ohiteli domačine. Prizadevanja Torri-na pa so bila povsem brezuspešna, iko da je moral "nastopiti" sodnik in osoditi povsem izmišljeno 11-metrov-
MEDDEŽELNO PRVENSTVO
Conegliano - Gorizia	1:1 (1:0)
STRELEC za Gorizio: Voljč.
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan, Giacomin, Macuglia, De Mar-co, Fierro, Degani (Lazzara), Voljč (Pez), Giacometti, Grop.
CONEGLIANO - Goriška ekipa je tudi v srečanju proti Coneglianu pokazala slabosti, ki so bile vidne že prejšnjo nedeljo na domačih tleh. Del Nerovi varovanci niso še dosegli zadovoljive uigranosti, kar je razvidno v sami igri. Tudi tokrat je goriško postavo iz zagate rešil Janez Voljč, ki je v sklepnem delu srečanja izenačil.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 2. KOLA
Staranzano - Zaule					0:3	
Primorje -	Stock				1:0	
Opicina - Vesna					1:0	
Muggesana - Giarizzole					2:2	
Zarja - Olimpia					0:0	
C. Elisi P.	- L'Architrave				2:2	
S. Sergio -	Vivai Busa				1:0	
Kras - Op. Supercaffe					3:1	
	LESTVICA					
Zaule	2	2	0	0	5:1	4
S. Sergio	2	2	0	0	4:3	4
Opicina	2	1	1	0	2:1	3
Supercaffe	2	1	0	1	4:4	2
Vivai Busa	2	1	0	1	2:2	2
Muggesana	2	0	2	0	3:3	2
L'Architrave	2	0	2	0	2:2	2
Zarja	2	0	2	0	0:0	2
Primorje	2	1	0	1	2:2	2
Kras	2	1	0	1	4:3	2
Staranzano	2	1	0	1	1:3	2
Vesna	2	0	1	1	1:2	1
Stock	2	0	1	1	1:2	1
Olimpia	2	0	1	1	0:1	1
C. Elisi P.	2	0	1	1	3:5	1
Giarizzole	2	0	1	1	2:5	1
PRIHODNJE KOLO (12. 10.) Vesna - San Sergio, Olimpia - Čampi Elisi Prisco, Stock - Muggesana, Opicina Supercaffe - Staranzano, Za-ule - Zarja, San Luigi Vivai Busa -Opicina, L'Architrave - Kras, Giariz-zole - Primorje.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 1. KOLA
Juventina	- Pro Farra				1:1	
Sovodnje -	■ Torriana				1:1	
Medea - Piedimonte					0:1	
Sagrado -	Brazzanese				0:2	
San Lorenzo - Azzurra					0:2	
Isonzo - Poggio					Id)	
Moraro - Fossalon					0:1	
	LESTVICA					
Azzurra	1	1	0	0	2:0	2
Brazzanese	1	1	0	0	2:0	2
Piedimonte	1	1	0	0	1:0 2	
Fossalon	1	i	0	0	1:0	2
Isonzo	1	i	0	fl	Id)	2
Juventina	1	0	1	0	1:1	1
Sovodnje	1	0	1	0	1:1	i
Pro Farra	1	0	1	0	1:1	1
Torriana	1	0	1	0	1:1	1
Medea	1	0	0	1	0:1	0
Poggio	1	0	0	1	0:1	0
Moraro	1	0	0	1	0:1	0
San Lorenzo	1	0	0	1	0:2	0
Sagrado	1	0	0	1	0:2	0
PRIHODNJE KOLO (12. 10.) Brazzanese - Juventina, Poggio - Sovodnje, Piedimonte - Moraro, Torri-ana - San Lorenzo, Fossalon - Isonzo, Pro Farra - Medea, Azzurra - Sagra-. do.
Skupina L
IZIDI 1. KOLA
Breg - GMT	1:1
Gaja - San Vito	1:2
Union - CUS	1:2
Rabuiese CGS	1:1
Domus Arr. - Domio	2:1
S. Anna - Don Bosco	5:0
Počitek: Roianese LESTVICA
S. Anna	1	1	0	0	5:0	2
CUS	1	1	0	0	2:1	2
San Vito	1	1	0	0	2:1	2
Domus	1	1	0	0	2:1	2
Breg	1	0	1	0	1:1	1
GMT	1	0	1	0	1:1	1
Rabuiese	1	0	1	0	1:1	1
CGS	1	0	1	0	1:1	1
Gaja	1	0	0	1	1:2	0
Union	1	0	0	1	1:2	0
Domio	1	0	0	1	1:2	0
Don Bosco	1	0	0	1	0:5	0
Roianese	-	- ■	-	-	-	-
PRIHODNJE KOLO (12. 10.)
Don Bosco - Roianese, Domio - Sant’-Anna, CGS - Domus Arr., CUS - Rabuiese, San Vito - Union, GMT -Gaja, počitek: Breg.
Skupina M
IZIDI 1. KOLA
Mladost - Chiarboia	3:1
Romana - San Nazario	0:4
S. Andrea - Aurisina	0:0
Primorec - Fincantieri	0:1
Sistiana - Arrigosport	3:0
CGS Carsia - Hermada	3:1
Počitek: Campanelle LESTVICA
San Nazario	1	1	0	0	4:0	2
San Marco	1	1	0	0	3:0	2
CGS Carsia	1	1	0	0	3:1	2
Mladost	1	1	0	0	3:1	2
Fincantieri	1	1	0	0	1:0	2
S. Andrea	1	0	1	0	0:0	1
Aurisina	1	0	1	0	0:0	1
Primorec	1	0	0	1	0:1	0
Hermada	1	0	0	1	1:3	0
Chiarboia	1	0	0	1	1:3	0
Arrigosport	1	0	0	1	0:3	0
Romana	1	0	0	1	0:4	0
Campanelle	-	-	-	-	-	-
PRIHODNJE KOLO (12. 10.) Hermada - Campanelle, Arrigosport - CGS Carsia, Fincantieri - San Mar-co Sesljan, Aurisina - Primorec, San Nazario - Sant'Andrea, Chiarboia -Romana, počitek: Mladost.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
7. oktobra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zdravilo proti aidsu razgibava borzo v ameriškem Walt Streetu
NEW YORK — Ne'pomnijo, da bi kdajkoli doslej neko še ne do kraja preiskušeno zdravilo povzročilo tolikšen nemir med borznimi agenti v ameriškem Wall Streetu, kot ga je zdravilo proti aidsu. Ko so ga vprašali, zakaj s tolikšno neugnanostjo pričakujejo njegovo prodajo, je predstavnik farmacevtske industrije Dean Witeter Reynols izjavil, da bo izdelek njegova firma kupilo od dva do tri milijone odjemalcev. Kot je ta podatekzanimiv, tako je hkrati tudi zaskrbljujoč, zakaj po uradnih podatkih je zaradi aidsa obolelo samo nekaj desettisočev oseb. Ko so ga vprašali, odkod ta razlika v podatkih, je poprej omenjeni farmacevtski pred-stavik dodal, da se njegov podatek nanaša na vse potencialne bolnike in ne samo na tiste, ki so že obsojeni na smrt.
V Walt Streetu pripravljajo žar, čeprav zajca še. niso ujeli. Da bi zdravilu, ki ga na kratko imenujejo AZT, prižgali zeleno luč, je najprej potrebno dovoljenje tako imenovane agencije »za hrano in zdravila«. Kakor so sedaj stvari postavljene, sploh ni nujno, da bo agencija to dovoljenje izstavila. Komercialne proizvodnje tudi niso še osvojili, ker zdravstveni strokovnjaki niso prepričani v učinkovitost tega zdravila. Mnogi zdravniki mu sploh odrekajo zdravilne lastnosti. Po časnikih in televiziji so povedali, da »ne
zdravi«, ampak do neke mere »podaljšuje trajanje«. Takšne primerjave namenoma uporabljajo, da bi poudarili razliko med »podaljševanjem življenja« in »podaljševanjem bolečine«. Z izstavljanjem dovoljenja čakajo tudi zategadelj, ker so spoznali, da tista snov povzroča slabokrvnost s smrtnimi primeri. Če to upoštevamo, je na dlani, da bodo zdravilo s takšnimi lastnostmi dajali samo tistim bolnikom, ki so tudi sicer obsojeni na smrt.
Tudi če se bodo lotili komercialne proizvodnje, se pojavlja vprašanje, če bodo AZT predpisovali samo posameznim bolnikom, ali vsem, in ali pa ga bodo predpisovali, kot predlagajo zdravniki, samo kot preventivno zdravilo, ki ga hočejo jemati ne glede na njihovo zdravstveno stanje.
Razumljivo je, da bi borznim agentom v Walt Streetu najbolj ustrezala zadnja varianta. Ne morda zato, ker jih briga zdravstveno stanje ogroženih sonarodnjakov, ampak predvsem zaradi možnosti velikega zaslužka.
Delnice proizvajalcev tega še vedno eksperimentalnega elezirja korporacije Barroughas Wellcome se zato vrtoglavo dvigajo. Zdravilo namreč ni niti nafta in niti jeklo, vseeno pa zaradi tega ni v očeh borznih agentov nič slabše potroš-no blago.
Nancy pa kav na tla...
WASHINGTON — Med koncertom pianista Vladimira Horowitza je »first lady« Nancy Reagan padla s stola. Nič se ji ni zgodilo. Na ta račun se prijetno smejita (na stiki) koncertist in, kot vse kaže, glasbeno ne ravno najbolj zbrana poslušalka.
Srečanje starega z novim
Bodo v Avstraliji kaznovali prijavljene nacistične zločince?
NEW YORK — Beg nacističnih hierarhov ob razpadu Hitlerjevega tretjega reicha se ni omejil le na evropske in ameriške, zlasti južnoameriške države, ampak je dosegel celo Avstralijo, ki je bila sicer kmalu po vojni kaj čudno zatočišče, saj se je borila v sklopu zavezniški sil proti osi Nemčija-Italija-Japonska. V Avstraliji naj bi še zdaj bilo, po poročilu centra Simon Wiesenthal iz Los Angelesa, kakih 40 bivših nacističnih kolovodij. Seznam z njihovimi imeni je znana ustanova za preganjanje nacističnih zločincev izročila te dni avstralskemu zunanjemu ministru Billu Hayde-nu, ki je bil na obisku v Združenih državah Amerike.
Imenik so mogli sestaviti po zaslugi novega kompjuter-ja, ki omogoča losangeleškemu središču Wiesenthal, da se vključuje v evropske elektronske arhive, ki še hranijo podatke o izseljevanju, oziroma v teh primerih o pobegih. Novi sistem bo tudi omogočil kalifornijskim raziskovalcem, da poglabljajo preiskave in da hitreje identificirajo vojne kriminalce tudi na drugih območjih, kot so Velika Britanija,
Kanada, ZDA in Švedska, kamor so se po porazu najpogosteje zatekali.
»Doslej smo svoje raziskovalno delo osredotočali na posameznike,« je dejal načelnik centra VViesenthal v Los Angelesu, rabin Marvin Hier, »s kompjuterjem pa bomo mogli sedaj iskati cele skupine. In poznavajoč njihove premike in države, v katerih živijo, bo njihova izsleditev gotovo lažja.«
Seznam, ki so ga izročili avstralskemu zunanjemu ministru, vsebuje imena, kraj prihoda, v nekaterih primerih pa celo točne naslove v Avstraliji, kamor so se bivši nacisti priselili. V imeniku so med drugim zabeleženi nekateri bivši funkcionarji proslule nacistične politične policije Gesta-pa, ki so osumljeni hudih zločinov na Češkem in v Litvi. »Minister Hayden je zagotovil,« je izjavil rabin Hier, »da bo avstralska vlada izvedla vse potrebne ukrepe, da zaključi našo preiskavo.« Vprašljivo je le še, če jih bo hotela tudi primerno kaznovati.
Nezavarovane bakterije
S ponarejenimi izkaznicami postanejo »polnoletni«
WASHINGTON — Laboratoriji ameriške vojske, kjer proučujejo in izdelujejo programe za bakteriološko vojno, niso dovolj nadzorovani. Obtožba ne prihaja od kakega pacifističnega gibanja, pač pa kar od bivšega direktorja raziskovalnega središča v vojaški postojanki Fort Detrick v Marylandu Neila Levitta, ki je nevarnost vzel tako zares, da je vložil prijavo na ameriško zvezno sodišče, sklicujoč se na izginotje v letu 1981 iz tamkajšnjih laboratorijev nekaterih virusnih kultur.
»V laboratorijih Portu Detricka hranijo več organizmov z zelo visokim potencialom smrtonosnosti,« je s tem v zvezi izjavil Levitt, »toda varnostni sistemi so povsem nezadostni, tako da more vsak odnesti v žepu ali v torbi zelo nevaren material.« Levittova prijava ni pa niti prva, saj je bil že prej nastopil v enakem smotru tudi Jeremy Rifkin, ki se bori, da vlada zaustavi vse raziskave o bakteriološki vojni, dokler ne bo varnost v teh laboratorijih popolna.
Glasniki vojaških oblasti, ki poveljujejo v Fort Detricku, so seveda zavrnili vse Levittove obtožbe in so izjavili, da »iz omenjenih laboratorijev ni nikoli izginil noben virus«.
NEW YORK — Ko so v zakotni newyorški ulici odkrili mrtvo šestnajstletno dekle, so ji v žepu našli osebno izkaznico, na kateri piše, da ji je bilo dvaindvajset let. To je policiji narekovalo, da skrbneje prečeše trgovine in delavnice v Manhattnu, za katere je že približno vedela, da v njih tiskajo ali ponarejajo oziroma prodajajo vsa mogoča potrdila, dokazila in siceršnje osebne listine.
V New Yorku in New Jerseyu je v gostiščih prepovedano točenje alkoholnih pijač mladoletnim. No, kdor ni še polnoleten, stopi v takšnole prodajalno in za male denarje dobi izkaznico, ki mu pripisuje nekaj let več, nato pa z njo hajdi v bar ali kavarno... Policijska raziskava je pokazala, da to počenjajo celo trinajstletniki.
Guverner zvezne države New York Cuomo je pred petimi meseci izdal uredbo, ki nalaga brezvestnim trgovcem z lažnimi listinami do 500 dolarjev kazni, kaže pa, da se ne-
čedne kupčije vseeno nadaljujejo z nezmanjšanim poletom. To seveda pomeni, da posli dobro nesejo. Če za navadno ponarejeno listino odšteješ samo 10 dolarjev, pa moraš za bolj zapleten in tehnično docela neoporečen dokument s posebnimi pečati in podpisi plačati tudi več sto dolarjev. Zadovoljni so torej vsi: izdelovalci lažnih listin oziroma prodajalci in gostinci, ki dobro zaslužijo z množico mladih, katerih brez nezakonite trgovine ne bi videli pred točilnim pultom.
Mestni upravitelji razmišljajo o možnosti, da bi delavnice in trgovine, ki se pečajo s temi nezakonitimi dejavnostmi, zaprli. Toda tega mnenja niso vsi. Nekateri trdijo namreč, da se bodo ilegalni posli potem pač preselili v podzemlje, kjer jih sploh ne bo več mogoče nadzirati, medtem ko se jih sedaj tako ali drugače vendarle da. Resnica je torej ta, da pojava nikakor ni mogoče zatreti.
NO, li« PR^VITAV. ' SE 41.0 UV-EPliO CEZ SEDEMDESET, USAS*
SEVEDA.
Za turiste niso več mikavni
Salamonove otoke opustošil ciklon
Obdelovalnih površin ni več
SYDNEY — Južnopacifiška državica Salomonovi otoki, nedaleč od Avstralije, si še zmerom ni opomogla po strahovitem ciklonu Namu, ki se je 18. maja letos znesel nadnjo z vso svojo rušilno silo. Epilog ujme, kakršne niti najstarejši otočani ne pomnijo, je bil zares grozljiv: več kot 1.000 oseb mrtvih in okrog 90.000 — kar tretjina vsega prebivalstva — brez strehe. Gmotna škoda znaša nad 100 milijonov avstralskih dolarjev ali približno 85 milijard lir.
Po pisanju mesečnika »Pacifik Islands« so posledice ujme tako hude, da so posamezne skupnosti v številnih predelih otočja povsem odvisne od pomoči mednarodnih humanitarnih organizacij. Te jim pošiljajo živež, oblačila, opremo za kuhanje in tudi pohištvo, vendar v nezadostnih količinah. Zaradi pomanjkanja gradbenega materiala morajo ljudje v najhuje prizadetih krajih živeti v zasilnih domovih, to je v barakah, ki so jih prekrili s plastiko.
Omenjena revija poroča, da so zaradi močnega deževja, ki ga je prinesel s sabo ciklon, vse reke prestopile bregove, povodnji pa do kraja opustošile polja, tako da je bila izbrisana sleherna sled za obdelanimi površinami. Ne samo, miniti bo moralo najmanj pet let, preden se bo prebivalstvo spet moglo lotiti kmetijstva, sicer pa se vsiljuje vprašanje, če mu bo sploh še kdaj mogoče zaživeti tako kot pred ujmo. Gospodarstvo Salomonovih otokov je pač slabotno in malo je verjetno, da bo mala država premostila težave, ki jih ji je naprtil ciklon. Ta je na primer tudi dobesedno pometel z vso kanalizacijo, zaradi česar se je začelo razmnoževanje malaričnih komarjev in z njim nevarnost epidemij, čeprav ljudje vodo pred njeno rabo zavrejo.
Res pa je tudi, da bi bile posledice divjanja, narave še hujše, ko ne bi Salomonovim otokom priskočili takoj na pomoč avstralski, novozelandski in novogvinejski Rdeči križ ter avstralska in francoska mornarica, in sicer s popravilom porušenih mostov in namestitvijo naprav za prečiščevanje vode. Poplave so uničile tudi prostrane gozdove in odkrile večje količine orožja in streliva iz druge svetovne vojne, zasutega s peskom. Po vsem tem Salomonovi otoki ne bodo za turista več tako mikavni kot doslej.