MATICE SLOVENSKE
Uredila
J. Tušek in M. Pleteršnik.
Založila in ua svitlo dalft
MATICA S L O V E N S K A.
Tisk Blassr.ikovih dedičev r Ljubljani.
Matice slovenske
za leto
1875.
Založila in na svotlo dala
Matica slovoiislca.
Tisek Blaznikovili dodicov v Ljubljani.
((** '.^n, N&
Si P: /iV
■ ■
i n iuii
Matice slovenske
v Ljubljani
za leto
1875.
►<
Sostavil Ivan Tušek,
c. kr. gimn. profesor, odbornik in tajnik Matice slovenske.
KAZALO.
I. Dol.
IX. poročilo o delovanji slovenske Matice v Ljubljani od
1.	julija 1874. L do 20. novembra 1875. 1.
Stran.
XXXI. odborova skupščina 9. oktobra 1874. 1........................................5
Zapisnik razgovora Ljubljanskih odbornikov Maticu	slovenske ti. febr.	1875.1.	(5
XXXII. odborova skupščina 10. marca 1875. 1............................. 7
Častitim rojakom in vsem drugim častiteljem dr.	Etbina	Goste	....	10
X. občni /.bor lit. maja 1875. 1........................................ 11
XXXIII. odborova skupščina 26. maja 1875. 1............................. 14
XXXIV.	„	Iti. julija 1875. I.................................. Ki
XXXV.	„	17. novembra 1875. 1..................................18
Upravništvo in imenik.....................................28
*
II. Dol.
Podučni in zabavni del.
Slovanski elementi v Venetščini. Spisal Dav. Trstenjak.
Predgovor ........................................................................ 8
Uvod.................................................................... 5
I. Slovanski jezikoslovski zaklad v Vouetščini.......................... 8
Pogled v mantvanščino..........................................................  103
Dodatki in popravki.
II. Antenor, vodja adrijanskih Venotov ..........................................125
III. Profesor Oontzon o slovanskosti starih Venetov.....................130
Dodatki in popravki.....................................................148
Literarna zapuščina doktorja Franceta Prešerna.	Poroča	dr.	Jan.	Bleiweis	153
Povest, kako se je Ivan Ivanovič razprl z Ivan Nikiforovičem. — Poslovenil Lav. Gorenjec................................................  '	•	•	180
Iz potne torbe. Spisal Fr. Erjavce  .............................................218
Telegrafija. Zgodovina in današnji njen stan. Spisal dr. Simon Šubie.
o (I I o v a 3) j i s i o v c! si s k M a I i c e
od 1. julija 187-'J. 1. do 20. novembra 1875. 1.
Po zapisnikih s o s t a v i 1
Ivan Tušek,
odbornik in tajnik.
XXXI.	odborov« skupščina
!). oktobra 1874. leta.
Ko so sc bili zbrali gg. odborniki: dr. J. Bleiweis, Šolar, dr. Vončina, Marn, Žakelj, Praprotnik, Močnik, Vavru, dr. Strbenec, dr. Poklukar, Vilhar, Sovan in Tušek, je odprl prvosednik gosp. dr. Costa skupščino ter naj popre j naznanil, da se jo dr. Razlag odpovedal odborništvu in da je mesto njega stopil v odbor profesor Zolgar, ki je bil dobil pri občnem zboru za izvoljenimi odborniki največ glasov. Odbornika g. Parapat in g, Majciger naznanjata, da jima ni mogoče v skupščino priti. — Zapisnik 30. skupščine se brez opazke poti'di.
Prvosednik bore prošnjo šole v sv. Vidu pri Brdu, naj bi jej Matica kaj svojih knjig podarila. Raztovarjajo se o tem dr. Costa, Močnik, dr. Poklukar in Šolar. Dr. Poklukar svetuje, naj se jej pošljejo vse po Matici izdane knjige, ako šolska knjižnica pristopi it Matici kot letnik. Ta predlog se je tudi sprejel. Nadalje povd prvosednik, da je Matica dobila iz Dunaja pohvalno pismo od lanske svetne razstave.
Potem se je prešlo na dnevni red.
1. K odtvorenju vseučilišča v Zagrebu gredo gg. prvosednik dr. Costa in nekateri odborniki na lastne stroške, da zastopajo tam Matico, in to z adreso, katero bo g. prvosednik sam sostavil.
2. Odbor je sklenil prihodnje leto nadaljevati Atlant, ter izdati Skandinavijo, Britanijo in Francosko.
3. Schodler se letos ne more dovršiti, ker so nam podobe prekasno prišle iz Brunšvika. Njegova botanika (prevod Tuškov) m zoologija (prevod Erjavčev) se boste izdali leta 1875.
4. Kersnikovo Avstrijsko povestnico so presojevali trije strokovnjaki. Gospod pisatelj je nekoliko prenaredil rokopis po željah
gospodov presojevalcev, ter svetuje g. prvosednilt, naj ga Matica sprejme. Odbor ga tudi soglasno sprejme. Ta povestnica se bo izdala še za 1874. leto.
5.	Za dr. Šubičev špis ,,o telegrafiji" se bo iskal lesorezec, ki bi podobe napravil. Ce sc bo mogel dobiti in če ne bo predrag, se bo spis tiskal v letopisu 1875. leta v tem slučaju, ako bo gospod pisatelj hotel zadovoljevati se z nagrado 38 gld. za tiskano polo tako, da se odštejejo od tega plačila stroški za podobe.
ti. Odbor je sklenil zaostalo letnino iztirjati, in sicer najpoprej po časnikih opomniti tiste, ki še niso plačali, da naj plačajo.
7. Gospod prvosednik naznanja, da je v odborovem imenu prevzel Cafovo zapuščino.
8. Proračun za 1875. leto sc napravi.
9. Gospod Križnik v Motniku prosi kaj nagrade z5, nabiranje narodnega blaga. Dosodi se mu v to ime, 30 gld.
10. Tajnik naznanja, kaj in kako misli občnemu zboru poročati, ter med drugim tudi pove, da je od 4. marca 1874 pristopilo 90 novih letnikov in 2 ustanovnika. Odbor pritrdi njegovemu poročilu, ter ker ni nobenega predloga več, končd g. prvosednik sejo.
Zapisnik razgovora Ljubljanskih odbornikov Matice slovenske
6. februarja 1875. leta.
Ker je bil čas prekratek, da bi so bila mogla sklicati odbo-rova skupščina, je povabil dne 6. t. m. prvosednikov namestnik, gosp. Peter Kozler, Ljubljanske odbornike v dogovor, in zbrali so se gospodje^, dr. Jan. Bleivveis, Marn, Pleteršnik, Fr. Sovau, dr. Strbenec, Solar, Tomšič, Tušek, Vavru, Vilhar, dr. Zupanec in Žakelj.
Gosp. predsednik odpre skupščino s sledečim po priliki govorom: Nemila osoda nam je v kratkem vzela zopet dva neprecenljiva moža, dr. E. H. Costo in dr. Leona Vončino. Dr. Costa je bil več let za Matico tako delaven, da ga bode težko, težko pogrešala, kakor bode v marsikaterem drugem oziru nedo-mestljiv. Z zlatimi črkami ostane zaznamovano njegovo slavno ime v zgodovini mile našo domovine in vsega slovenskega naroda. Trudil, delal, govoril in trpel je mož na znanstvenem, političnem in narodnem polji. Kličimo toraj pokojnemu prijatelju v spomin : naj v miru počiva! (Odborniki iz sedežev vstavši pritrdijo.) Tudi dr. L. Vončina je stal v prvi vrsti rodoljubov; tudi zguba njegova nam je zelo britka. Naj blagi mož v miru počiva! (Odborniki isto tako vskliknejo.) — V prihodnjem „Ietopisu" pa naj popiše „Matica" delovanje obeh pokojnih mož. Kar se pa še posebej tiče
1'anjkega prvosednika dr. E. Coste, opomnim, da je baron W u r z-bach, predsednik kmetijske družbe, v poslednji seji te družbe svetoval, naj se mu napravi dostojen nagrobni spominek ter da naj se povabi tudi „Matica“, da se temu pridruži. Obljubil sem mu, da, ker v tako kratkem času ni mogoče sklicati vsega odbora, povabim le Ljubljanske odbornike, da se posvetovajo o tem predlogu. Prosim toraj, to zadevo v razpravo vzeti.
Dr. BI enveis se v odborovena imenu zah valuje predsedniku, da se je s tako gorko besedo spomnil umrlih. Res — rekel je — žalostni so nam časi! Matica je še mlado društvo; a koliko mož je zgubila, ki so jej kot predsedniki ali podpredsedniki na čelu stali; umrli so jej: dr. Toman, Kos, baron Anton Zois, dr. Vončina in dr. Costa; poleg njih pa še tajnik prof. Lesar. Pač nobeno narodno društvo nima take britke zgodovine. Naj bi v prihodnje srečnejša bila! — Nasvetovani spominek za umrlega predsednika dr. Costo je tako važna stvar, da ni dvombe, da se bo „Matica“ v ta namen gotovo pridružila s svojimi močmi kmetijski družbi. Ali stvar se ne more mahoma skleniti, zato predlagam, naj se danes izvoli odsek, ki naj prevdarja, kako naj bi se stvar izvršila.
Danes itak sklepati ne moremo, ker niso vsi odborniki pričujoči. Ko odsek prevdari napravo spominka, naj poroča vsemu odboru Matičnemu v konečni veljavni sklep; — v ta odsek naj se izbere pet odbornikov. — Ta predlog je bil po kratkem razgovar-janju soglasno sprejet, in v odsek so bili izvoljeni: dr. Bleiweis, P. Kozler, Marn, Vilhar, dr. Zupanec. Odsek seje koj konstituiral ter si za prvosednika izvolil gospoda Petra Kozlerja.
Ko se je konečno še določil 10. dan marca meseca za prihodnjo odborovo skupščino, bilo je seje konec.
XXXII.	oriborovn skupščina
10. marca 1H75. lota.
Gospod prvosednikov namestnik Pet er Kozler prične sejo, ko so se bili sošli gg. odborniki: Dr. Jan. Bleivveis, J. Marn, M. Močnik, M. PJeteršnik, dr. J. Poklukar, A. Praprotnik, Fr. Souvan, dr. J. Strbcnec, L. Svetec, J. Šolar, J. Tušek, J. Vavru, J. Vilhar, dr. J. Zupanec in Fr. Žakelj.
1. Potrdi se zapisnik 31. odborove skupščine in zapisnik privatnega dogovora Ljubljanskih odbornikov 6. februarija 1875. leta.
2. Gospod dr. Jan. Bleiweis se oglasi ter izroči odboru sledeče pismo: „Slavni Matični odbor! Pofastujem se društvu Matice
slovenske izročiti obraz nepozabljivega našega prvosednika dr. Coste, ki ga je po naročilu zdolej podpisanih častiteljev njegovih slikal naš velecenjeni umetnik Ivan Franke. Naj ostane podoba dr. Gostova na strani dr. Tomana na vedne čase v hiši Matični v spomin neizmernega spoštovanja in iskrene hvaležnosti do prezgodaj narodu slovenskemu umrlega domoljuba!
V	Ljubljani 10. sušca 1875. 1.
Dr. Jan. Bleivveis, grof Jož. Barbo, Ivan Vilhar, prof. Janez Vavru, dr. Jožef Poklukar, Jan. Murnik, Pr. Ks. Souvan, Pr. Ks. Souvan mlajši, Ferdinand Souvan, dr. Jernej Zupanec, dr. Vončina, prof. Jožef Marn, J. Solar, Anton Perma, Valentin Krisper, France Kadilnik, kanonik Zupan, kanonik Kramar, Luka Jeran, Karl Kljun, kanonik Urh, Franjo Ravnikar, Karol Žagar, Anton Klein, Pavel Skalo.
Potem pa reče: Takrat, ko sem bil sprožil misel, naj sc izdela slika Costova, to je bilo prve dni aprila meseca 1871. leta, bil bi na vse drugo poprej mislil, nego na smrt njegovo. Storil sem bil to zavolj tega, da bi bila mu poklonjena slika vsaj v nekoliko zadostilo zoper takratne hude napade celo iz domačega tabora. Naj poveoj še, da mi je svak njegov g. Schollmayr iz izvirnega Gostovega dnevnika izročil njegovo sebi lota 1819. postavljeno poslovico ter mi željo razodel, naj se primerno prilepi sliki. Prisloviea se glasi tako:
Dev AVahrheit soli mein Leben,
Dem Kecht, geiveihct sein; —
Mein Herz sei Gott ergeben,
Die Elire blcibc mein!
Laibach 1849.	E. II. Costa.
Gosp. predsednik predlaga, naj se tem gospodom pismeno izreče zahvala za krasni dar, kar se tudi soglasno sprejme.
Tajnik bore potem pismo hrvatske ,,Matice1', v katerem ona obžaluje smrt dr. Coste. To pismo se glasi od besede do besede tako-le: „Slavnomu odboru ,.Matice slovenske1' v Ljubljani! Uprav-ljajuči odbor ,,Matice hrvatske" žali neizrecivi gubitak Matice slovenske i suplemenoga naroda slovenslcoga, što tako rano izgubi plemenitega radnika i glavu svoju dra. L. Kostu. Tu novu ranu naroda slovenslcoga najnježnije osiečamo mi Hrvati, prva brada Vaša; a ,,Matica hrvatska1', najsrodnija po radu i težnjah svojoj družici slovenskoj vruče želi što više takovih odličnih članova i radnika, a s Vami zajedno oplakuje slavna Vam predsjednika. Iz-vršujuči nalog upravljajucega odbora čast nam je podpisati se
najpokorniji
Ivan Kukuljevič,	Tade Smičiklas,
predsjednik.	tajnik.
U Zagrebu 3. veljače 1875.
3.	O vprašanji, kdaj naj bo občni zbor, se sklene po kratkem razgovarjanji, da bo na vsak način maja meseca po deželnem zboru; dan pa naj določi predsednik, ter o pravem času svoj sklep razglasi. Občnemu zboru bo med drugim tudi naloga, da vsled Matičnih pravil voli deset odbornikov, in sicer: 8 odbornikov namesto onih 1870. lota voljenih, ki so a) izmed Ljubljanskih: dr. J. Bleirveis, J. Tušek, J. Vavru; b) izmed vnanjih: grof Jožef Barbo, J. Gorup, Fr. Kandernal, Luka 8vetee, dr. J. Ulaga; — ‘J odbornika namesto umrlih Ljubljanskih: dr. K. II. Costa in dr. L. Vončina.
Dr. J. Bleiweis poroča, da spisovanje Gostovega životopisa je drage volje prevzel prof. Urbas v Trstu in ravnatelj Praprotnik pove pri tej priliki, da izdeluje Tomanov životopis, katerega izdati je sklenila „Matica“ leta 1872. Izrekla se je pri tej debati tudi želja, naj bi kdo spisal dober životopis Čopov, katerega naj bi Matica o svojem času izdala.
O	tem, kaj naj Matica na svetlo d:l 1876. leta, se je sklenilo po daljem razgovarjanji, katerega so se vdeležili dr. Bleiweis, Kozler, Šolar, Praprotnik, Svetcc, dr. Poklukar, Marn, Pleteršnik, Žakelj, Vilhar in Tušek: naj se ta stvar prepusti odsekoma za izdavanjc knjig in za gospodarstvo, ki naj ob svojem času o tej stvari odboru poročata.
5. Tajnik poroča, da bode letos Schodlerjeva knjiga prigode končana. Botanika je že tiskana, zoologije pa 1. pola. Izmed za „letopis“ 1875. leta namenjenih spisov je tiskana že Ter s te n j ak o v a II. razprava „o slovanskih elementih v Venet-ščini“, dr. Šubičeve ,,telegrafije' pa ste tiskani 2 poli.
6. Za vrednika „letopisu“ se je naprosil prof. Pleteršnik, ki je tudi začasno ta opravek prevzel.
7. Dr. J. Bleiweis poroča, da mu je predsednik deželne sodnije di’. Lušin razodel željo, naj bi ,,Maticu" skusili na svetlo dati knjigo „Fiora carniolica“ z latinsko in slovensko terminologijo, podobno knjigi: „Flora croatica", spisani po Schlosserju in Vuko-tinoviču in izdani po jugoslovanski akademiji v Zagrebu; gospod Val. Plerael, župnik na Koroški Beli, je znan izvrsten botanik, ki je na Dunajski rastavi dobil medaljo 1. vrste (medaljo za napredek), on bi bil tedaj strokovnjak za tako delo; zato predlaga dr. Bleiweis, naj se odsek za izdavanje knjig dogovori z gospodom Plemelom o tej zadevi in poroča ob svojem času, da odbor na podlagi temeljitih pozvedeb stvar v prevdarek vzame. Odbor je soglasno sprejel dr. Bleiweisov predlog. *)
8. Tajnik izroči blagajniku od dr. Coste dobljeno veliko sr e-
*) Žali Bog, da je g. župnik Plemel prej, nego se je moglo kaj stalnega o tej zadevi ukreniti, od strele v svoji župni cerkvi zadet, inoral umreti.
brno medaljo, izdano o priliki odprtja jugoslovanskega vseučilišča Franje Josipa v Zagrebu, katero je dotieni odbor podaril slovenski Matici ,,u vjekovitu uspomenu da jo spravi v blagajnico.
9.	Na prošnjo ravnateljstva Goriške gimnazije, naj Matica podari tamošnji gimnazijski knjižnici kaj svojih knjig, sc je sklenilo odgovoriti, da ,,Matica“ rada vstreže tej prošnji, ako pristopi ta knjižnica v vrsto njenih letnih udov,
Ker posebnih predlogov ni bilo, se je pričel razgovor o nasvetovanem spominku dr. E. II. Coste, čegar nasledek je bil niže stoječi, vil. listu ,,Novic" 1875. 1. tiskani poziv, ki gaje spisal dr. Jan. Bleivveis. G. odbornik Parapat je bil pa pismeno povedal svoje mnenje o tem.
Po vsern tem je sklenil predsednik sejo.
Častitim rojakom in vsem drugim častiteljem dr. Etbina Coste!
29. januariia t. 1. smo stopili pred Vas z britkirn poročilom, da nam je nemila smrt nenadoma vzela gosp. dr. Etbina Costo.
Ta vest pretresla ni samo src rodoljubov domovine naše, temveč tudi mnogobrojno število častiteljev njegovih dalječ zunaj nje, čemur priča bili so glasi žalosti, ki se je odmevala po različnih časnikih, in pa sprevod trupla umrlega na pokopališče 30. januarja, katerega so se prebivalci dežele naše, brez razločka političnega strančarstva, tako obilo udeležili, da Ljubljana ni še videla pogreba tako velikanskega.
Danes stopimo združeni zopet pred Vas, al z drugim poslom, namreč s tem, da Vas vljudno vabimo k udeležbi pri stavbi spominka na mesto, kjer počiva mož, ki ga narod naš prišteva naj-odličnejim sinovom domovine svoje.
S tem činom storimo mi to, kar stori vsak izobražen narod zasluženim rojakom svojim, in spolnujemo dolžnost hvaležnosti do domoljuba, ki se je ves žrtvoval narodu svojemu, in čegar životopis izrazujejo tri kratke pa veliko pomenljive besedice: delavnost, skrb, boj, to je, delavnost neumorna, skrbi velike in neprenehani boj za blagor naroda našega, kateremu je ranjki do zadnjega diha bil udan kot verni sin matere katoliške cerkve in vedno zvest Avstrijan.
Njemu na gomilo hočemo staviti dostojen spominek iz karana ali iz brona, in ako bi se doneskov za-nj nabralo več, staviti mu tudi v kaki ustanovi še drug spominek, ki ostane stanovitnejši nego znamenje iz kamenja ali brona.
Sprejeli bodemo zato hvaležno vsak veči ali mali dar v ta namen, kajti prav to hode svetli kazalo, da mu je stavil spominek narod naš, združen s častitelji ranjega tudi zunaj domovine naše.
Doneske sprejemata blagajnik družbe kmetijske gospod Andrej Brus in pa blagajnik Matice slovenske; gosp. Ivan Vilhar, potrjevali pa se bodo sprejeti doneski po ,,Novicah".
V	Ljubljani 14. sušca 1875.
Karol baron Wurzbach,	Viljem	grof	Wurmbrand,
predsednik e. kr. družbe kmetijske.	predsednik	katol.	društva.
Peter Kozler,	.
podpredsednik „Matice slovenske.	.	,	u	nl	’	.	,,
Dr. Jan. Bleiweis,	predsednik	dramatičnega	društva.
predsednik narodne čitalnice in polit.	Josip	Nolli,
društva „Slovenije.“	starosta	„Sokola.“
Franjo Ravnikar, predsednik glasbene Matice.
J. N. Horak. predstojnik podpornega olirtn. društva.
Janez Gnezda, predsednik katol. društva rokodelskih pomočnikov.
X. občili zbor
19. maja 1875. lota.
1. Ko se je bilo zbralo okoli 60 udov, začel je podpredsednik gosp. Peter Kozler zborovanje ob .'5’/4 uri popoldne. Pozdravil je nazoče Matičarje ter še sosebno zahvalil se tistim, ki so prišli iz daljnih krajev. Izpričal se je zavolj tega, da niso bili Matičarji vsak posebej povabljeni v zbor, ker se je mislilo, da je dovolj, ako se čas zborovanja po časnikih razglasi. Rekel je nadalje, da je osoda spet vsekala Matici slovenski težke rane. Izgubili smo nenadomestljivo pridnega delavca, mnogoletnega predsednika slovenske Matice gosp. dr. E. H. Costo, in pa tudi velecenjenega podpredsednika gosp. dr. L. Vončino. Odbor Matici je kmalu po smrti Gostovi sklical Ljubljanske odbornike v razgovor, po katerem se je bil izbral odsek za nabiranje prineskov za Costov nadgrobni spominek v zvezi z drugimi narodnimi društvi. Doslej se je že nabralo nekoliko denarja za spominek, in prepričani smo, da bodo gospodje Matičarji tukaj in po deželi delali z vsemi svojimi močmi na to, da se nabere doneskov za dostojen spominek velezasluženeinu predsedniku.
2. Tajnik bere poročilo o odborevem delovanji od
6.	marca 1874. leta do 19. maja 1875. leta, tako-lc se glaseče:
Glavne knjige zadnja številka je 4. marca 1874.1. bila 2772, danes je pa 2920; to kaže prirastek udov za 148, med katerimi se 3 ustanovniki. Izmed ustanovnikev so pomrli: dr. E. II. Costa,
dr. Franjo Bratkovič, dr. Ivan Hrast, dr. Ivan Mele, Ivan Mrgolič, Ivan Podobnik, Janez Reš, kanonik Rozman, L. Valentinčič, dr. L. Vončina.
Vseh udov šteje Matica slovenska danes: letnikov 1879, ustanovni kov 405; vseli tedaj 2284. —- Odkar tedaj Matica obstoji, vpisalo se jo va-njo, pa potem do danes ali odstopilo ali pomrlo: 2920 — 2281 = 636 udov.
Od poslednjega občnega zbora do danes smo razposlali knjige za 1873. 1., namreč: ,,Slovanstvo" I. in „L e topiš" za 1872. in 1873. Mo tistim udom, katerim niste bili ti knjigi že poprej poslani. Četrti snopič ,,Atlanta", to je, Italijo, Nemčijo in evropsko Turčijo smo razpošiljali meseca avgusta in septembra 1784.1. Pozimi meseca decembra 1874. leta in januarija 1875. leta smo razpošiljali knjige za 1874 leto, namreč: „Prirodoznanski zemljepis" prof. Jesenke in ,,zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije" prof. Krsnika. V nekatere daljne kraje so se pa tačas razpošiljali ob enem tudi zgorej omenjeni zemljevidi.
Knjige za 1875. leto se pridno tiskajo. Schodlerjeva ,,knjiga prirode" bo letos končana. 4. njenega zvezka je stavljena danes 16. pola. Podučni del „Letopisa“ za 1875. 1. se tudi tiska. Prvi sestavek, namreč T r s te n j ako v IL del „slovanskih elementov v Venetščini" je dodelan in tiskan; on obsega 10'/3 pole po priliki. Dr. Simen Šubičeve „ilustrirane telegrafije" ste tiskani dve poli. Zavolj imenika Matičarjev, da bo, kolikor mogoča, korekten, bo „Letopis“ dodelan še le proti jeseni, ter se bodo letošnje knjige razpošiljale udom proti koncu leta. 5. snopič ati a n to v je v delu, namreč: Britanija, Francoska in Skandinavija.
Namesto dr. Kreka, ki odborništva ni sprejel, je prevzel od-borništvo gosp. prof. Z o Iga r v Oelji, ki je za onim bil pri poslednjem občnem zboru dobil največ glasov (168.)
V	poverjeništvih se je marsikaj spremenilo, kakor se to vidi iz tiskanih poročil odborovih skupščin, bivših mod tem časom.
Za 1876. leto spisujeta ,,Slovanstva" II. del (severne Slovane) gg. prof. M a j c i g e r in profesor W i e st h a 1 e r.
Knjig' Matičnih je odbor mnogo podaril ali po jako znižani ceni prodal nekaterim šolskim knjižnicam in učiteljem.
Naj omenimo tudi to, da Picot, francoski vicekonzul v Parizu,
o	priliki potrditve, da je poslane mu knjige prejel, Matico talcu le pohvaluje: ,,Ich will es nieht unterlassen, den thathigen Mitgliedern der Matica meine warmsten Gluckwiinschc iibor die Arbeiten der Gesellsehaft auszusprechen. Der Inhalt des ,,Letopis" ist in jeder Hinsicht sehr werthvoll und scheint mir alljahrlich an Interesse zu gewinnen". (8. februarja 1875.)
Odbor je poslal g. M. Cigaletu na Dunaji zahvalno pismo za poslano lično spomenico v petili Avstrijskih jezikih, izdano
za spomin na 251etno vladanje Njegovega Veličanstva, cesarja, kralja in vojvoda Franje Josipa.
Pri svečanosti odpiranja vseučilišča Franje Josipa v Zagrebu lanskega leta vdeležila se je slovenska Matica s posebno deputacijo, vodjeno po ranjkem predsedniku dr. Costi, ter izročila dotičnenni vseučilišenemu odboru posebno adreso.
Pri Dunajski svetski razstavi predlanskega leta je dobila slovenska Matica „pohvalno pisino“, katero se je pa bilo nam še le lanske jeseni poslalo.
Na vprašanje predsednikovo, želi li kdo besede o tem poročilu, oglasi se dr. Vosnjak ter pravi: Matica naj bi razdeljevala starejše knjige, ki v družbrni knjižnici brez koristi leže, knjižnicam srednjih učilišč, gimnazijam, realkam in preparandijam. Odbornik Vilhar odgovori, da se to godi, da vsak dobi knjig, kdor za-nje prosi; silili jih pa vendar nobenemu ne bomo. Odbornik Močnik dodaja temu še to, da je Matica podarila društvu ,,narodna šola" čez 200 knjig, ter toži, da nekateri učitelji hočejo le slovenskih k*ijig zastonj dobiti, nemških si pa kupujejo povsod za težak denar. Oe kaka šolska knjižnica pristopi kot ud k Matici, se jej dado prejšnje Matične knjige zastonj. — S tem je bil ta razgovor končan.
3. Blagajnik g. Ivan Vilhar bere sklep računa za čas od 12. avgusta 1873. do 13. septembra 1874. leta. Na predsednikovo vprašanje, želi li kdo besede, oglasi se g. dr. Karel Bleiweis, ter izrazi željo, naj bi se nekatera poverjeništva spremenila v namen, da bi bilo manj zaostankov pri letnikih iz nekaterih krajev. '— Odbor to željo na znanje vzame.
Gosp. Jurčič pravi: Tiskarski stroški so izkazani z 2914 gl. 50 kr. Vsacemu, ki se v teh rečeh spoznd, se mora zdeti, da je to malo preveč, ter da bi se moglo kakih 200 —300 gld. prihraniti, ako bi se dražba razpisala za tiskanje Matičnih knjig. Kdor stori enako dobro delo za nižjo ceno, ta naj delo dobi. Se država so v tem oziru ne drži nikalcoršnega monopola. On predlaga tedaj resolucijo: Odbor naj razpiše dražbo za tiskanje Matičnih knjig.
Gosp. Vilhar opazi na to, da so vsi tiskarji v Ljubljani zmenjeni med sabo. Pred več leti, pravi, sem prašal Blaznika: po čem bi tiskal on Matične knjige? pa mi odgovori: Čez tri dni Vam bom povedal. Med tem se je sporazumel z drugimi Ljubljanskimi tiskarji. Zato sem pisal Kienreichu v Gradec, po čem da bi on tiskal. Od njega dobljen odgovor povem ranjcemu Blazniku , na kar mi ta reče: Za to ceno bom pa jaz tiskal. Tako se sedaj Matične knjige cenejše tiskajo. Se v6, takrat še ni bilo narodne tiskarne. Sedaj so okolnosti drugačne. — Toliko, pravi, imam jaz omeniti o tej stvari.
Predsednik stavi Jurčičev predlog na glasovanje, ki je bil tudi z večino glasov sprejet.
4. Za pregledovalce društvenih računov se na predsednikov
nasvet soglasno volijo sledeči gospodje: Pr. Ravnikar, deželni blagajnik; Jož. Pfeifer, deželni koncipist in Drag. Žagar, kontrolor pri deželni blagajnici.
5. Blagajnik Vilhar bero proračun za XI. Matično leto. Pri tej priliki pravi dr. Vošnjak, da naj bo še en občni zbor septembra 1875. leta, da popravimo to, kar je bilo iz znanih vzrokov zakasnjenega 1873. leta. Da se odstranijo take ali enake zmedo, izvirajoče iz tega, da jo Matičnemu letu konec vsacega 30. junija, predlaga on, naj bi se XI. Matično leto raztegnilo do 31. decembra 1875. leta, tako da bi imelo to njeno leto 18 mesecev, ter da bi se XII. Matično leto začelo s 1. januarijem 187G. leta.
Ta mnogim, sosebno tajniku, že dolgo časa na srcu ležeči nasvet je bil po tem, ko so ga še podpirali gg. Vilhar in dr. Poklukar, tudi malo ne soglasno sprejet. Kako bo pa s plačevanjem zavolj teh 6 mesecev, to bo sklenil Se le odbor po nadrobni presodbi te stvari.
6. Volitev 11. odbornikov.
Izvoljeni so bili vsi po „Novicah“ priporočani kandidatje, namreč: Dr. Jan. Blei\veis, Ivan Tušek, Ivan Vavru, Fr. Ravnikar, prof. Wieathaler, dr. Ulaga, grofBarbo, Stegnar Fel., Urbas, Svetec Luka, Gorup Josip. — Razun teh sta dobila dr. Šust 11, dr. Gregorec 6 glasov.
Ker ni bilo nobenega predloga več, končd g. predsednik zbor.
XXXIII.	udborova skupščina
2G. maja 1875. lota.
Ko so se bili zbrali gg. odborniki: dr. J. Bleiweis, P. Kozler, Marn, Močnik, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Sovan, Stegnar, dr. Strbenec, Svetec, Solar, Tomšič, Tušek, Vavrii, Vilhar, VVies-thaler, dr. Zupanec in Žakelj, je začel podpredsednik g. P. Kozler skupščino.
4.	Prebral se je zapisnik 32. odborovc skupščine, ki se je potrdil po tem, ko se mu je dodalo to, da je g. odbornik Pa-rapat pismeno povedal svoje mnenje o dr. Costovem spomeniku. Potem se je prebral in potrdil zapisnik 10. občnega zbora in zapisnik skrutinatorjcv volitve. Izvoljeni so bili izmed 346 oddanih glasov gg.: dr. J. Bleiweis (346), J. Tušek (346), Vavru (346), Ravnikar (346), Wiesthaler (346), dr. Ulaga (346), grof Barbo (345), F. Stegnar (345), JJrbas (344), Svetec (341), Gorup (333). Razun teh so dobili dr. Šust 11, dr. Gregorec 6 glasov itd. Odbor potrdi volitve, ker so se popolnoma pravilno vršile. Tajnik naznanja, da se je g. Fr. Ravnikar odpovedal odborništvu, ker je z drugimi deli preobložen. Odbornik Marn omeni, da se je letos zato tako malo Matičarjev volitve udeležilo , ker se je premalo vabil bilo
razposlalo ali pa prepozno. Tajnik reče, da mu ranjki predsednik Costa nikoli ni povedal, da bi se bila kedaj povabila razpošiljala. Mislil je toraj on, da je dovolj, ako se čas občnega zbora po časnikih naznani; dal je sicer nekoliko sto vabil na svojo varnost ali nevarnost pri Blazniku tiskati, katera vabila je on poslal bil gg. poverjenikom večih poverjeništev; da bi pa vsacemu Matičarju posebej povabila pošiljal, to — si je mislil, bi prizadelo Matici preveč stroškov. — Odbornik S vet ec reče: Vzrok temu, da se je tako malo glasov oddalo, je bil edino le ta: ker tega ni trebalo, saj	ni bilo nobene agitacije	od	nasprotne strani.
2. Kdaj naj se prihodnje	Matično leto začne, to določiti naj se prepusti prihodnji odborovi skupščini.
3. Potem je prišla na vrsto volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, tajnika, pregledovalca društvenih računov in 2 ključarjev.
Za prvosednika je	bil	izvoljen gosp. dr. Jan. Bleiweis
z	18	glasovi izmed oddanih	19	glasov; za njegova namestnika
pa gospoda Peter Kozler z 17 in prof. Pleteršnik z 10 glasovi, ^osp. podpredsednik P. Kozler pozdravlja toplo novega prvosednika dr. J. BI eiweisa, ki pa v daljnem govoru motivira prošnjo , naj si namesto njega gospodje odborniki izbero druzega prvosednika. Ko gospodje Kozler, Šolar, Marn, Tomšič in drugi odgovarjajo, sprejme g. dr. Bleiweis častno mesto predsedstva s pridržkom, da sme odstopiti, kedar bi za zdravja voljo to za potrebno spoznal.
Prof. M. Pleteršnik se je tudi branil prevzeti podpred-sedništvo, pa ga po vsestranskem prigovarjanji naposled vendar prevzel. Gosp. P. Kozler je brez ugovora ostal na mestu prvega podpredsednika.
Dosedanjega blagajnika gosp. Ivana V il h ar j a je volil odbor per acclamationem še nadalje za blagajnika.
Potem je prišla volitev tajnika na vrsto. Dr. J. Bleiweis, ki je zdaj mesto predsedstva prevzel, pravi, da pride največ in najzamudnejših del tajniku v dolžnost; zatorej praša dosedanjega tajnika prof. Tuška: hoče li on še nadalje opravljati tajnikova opravila? Tajnik odgovori, da vendar še prevzame tajništvo zato, ker stanuje zdaj v Matični hiši in mu je vsled tega posel mnogo olajšan. Potem stavi predsednik volitev tajnika na glasovanje, in izbran je bil soglasno za tajnika dosedanji Matični tajnik prof.
J. Tuše k.
Za druga opravila je tudi soglasno pridržal odbor vse dose-danje gospode upravnike; bil je namreč za knjižničarja izvoljen prof. Vavru; za pregledovalca računov dr. Zupanec, za ključarja Fr. Sovan stare ji in dr. Strbenec.
4. Prestopilo se je potem na volitev odsekov,
a)	Gospodarski odsek ostane, kakor je bil.
b)	Odsek za narodno blago se združi z odsekom za izdavim j e knjig, ki se dopolni tako, da pride va-nj mesto dr. Coste prof Wiesthaler, ter da se pomnoži še z gospodoma Stegnarjem in Urbasom.
Jako važni predlog podpredsednika prof. P let er Sni ka, predlog namreč: naj se odsek za izdavanje knjig razdeli na tri pododseke: .1) za jezikoslovje, 2) za zgodovino, 3) za realne predmete — se v tej seji ni mogel ko n e e n o rešiti ter se je po nasvetu predsednikovem odložil na sklepanje v prihodnji od-borovi seji s tem dodatkom, naj se odsek za izdavanje knjig pred vsem konstituira, to je, naj si svojega prvomestnilca, namestnika njegovega in pa zapisnikarja izvoli, naj potem prof. Pleteršnikov predlog v prevdarek vzame in o njem v prihodnji odborovi seji poroča.
5. Gospe Scholmajerjeve ponudba, naj bi Matica iz zapuščino dr. Gostove kupila slovenske knjige, izročila se je v pretres odseku za izdavan je kn jig. Ta je pozneje iz svoje skupščine izbral gg. Vavrd-a in Wiesthalerja, da pred vsem drugim pregledata knjižnico, ter odboru o tem prihodnjič poročata.
6. Glede pisma mestnega magistrata, naj bi Matica nekoliko donesla za nov trotoir pred svojo hišo na Bregu, sklenilo se je, da se bo z dr. Poklukarjem pomnoženi gospodarski odsek o tem posvetoval.
7. Gosp. Tomšiča je odbor prosil, da naj bi nadaljeval po dr. Costi začeto in do leta 1874. nadaljevano bibliografijo slovensko, ter da bi izročil Matičnemu „Letopisu“ za 1876. leto slovensko bibliografijo ^a 1874. in za 1875. leto. — Gosp. Tomšič je to delo prevzel.
8. Ko se jo še sprejel prof. Marnov nasvet: naj bi Matica dajala marljivim učencem srednjih šol darila iz svoje knjižne zaloge, je končal predsednik današnjo odborovo sejo.
XXXIV.	odborov« skupščina
16.	julija 1875. lota.
Ko so se bili zbrali gospodje odborniki: Jeran, Marn, Močnik, Parapat, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Souvan, Stegnar, dr. Sterbenec, Šolar, Tušek, Vilhar, VViesthaler, dr. Zupanec, Žakelj, je začel predsednik dr. Jan. Bleivveis skupščino.
1. Odbor potrdi zapisnik 33. odborove skupščine. Na pritožbo g. Parapata, da zapisniki odborovih skupščin zadnje čase prepočasi hodijo na svetlo, je predsednik po kratki debati odgovoril, da bo njegova skrb, da se bo to odslej hitreje godilo.
2. Tajnik prebere poročilo gospodov preglednikov društvenih
računov, katero izjavlja, da so Matični računi preteklega leta skozi m skozi v redu. Odbor pritrdi priznanju, ki so ga o tem velikem računskem poslu pregledniki izrekli sodelujočima gospodoma blagajniku J. Vilharju in tajniku J. Tušku.
Potem so se razsojale prošnje za podelitev Matičnih knjig. Odbor je na prošnjo prof. Marna podaril primerno število Matičnih knjig (med njimi največ češke slovnice) Ljubljanskim gimnazi-jalcem; -— potem nekoliko knjig nekaterim okrajnim šolskim knjižnicam, društvu sveučilištnih dijakov, ,,narodnemu domu“ v Zagrebu m pa še dvema drugima prosilcema.
4. Da se izvrši sklep Matičnega odbora od leta 1872. zarad tiska životopisa ranjcega dr. Tomana in njegovih še ne natisnjenih pesem, se je naprosil odbornik g. Praprotnik, naj dovrši njemu izročeni rokopis, ki med drugim obsega v Tomanovi zapuščini najdene pesmi „podobe“, ter naj se jim dodado še nekatere iz 15 e tiskanih njegovih .,Glasov domorodnih1' izbrane pesmi. Gospod Praprotnik obljubi, da bo rokopis za tisek pripravljen do vseh Cvetov. Na to sklene odbor, da vredjeni rokopis koj potem v natis gre, tako, da pride ta knjiga v spomin za Matico mnogo zasluženemu dr. Tomanu leta 1876. gotovo na svetlo.
5. Prof. J. Marn peroča o zapuščini Cafovi in naposled nasvetuje, naj se prepusti vsa zapuščina v porabo vredovatelju slovensko-nemškega slovarja Wolfovega, ako je on želi, ker zapuščina, kolikor je je Matici v roke prišlo, nima nikakoršne druge vrednosti.
0.	Na Trstenjakovo ponudbo, naj bi slov. Matica tiskala tudi 3. del njegovih ,,slovanskih elementov v Venetščini',, je odbor sklenil, naj se gospod pisatelj povabi, da pošlje rokopis v pregled odboru; ker ta smo po Matičnih pravilih še le po sprejemu rokopisov sklepati o tem, ali se bodo tiskali, ali ne.
7.	Vrednik „letopisa“ prof. Pleteršnik poroča, da se „letopis“ niarljivo natiskuje, in da se v podučni in zabavni del „letopisa“ za 1875. leto vzamejo sledeči spisi: a) Trstenjakovih „slovanskih elementov v Venetščini“ II. del; b) Šubičeva ,,telegrafija“ s Podobami, katere se bo za posebni prodaj še 200 vezkov več tiskalo, c) Gorenj če v prevod neke Gogolove povesti, d) Prešernova literarna zapuščina, ki jo hrani dr. Bleiweis, e) Para-Patov spis ,,regeste Kamniškega mesta“, in eventuelno nekatera Kopitarjeva, Han kova in Slomšekova pisma Fr. Metelku, pisma Kopita rjeva Jak. Zupanu in različna pisma Metelkova, katera hranuje dr. Poklukar. Glede Parapatovega predloga, naj Matica izda bakroreze Slovenca Šege, ki je bil v 18. veku v Monakovem sloveč bakrorezec, je odbor po mnogostranski obrav-navi sklenil, gosp. Parapata prositi, da odboru Matičnemu dd Pismeno natančen načrt o tej zadevi; končni sklep se je do tistega easa odložil. —- Prof. Erjavčevo pismo zarad njegove pisateljske
Letopis 1875.	2
nagrade se je izročilo predsedniku odseka za izdavanje knjig, gosp. Solarju, v poročanje v prihodnji skupščini.
8. Predsednik bere dopis prof. Majcigerja, po katerem ima odbor rokopis o Cehih in Slovacili za „Slovanstva II. del“ do Božiča 1875. leta pričakovati, in pa dopis prof. Macuna, ki ne more gotovega obroka povedati, do katerega dovrši svoj nalog o „slovenskem Stajerji". Odbor vzame oboje na znanje,
9. Poslednji občni zbor je sklenil, da se li. Matično leto raztegne do konca decembra 1875. leta, tako, da se bo vjemalo z navadnim letom. Odbor je soglasno vkrenil, da društvenikom zarad te vravnave Matičnega leta ne bo treba nič doplačati, ker se jim tudi ne bo več knjig dalo kakor po navadi.’*
10. Predsednik omeni, da so Matičarji doslej še le malo dali za Costov spominek. Ker je pa vendar dolžnost Matičnih udov, da zdatno podpirajo napravo spominka ranjkega nepozabljivega Matičnega predsednika, zato se bodo v kratkem razposlale gg. poverjenikom prošnje , naj izvoli vsak v svojem okrožji nabirati doneskov, ter poslati jih blagajniku slovenske Matice, g. J. Vilharju.
Po preteku 3 ur, ko je bilo vse razpravljeno, kar je stalo na dnevnem redu današnje seje, je predsednik skupščino sklenil.
XXXV.	odhorova skupsi-žiia
17.	novembra 1875. letu.
Ko so se bili zbrali gospodje odborniki: Kozler, Marn, Močnik, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Kovan, Stegnar, dr. Strbenec, Svetec, Solar, Tomšiš, Tušek, Vavru, Vilhar, Wiesthaler in Žakelj, je začel predsednik dr. Jan. Bleivveis skupščino, v kateri so se razpravljale sledeče reči:
Ko se prečitate pismi gosp. odbornikov prof. Majciger-a v Mariboru in prof. Urbasa v Trstu, v katerih naznanja, da zarad šolskih opravkov ne moreta priti v sejo, se
1. zapisnik 34. odborove skupščine 15. julija	leta	1875.
odobri s tem popravkom , da je gospod odbornik Parapat (točka
7.	tega zapisnika) le rekel, da morebiti pošlje v „letopis“ za 1875. 1. spis ,,regeste kamniškega mesta.a
2. Poročilo tajnikovo.
a)	Matica se je vdeležila razstave učnih	pripomočkov	v
Gorici preteklih šolskih počitnic z vsemi	deli,	kar	iih	je
izdala. Dober nasledek tega se kaže v tem, da se od tam v novejšem času ljudje bolj pogostoma oglašajo za Matične knjige.
b) Odbor slovenske Matice je bil poslal 2. septembra t. 1. biskupu Strossmaj erju v Djakovo o priliki njegove škofovske petindvajsetletnice tako-le adreso:
„Vaša Preuzvišenost! Došel je tudi Slovencem mili glas, da preteklo je ravnokar 25 let, kar Vas je previdnost Božja posadila na prestol DiakovaŠke biskupije, i da narod jugo-slavenski bode slavil spomin tega za zgodovino svojo vele-pomenljivega časa. Vdeležiti se vsaj v duhu te svečanosti, veleva i tudi Slovencem sveta dolžnost, kajti tudi mi bla goslovimo oni dan, ko je Preuzvišenost Vaša bila poklicana na in sto, na katerem je Vašemu za blagor vsega jugosla-venskega naroda plamtečemu srcu mogoče postalo, dejansko dovršiti to, kar so plemenite namere i bistri um Preuzvišenosti Vaše potrebno spoznale za prosveto, duševni razvoj i blagor dolgo dolgo zapuščenega naroda. — Globoko so se v srca naša vtisnile besede Vaše Preuzvišenosti, s katerimi ste že pred mnogimi leti tudi nas Slovence vzeli v krilje Svoje,
i	kar so besede takrat izgovorile, to tudi v preblagem dejanji mnogokrat izpričali. Matica slovenska je združba Slovencev; ona je po udih svojih, razprostrenih po vsi zemlji slovenski, z&stop duševne Slovenije; ona tedaj o tem slovesnem momentu, ko Preuzvišenost Vaša obhaja 251etni spomin bišku-povanja, je tudi pravni organ, v kolo stopiti z nebrojnimi jugoslavenskimi brati, ki Preuzvišenosti Vaši 5. t. m. poklanjajo hvaležnosti navdušene čestitke, i ž njimi vred iz globo čine srca klicati: Dobrotni Bog ohrani še mnogaja letajugo-slavenskemu narodu Pokrovitelja velikodušnega, ki mu je stvaril novo dobe - dobo književnega in narodnega prerodja!“ Na to adreso je dobil odbor od biskupa Strossmaj er j a to-le zahvalno pismo: „Slavnomu odboru matice slovenske u Ljubljani. Sa radošču i uprav uzhičenjem pročitah list Vaš od dana
2.	rujna t. g. ter evo hitim izraziti Vam najsrdačniju zahvalnost na prijateljsko) uspomeni ijskrenoj čestitci prigodom moje biskupske dvadeset i petgodišnjice. Želeč braci Slovencem u svih plemenitih nastojanjih obilni božji blagoslov, ostajem s», odličnim štovanjem toga sl. odbora ponižni sluga Strossmaver 1/r., biskup. U Djakovu dne 10. rujna 1875.“
Odbor vzame to pismo radostno na znanje.
c) Prof. Urbas v Trstu piše, da spisuje Gostov životopis, da bi pa vendar rad zvedel, koliko po priliki tiskanih pol naj spis obsega. — Odbor sklene pisati mu, naj izdeluje životopis po svojem lastnem načrtu tako , da bo primeren javnemu delovanju mnogozaslužnega rodoljuba, ter ga dovrši tedaj, da Matica izd& životopis v prihodnjem letu.
d) Prof. Maj c iger v Mariboru piše, da z obljubljenim delom „Cehi“ (za II, del Slovanstva, ki bo 187G'. leta izišel na
svetlo) do novega leta pri najboljši volji ne more priti do izvršitve. „Šola posrltuje — pravi — moje modi v taki meri, da mi za postranska dela — in to je pri naših razmerah vendar le slovensko pisateljevanje, — prav malo časa ostaja. Moram najmanj še za '/4 leta do novega leta počenši prositi/*
—	Odbor vzame to sporočilo na znanje,
e)	Zagrebški in Celovški dijaki se zahvalujejo za obilno število podarjenih jim knjig; — kar se vzame na znanje, tj Knjigar Griovani Kajini v Milanu se zah valuje za dano mu privoljenje, da je smel izdati v drugič De bel jakovo slovnico nemško-italijanslco za Italijane, ter pošilja pet iztisov te knjige. — Odbor vzame to na znan je ter sklene na gosp. »Solarjev predlog, da Matica obdrži en iztis sama, druge pa razdeli knjižnicam, in sicer: licejski, gimnazijski, realski v Ljubljani, in pa knjižnici Novomeške realne gimnazije, g) Rektorat in senat Zagrebškega vseučilišča je poslal spomenico na svetčano 'otvarenje toga prvoga hrvatskoga sve-učilišta dana 10. listopada 1874“ s sledečim pismom od 31. avgusta t. 1.:
„Ako smo zakasnili odgovoriti bratskim čestitkam, lcojimi ste pozdravili naše novorodjeno sveučilište, pripišite želji, koju smo gojili, da Vam predstavimo sliku postanka ovoga sveučilišta i one svečanosti, kojej ste Vi Vašim sučeščem umnožili sjaj. Ta slika stoji jur savršcna pred Vašima očima u spomenici, koju imamo čast Vam ovdje poslati, te u kojoj čete nači uzporedjena najglasovitija sveučilišta i učena družtva naše Evrope, medju lcojimi blista se i Vaše ime.
Pod Vašom zaštitom, obodreni po Vas, trepteei smo mi Hrvati, mladi i rataborni narod do jučer, sjeli za stolom znanosti.
S prejasnim imenom našega premilostivoga kralja Franje Josipa I. na čelu, s podnožjem, lcoje su mu udarili ljubav
i	žrtvovanje našega naroda i njegovih najdičnijih sinova, hrvatsko sveučilište Franje Josipa 1. smie Vam pružiti des-nicu, i obeeat Vam, da če nastojati ter ne bude nedostojno slutnja, lcoje ste o njem gatali.
Postavljoni mi Hrvati na pragu iztoka, najslcrajniji za-stupnici zapadne naobraženosti na jugu austro ugarske mo-narkije, visoko čemo držati na postaji, koju ste nam na-značiii, luč narodnje prosvete.
Kolanja, koju Vam poslasmo, budi Vam zalog našeg obečanja, vez našega bratimstva, znak naše harnosti/*
3.	Potem je prišlo poročilo odseka za izdavanje knjig na vrsto.
a)	Cosp. odbornik Jan. Para pat je dne 24. septembra t. 1. poslal odboru to-le pismo:
„Po naročilu sl. skupščine dne 15. julija 1875 podajam sl. odboru načrt slov. Matici ponujenega sestavka svojega: ,,Fr. And. Sega in dela njegova'1 v blagovoljno presojo. Imenovano delce bode razdeljeno na dva oddelka:
1.	tekst, 2. slike. Ad 1) Tekst bode prinesel: a) živo-topis F. A. Šege z dotično literaturo, b) natančni opis njegovih svetinj ali medalij, katerih je z malimi štampiljskimi razlikami vred 94. Teksta bode 3—4 pole. Ad 2) Zastran slik odstopim od prvega svojega predloga, da se namreč vse svetinje dajo naslikati, in predlogam: Slovenska Matica naj da v baker ali kamen umetniško vrezati naj lep še in najimenitniše rezbarske izdelke mojstra Šege. Ti so: Svetinja z mojstrovo oprsno podobo, tolarja leta 1738 in 1743 (oba redka), svetinje ali me-dalije na Karla Alberta, volilnega kneza Bavarskega, na njegovo volitev kot nemškega cesarja 1742, medalijon z njegovo in soproge Marije Amalije oprsno podobo, svetinje na ženitev Bavarskega Maksa z Marijo Ano 1747 (2), na ustanovo Monaške akademije, pol darilnega tolarja za pridne učence, svetinja za marljive kmetovalce iz vrste .18 portretnih svetinj Bavarskih vladarjev ena ali dve, na vdovo Ferdinanda Bav. 1750, na Klementa Franca Bav., na K. Avgusta volilnega kneza Kolinskega 1750, medalijon na Jan. Teodora, škofa Ratisbonskega, ko je postal kardinal 1746, na ženitev poljskega kraljeviča Friderika Kristijana 1747, na ženitev mejnega grofa baden-badenskega 1755, v spomin na ženitev cesarja Jožefa II. z Bav. cesaričino Jožefo, na Adama F. škofa Viirzburškega 1755, na kneza Vaclava Lichtensteina 1758, medalijon na smrt Poljskega kralja Avgusta III. 17ti3, sedisvakantna svetinja Frižinske škofije leta 1763, na Klem. Vaclava, škofa Frižinskega 1765, na njegovega pokrovitelja grofa Ileimhausen-a 1760, in G. Lipperta, na njegovega prijatelja slikarja de Marces 1750, na njegovega zeta slikarja Winka — skupaj 28 — 30. — Iz navedenih proizvodov izvrstno naslikanih bode se spoznala moj-sterska roka našega rojaka in bode ob enem dokaz, kaj slovenski bistri um tudi v tej umetniški stroki premore. Z izdanjem Šegovih del se bode Matica gotovo prikupila Slovencem in inostrancem pokazala, da ni tesnosrčna, ekskluzivna, zakaj ko bi drugi narodi, zlasti Nemci, tako omejeno delovali, skoraj bi še o sebi nič ne vedeli."
Odsek za izdavanje knjig, ki je to stvar na vse strani predeval, nasvetuje, naj se predlog Par a p atov sprejme s tem pridržkom, da se izprva poleg^životopisa natisne za prvo poskušnjo *e kakih 10 Šegovih slik. Če bodo potem družbeniki Matični želeli, da se jih na svetlo da še več in bodo denarne Matične razmere
ugodne, se bo sčasoma ta zbirka pomnožila; skrbi naj se pa zato, da bodo slike lično izdelane. K e daj da se začne tisek omenjenega dela, se bo odločilo po denarni zmožnosti Matični; katere slike z životopisom vred pa naj se izdad6 , to naj presodi gosp. Para p a t sam. Odsek misli, da bi izmed nasvetovanih utegnile biti najzanimivejše sledeče: svetinja z m o j stro vo oprsno podobo, svetinja na ustanovo M o naš k e akademije, pol darilnega tolarja za pridne učence, svetinja za marljive kmetovalce, svetinja v spomin na ženitev cesarja Jožefa II. z Bavarsko cesaričino Jožefo, medalijon na smrt Poljskega kralja Avgusta III. Sicer pa naj jih odbere gosp. Parapat sam, katere misli, da so najbolj sposobne Matičnemu namenu, ki je pred vsem ta, da se naš narod seznani s slavnim umetnikom, ki je rodom bil Slovenec. — Na ta odsekov predlog je odbor z večino glasov izrekel, da se ne dd lahko sklepati o tej stvari zato, ker odbor nima rokopisa, gosp. pisatelja pa tudi ni v seji, da bi še marsikako stvar razjasnil; zato se je konečni sklep odložil do prihodnje odborove skupščine, v kateri se je nadjati nazočnosti tudi g. odbornika Parapata.
b)	Gosp. profesor Šuman je poslal Matici rokopis ,,znanstvene slovenske slovnice Rokopis so presojevali gospodje Šolar, Marn in Pleteršnik. Odsek za izda vanje knjig naslonjen na poročilo gosp. poročevalcev, svetuje, naj se Šuman o v rokopis sprejme s tem dostavkom , da se gospod pisatelju dado nekatere opombe, po katerih naj bi svoj rokopis še popravil; za natis se bo pa izvršil brž ko to pripusti denarni stan Matice. — Odbor sprejme ta predlog.
4.	Poslednji občni zbor je bil sicer sklenil, naj bo še letos
11.	občni zbor. Ker pa 11. Matično leto teče do 31. dne de cembra t. 1., se na vsako stran kaže bolje, da bode zbor še le meseca j anu ari j a prihodnjega leta. da se mu more predložiti popolni račun do 31. decembra 1875.1. in pa proračun za 1876. 1. Tudi bodo knjige za 1875.1. do takrat že razposlane.
—	Iz teh razlogov je odbor soglasno sklenil, naj bode 11. občni zbor 12. januarja 1876. 1. Vsacemu gosp. poverjeniku se bode poslalo toliko vabil, kolikor je Matičarjev v njegovem poverjeništvu, njegova skrb naj bode potem, da jih razpošlje po svojem okraji; Ljubljanskim udom bode pa služnik vabila raznašal. Razglasil se se bo pa vrh tega tudi po slovenskih časnikih dan občnega zbora.
V	tem 11. občnem zboru se voli tudi 8 odbornikov, ker po Matičnih pravilih čas onih, ki so bili 1871. 1 voljeni, izteče in ki so gospodje: Marn, Pleteršnik, Praprotnik, Šolar, Žakelj, Cigale, Einspieler, Grabrijan in pa en vnanji, ker bi moralo biti po pravilih 20 vnanjih odbornikov, sedaj jih je pa vsled preselitve in smrti le 19.
Ker ni bilo nikakoršnega posebnega predloga, je po dovršenem dnevnem redu predsednik končal skupščino.
 -OEKHO..-------
Up ra v niš L vo
Matic« slovenska 1875. leta.
Prvoseduik:
Dr. Jan. Bleiweis> deželni odbornik, c. kr. deželni živinozdravnik v pokoji itd.
Prvosednikova namestnika:
1*01(51' Kozler, grajščak in deželnega glavarja namestnik.
Maksimilijan Pleteršnik, e. kr. gimn. profesor.
lilagajuik:
Ivan Vilhar, trgovec.
Tajnik in zapisnikar:
Ivan TllŠek, C. kr. gimnazijski profesor.
Knjižničar:
Ivan Vavrfi, C. kr. gimnazijski profesor.
Pregledovalec drnštv. računov:
Dr. Jernej Zupanec, e. kr. biiježnik.
Ključarja:
France Souvan.
Dr. Jurij Strbenec.
Ocibop*
(Odborniki v abecednem redu.) Ljubljanski.
a)
1. Dr. Bleivveis Janez 1875.
2. Jeran Luka 1874.
3. Kozler Peter 1874.
4. Krisper Valentin 1874.
5. Marn Jožef 1871.
6. Močnik Matej 1874.
7. Pleteršuik Maksimi!. 1871.
8. Dr. Poklukar Josip 1872.
9. Praprotnik Andrej 1871.
10. Sovan France. 1872.
b)
1. Barbo Jožef grof 1875.
2. Cigale Matej 1871.
3. Einspieler Andrej 1871.
4. Erjavec France 1874.
5. Gorup Jožef 1875.
6. Grabrijan Jurij 1871.
7. Herman Mihael 1872.
8. Kosar France 1872.
9. Majciger Janez 1874.
10. Parapat Janez 1874.
Letna številka kaže,
1. Dr. Bleivveis Jan.
2. Marn Jožef.
3. Močnik Matej.
4. Parapat Janez.
5. Pleteršnik Maks.
6. Dr, Sterbenec Jurij.
7. Stegnar Felix.
11. Dr. Sterbenec Jurij 1872.
12. Stegnar Felix 1875.
13. Solar Janez 1871.
14. Tomšič Ivan 1872.
15. Tušek Ivan 1875.
16. Vavru Ivan 1875.
17. Vilhar Ivan 1874.
18. VVicsthaler Fr. 1875.
19. Dr. Zupance Jernej 1874.
20. Žakelj Miroslav 1871.
Vnanji.
11. Raič Božidar 1874.
12. Svetec Luka 1875.
13. Šavnik Dragotin 1872.
14. Šuman Josip 1874.
15. Dr. Tonkli Josip 1872.
16. Dr. Ulaga Jožef 1875.
17. Urbas Viljem 1875.
18. VVinkler Andrej 1872.
19. Žolgar Miha 1874.
kterega leta je bil odbornik izvoljen.
8. Solar Janez, prvomestnik.
9. Tomšič Ivan.
10. Tušek Ivan.
11. Urbas Viljem.
12. Vavru Ivan.
13. Wiesthaler Fr.
14. Žakelj Miroslav.
O d s e k a:
a) Odsek za gospodarstvo.
1. Sovan France, prvomestnik.
2. Vilhar Ivan.
3. Dr. Zupanec Jernej.
b) Odsek za izdavanje knjig.
Imenik Matičnih udov.
Častni udje:
1. Miklošič Franjo, vitez, na Dunaji.
2. Palacki Franjo v Pragi.
3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4. Rajevski Mihael, bišknp pri ruskem poročništvu v Beču.
5. Riegcr Franc Ladislav, dr., v Pragi.
6. Vesel (Koseski) Ivan v Trstu.
ttazvrstitev po poverjeRifu:!* ali (tekiuujalu
Opazka. * kaže ustanovnike; ti kakor tudi letniki vsake dekanije so po abecednem redu. — Kdor zapazi kakovo napako, naj nam jo blagovoli naznaniti, da se popravi. Za zmote pa , ki se nahajajo ozir stano-valisč, nismo odgovorni, če sc nam niso naznanile spremembe. Kdor ni tiskan v dekaniji, v kteri zdaj biva, ta naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel.
I.	Dekanija Ljubljana. — Poverjenik: Ivan Tušek. a) Mesto Ljubljana.
Ustanovniki:
Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, dež. sodnije svetovalec.
Gogala Jan., dr., katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču. Graseli Peter, posestuik.
Ileidrih II., duh. vodja bogosl. semenišča.
Hranilnica Kranjska.
Jamšek Ivan, trgovec.
Jarec Anton, dr., c. k. šol. svetov. Jerajeva Ivana, posestnica.
Jeran Luka, „Zg. Danica“ urednik. Kadilnik France, blagajnik banke Slovenije.
Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik.
Blaznikova Fani, gospica.
Bleiweis Janez, dr., dež. odbornik itd. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn. Bučar Viktor, trgovec.
Codelli bar. A. Fahnenfeld, graščak. Čebašek Andrej, dr., častni kanonik, prof bogosl.
Češko Valentin, posestnik.
Čitalnica, društvo.
Debevec Jožef, trgovec, posestnik, detelja Oton, grajščak.
Dreo Aleksander, trgovec.
Fabijan Janez, trgovec, frančiškanska knjižnica.
Kleinmayr pl. Ignacij, knjigar, tiskar in posestnik.
Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobraževališča.
Kljun Drag ., stolne cerkve vikarij. Knjižnica c. kr. učiteljske pripravljalnice.
Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajščak.
Kozler Jožef, dr., posestnik.
Kozler Peter, posestnik.
Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krisper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., e. k. realni profesor. Kušar Jožef, trgovec in hišni pos. Lukman Jakob, c. k. raČ. urad. Marn Jožef, prof. na c. k. viši gimn. Milic Rudolf, tiskar.
Močnik Matej, učitelj mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik.
Murnik Janez, tajnik kup. zbornice, deželni odbornik.
Pavšler Jožef, korar.
Peternel Mihael, c. k. profesor više realke v pokoju.
Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, posestnik.
Pleteršnik MakB, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin , knezošk. kanceiar. Poklukar Jožef, deželni poslance. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pregelj Raimund, blag. v hranilnici. Ravnikar France, dež. blagajnik. Rozman Ivan, mestni kaplan.
Ruard Viktor, grajščak na Bledu.
Samasa Anton, zvonar.
Skalč Pavel, učitelj živinozdravn. Skubic Anton, c. kr. gimn. prof. Smukavec Ivan , uradnik pri dež.
odboru.
,,SokoI<l, telovadno društvo.
Sovan Ferlco, trgovec.
Sovan France Ks. starejši, trgovec. Sovan France, mlajši, trgovec.
Stare Jožef, koncipijent pri c. k.
finančni prokuraturi.
Strbenee Jurij, dr. prava, duh. Strobelj France, dijak.
Šranec Stanko, župnik v Hotiču. Solar Janez, c. k. šolski nadzornik. Tavčar Janez, hišn. posestnika sin. Valenta Alojzij, dr., prof. in primar v bolnici.
Vavru Ivan, c. kr. prof. na viši gimnaziji.
Vilhar Ivan, trgovec.
Vošnjak Jožef, dr., zdravnik. Zamejic Andrej, bogosl. profesor. Zarnik Valentin, dr., odvet. koncipijent in dež. odbornik. Zupančič France, dr., pravdosrednik. Zupanec Jernej, dr., bilježnik. Zupan Jožef, dr., pravdosrednik. Zupan V. C., zasebnik.
Žagur Dragotin, kontrolor dež. bla-gajnice.
Vuičič Paskal, biskitp in namestnik apstolski v Bosni. Štev. 84.
Letniki.
Ahačič Karol, dr., odvetnik.
Ahčin Albin, ključarski mojster. Ahčin Drag., ključar.
AlčŽovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Fr., dr., sekundar v bolnici.
Apih Jos., modroslovec v Zapužab. Arko Albin, žurnalist.
Avsenek Marija, roj. Tomanova. Belar Leop., učitelj mest. glavne šole. Bizavičar, o. Jožef, frančiškan. Boštjančič Franc, katehet.
Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Cuber Ernest, kaplan v Trnovem. Čuren Karol, uradnik v hranilnici. Cvajar Dragotin, trgovec.
Dimeč August, e. k. finančni svetnik. Dogan Janez, mizar v Ljubljani. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve. Drašler France, Čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik.
Drenik Kunibert, kontrolor v po-silni delalnici.
Društvo izobraževalno za tiskarje. Družba rokodelskih pomočnikov. Eudlihar Rudolf, c. k. kancelist. Epih Janez, učitelj.
Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Flis Janez, nunski katehet.
Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuks France, dr., prim;'ir v bolnici. Garbas France, poštni oficijal. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Gerdežič Jože , c. k. drž. pravdn.
namestnik.
Giontini Janez, knjigotržec. Globočnik Anton, c. k. okr. predst. Globočnik France, prof. više realke. Globočnik Viktor, avskultant dež. sodnije.
Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik France, trgovec.
Goršič Martin, Krakovo, 18.
Gorup Franjo, zasebnik.
Gril, trgovec.
Gross Anton , misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj.
Guttman Emilij, odv. koncipijcnt. Hafner Jakob, realni učitelj.
Hoffern pl. Leopold, c. k. deželne vlade svetovalec.
Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hohn Ilugon, c. k. poštni uradnik v Sučavi. llohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in rokovičar. Hrovat Blaž, c. k. ravnatelj.
Iber Ivan, trgovec.
Ivanetič Mariin , načelnik dež. rač. Jak Avgust, trgovec.
Jeločnik Anton, trgovski pomočnik. Jen tl Anton, trgovec.
Jerič Jože, župnik v pokoju, št. 16, stari trg.
Jurčič Josip, pisatelj.
Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kafol Ivan, posestnik.
Karun France, župnik.
Ivajzel Peregrin, trg. pomočnik. Kalan Matija, cenil, poročevalec. Kapler Jos., dr., zdravnik.
Kaprec Ivan, c. k. nadsod. svetnik. Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, gimn. profesor. Kilar Janez, kaplan v Trnovem. Klinar Leop., kurat v kaznilnici. Klein Anton, vodja Egerj. tiskarnice. Klemens France, trgovec.
Klofutar Leonard, dr., prof. bogosl. Knauschner Vit., pivovar pri gg. Kozlerjih. (Knjige naj dobi izvrsten dijak ljubljanskih srednjih šol.) Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Koblar Anton, bogoslovec.
Kočevar France, drž. pravdnika namestnik.
Kokalj France, učitelj mestne šole. Kolman France, trgovec, lvonšek Val., prof. c. k. više gimn. Kotnik Josip, učiteljski pripravnik. Kovač J., sovoditelj Egerjeve tisk. Kozina Jurij, c. k. prof. više realke. Krajec Janez, faktor pri Blaznikovi tiskarni.
Kramar France, kanonik.
Kremžar Andrej, uradnik dež. rač. Kristan Josip, glavni zastopnik Slavije.
Kregar France, bogoslovec.
Kržic o. Andrej, frančiškan.
Lapajn Ernestina, gospa.
Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hamburgu.
Lazar Mih., učitelj ženskega izob-raževališča.
Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec,
Lerher Jurij, bukvar.
Levec France, realni profesor. Levstik France, skriptor pri c. k.
lieealni knjižnici.
I.ichtenberg, baron, Leopold, grajšak v Hababu.
Lozar Jožef, trgovec.
Mali Marijana, rojena Tomanova. Mabr Ferdinand, lastnik kupčijske učilnice.
Maršalek Avgust, krojaški mojster. Masterl Anton, kaplan pri sv. Petru. Medič o. Kalist, frančiškan.
Meleer Drag., e. k. gimn. profesor v pokoj i.
Mihalič Jurij, kancelijski vodja mestnega poglavarstva.
Mlekuž Mat., urad. banke Slovenije. Moše Alfons, dr., odvetnik.
Mulej Andrej, c. k. uradnik.
Murn o.Teodorik, frančišk. vKlanjcu. Murnik Marija, gospA.
N&rodna tiskarna.
Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasobni uradnik.
Pakič Mihael, trgovec.
Papež France, dr., odvetn. kandidat. Pavkerpl. Glanfeld Henrik, dr.,korar. Pengal Anton, posestnik na Pšati. Petričič Vaso, trgovec.
Perles France, posestnik.
Perme Anton, posestnik.
Perona Ljudevit, magi6t. svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pfeifer Ferdin., oficijal dež. odbora. Pirec Iv., uradn. pri južni železnici. Pirnat Tomaž, hišnik.
Polec Jož., c. k. notar v Mokronogu.
Pogorelec Adolf, kaplan pri sv. Petru. Potočnik Franjo, nadinženir. Potočnik Mihael, nunski spovednik. Porenta France, kaplan pri sv. Petru. Poč Martin, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Poznik Albin, drž. odvet. koncip. Poznik Radivoj, tehnični uradnik, (stolni trg, 307.)
Praprotnik Andrej , učitelj mestni glavne šole.
Praprotnik France, učitelj na Ježici. Pribil Janko, inženir.
Puhar Dragotin, posestnik. Pustotnik Jan., dr., primarij v dež. bolnici.
Premk Anton, poštni uradnik.
Raič Anton, suplent.
Ra k tel j Fr., učitelj mestne gl. šole. Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec. Ravnikar Valentin, Ravbarjev be-neficijat..
Ravnikar Viktor, uradnik banke Slovenije, sedaj na Dunaji. Rechbaeh, baron, jurist v terez. na Dunaji.
Regali Jožef, hišnik in mizar. Regoršek France, trgovec.
Ribič Jožef, trgovec.
Kode France.
Rogelj Florijan, notarski uradnik.
,,Slovenskega Naroda14 uredništvo. Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja. Smerekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar.
Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoju. Suhadobnik Lovr., kolezijski mlinar. Sušnik Jakob, bogoslovec.
Sašelj Feliks, okrajni komisar.
Sešek Ivan, gimnaz.
Škofič Lorene, davkarski kasir.
»kri Ivan, avskultant pri okrajni sodniji.
Solmajer Fr., c. k. cenil, poroč.
Šolmajerjeva Kornelija, gospa, ouklje Fr., c. k. gimn. prof.
Sumi France, sladkorne tovarne pomočnik v Pestu. (Jilgergasse, 18 pri Pollaku).
Tavčar Dragotin, posestnik.
Tekavčič Drag., oekr. pos. delalnice.
Toman Helena.
'1'omec Jakob, magist. uradnik.
Tomšič Ivan, učitelj c. k. normalke.
I’ratnik Antonija, lin. komis. žena.
Travnar Jožef, učitelj.
I'urk Hugon, trgovec.
Tušek Ivan, gimn.- profesor.
Učiteljsko društvo.
Ulman Neža, gospa.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, magist. uradnik.
Valentinčič Ign., načelnik pozavar.
oddelka pri banki Sloveniji.
Vavpetič Ivan, gimnaz.
b)	Ljubljanska okolica.
Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malenšek Franja, pos. hči v Tacenu. Mekinec Fr., kaplan na Brezovici. Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem.
Namre Anto, župnik v Šmartnem. Pečnik Valentin, kaplan na Igu. Pipan Andrej, kaplan v Polhovem
gradcu.
Potočnik Anton, župnik v Sent-Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici.
Potočnik Martin, učitelj v Sori. Porenta Jan., kaplan v Polji.
Povše France, župnik na Ježici. Rozman Jurij, kaplan na Igu.
Sever Janez, posestnik, srcujski odbornik na Vižmarjih.
Svetina Valentin, rudarski nadzornik.
v Knapovžah.
Štrukelj France, duh. na Šmarni gori. Tavčar Ignacij, župnik v Želimljah.
*Krčon Anton, župnik v Rudniku. *8tare Alojzij, kaplan v Sent-Vidu. Aleš Luka, župnik v Preski. Bohinec Žiga, kaplan na Dobrovi, čitalnica v Šent-Vidu.
Dernovšek Jurij, župnik v Želimljah. Uolenec Andrej, posest, v Dravljah. Dolinar Anton, kaplan na Dobravi. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, učitelj na Igu. Jarec Jožef, posestnik v Medvodah. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenc Fr., posestnik v Zalogu. Knific Srečko, kaplan pri dev. Mariji v Polji.
Knez J anez, posestnik v Šiški. Kogelj Janez, učitelj na Brezovici. Kralj Matija, kaplan v Sostrem. Kraljič Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu.
Kršič Janez, župnik pri sv. Katarini.
Več Ivan, trgovec.
Vičič Janez Ev., trgovec.
ViSnikar Franjo, uradnik pri dež. sodniji.
Vizijak Aut., učitelj mest. ljudske šole. Vončina Josip, konc. pri dež. vladi. Vrhunec Antou, trgovec.
VVašer Rajko, uradnik v hranilnici. Wiesthaler France, c. k. gimn. učitelj. Zeplihal Ognjeslav, kamenopisec. Zic Nikolaj, vojni kurat.
Zima Janez, učitelj.
Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zupan Jožef, stolni dekan.
Zupančič Vilib., prof. ženskega iz-obraževališča.
Žakelj Miroslav, c, k. gimn. prof. Žarlc Franjo, krojaški moster,
Žitko Jakob, deželni vratar.
Štev. 204.
Zupan Davorin, žolezniški uradnik Žan Janez, duh. v pokoji v Šent-v Zalogu.	Vidu.	Štev.	39.
2.	Dekanija Škofja Loka. —
*Debeljakova rojstna hiša na Visokem št. 2 v Poljanski fari.
*	Dolinar France, fajni. na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Bevc Janez, kaplan na Trati.
Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Jereb Matej, župnik v Javorjih. Jezeršek Janez, v Gorenji vasi. Komljanec Jovan, kaplan v Stari Loki.
b) Poverjenik:
*Gestrin dr. c. kr. sodn. pristav. *Remec Primož, mestni fajmošter v Loki.
Brulec France, kaplan in katehet nunske dekliške šole.
Bukvarnica učiteljska v Loki. Čitalnica v Loki.
Deisinger Jurij, trgovec v Loki. Deisinger Matija v Loki.
Deisinger Terezija v Loki.
Dolenec Oroslav, posestnik in župnik v pokoji.
Fabiani Karol, lekar v Loki. Gašperin Jakob , ključar slu mojster v Loki.
Golob Gašpar, posestnik v Loki.
c) Poverjenik:
*Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
*Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Eržen Balant, kmet v Rudnem. Globočnik A., posestnik v Železnikih. Hafner Anton , rudarski uradnik v Železnikih.
Jamnik Anton, kaplan v Selcih.
a)	Poverjenik: Matej Kožuh.
Lavrič Matiju, župnik v Novi Oslici. Peterlin Primož , provizor pri sv. Lenartu.
Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici. Strupi Jakob, kaplan v Poljanah. Varl Tomaž, kaplan v Poljanah. Zupan Ulrih, administ. v Leskovci.
Štev. 15.
Prim. Remec.
■Gusel Janez, trgovec v Loki. Homan Josip, posestnik v Loki. Jeriha Matija , nunski spovednik v Loki.
Ivadilčeva Radevejko, gosp. v Loki. Karlin Davorin, modroslovec. Mandelc Anton, kaplan v Loki. Mohar Antonija, kovačica v Loki. Naglič Rudolf, trgovec v Loki. Ramoveš Andrej, kaplan v Loki. Sušnik Janez v Loki.
Sušnik Jovana v Loki.
Triler Janez, c. k. notar v Loki. Wolkensberg Avguštin, baron , posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki.	Štev. 25.
LeviČni/c .Jože.
Jereb Matej, župnik v Sorici. Lapajne Jan., admin. v Dražgošah. Levičnik Jožef, posestnik in učitelj v Železnikih.
Majer Vincencij, župnik v Selcih. Pekovec Jože, kaplan v Selcih. Tušek Gregor, pos. sin v Megušnici.
Ste v. 12.
■•'Debeljak Jan., župnik v Prcdvoru. 'P lori j anova Nikica, gosp. v Kranji. ^Globočnik Edv. , dr., zdravnik v Cerkljah.
'Jugovec Leopold, zasebnik v Kranji. *Krašovic Jur., župnik v Šmartnem. *Mali Ognjeslav, dr., okr. zdravnik v Kranji.
*Mežn arec Anton, dekan v Kranji. *Omersa France, trgovec v Kranji.
Pirec Matej, trgovec v Kranji. *Pleweis-ova Ivana, posestnica v v Kranji.
*Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši).
*Prevec Tine, dr., zasebnik.
*Ros Matej, trgovec v Kranji. *Sajovic Ferd., trgovec v Kranji. *Steiner Janez, dr., c. kr. bilježnik yv Kranji.
Savnik Dragotin, lekar v Kranji. *Savnik Sebastian, posest, v Kranji.
*	Urbančič Lujiza, gospk v Turnu. *Widmar Jernej, dr., knezoškof. *Zarnik Anton, župnik v Naklem. ■"Zupan Toma, gimn. prof. v Kranji. Aljaž Jabob, kaplan v Tržiču.
Arhar France, beneficijat v Vogljah. Bohinec Fr., župnik pri sv. Križu. Čebin Pet., gl. šole učitelj v Kranji. Čitalnica, društvo v Kranji.
Dolenec France, trgovec v Kranji. Brjavce Janez, duhoven v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Gnjezda Štefan, kaplan v Šenčurji. Golob Janez, kaplan v Tržiču. Golobič Anton, župnik v Cerkljah.
4.	Dokauija Kiitloljica. — L
*Jerala Janez, kaplan v Bohinjski Bistrici.
Gregorič Ign., lokalist v Trsteniku.
Hočevar Jakob, farmacevt v Kranji.
Kmet Vincencij, učitelj v Šmartnem.
Krisper Rajm., trgovec v Kranji.
Krčon Jožef, župnik v Predosljah.
Kršič Jožef, posestnik v Trbojah.
Kržič Anton, kaplan v Predvoru.
Košmerl Jurij, župnik v pokoji v K ranj i.
Kunšič Anton, učitelj v Šenčurji.
Kustcr Mihael , e. k. šolski nadzornik v Kranji.
Mencinger Janez, dr. , odvetnik v Kranji.
Mohar Peter, duhoven v Predosljih.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji.
Pec Dragotin , c. kr. uradnik v Kranji.
Preželj Matej , župnik v Mavčičah,
Robič Simon, beneficiat naŠenturški gori pri Cerkljah.
Skul Valentin, kaplan v Šenčurji.
Starč Ferd. , c. kr. okrajni sodnik,
Šivec Janez, župnik v Šenčurji.
Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.
Šoklič Blaž, kaplan v Šmartnem.
Špendal Fr. , ravnatelj in katehet ljudske šole v Kranji.
Tavčar France, kaplan v Kranji.
Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.
Urbančič Jauko, grajščak v Turnu.
Vavken Andrej, župan in učitelj v Cerkljah.
Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.	Štev. 60.
Poverjenik: Umek Martin.
Berlic Janez, kaplan v Srednji vasi. Burger Martin, obč.tajnik v Bob.Bistr,
Dobravec Miha, kaplan v pokoji v Bohinjski Bistrici.
Eder Janez, župnik v Bohinj. Beli. Jereb France, župnik v Zaspem. Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Mali Ignacij, duhoven v Kihnem. Mencinger Jakob, učitelj v Bohinjski Bistrici.
Mesar J., župnik v Bohinjski Bistrici. More Anton, kaplan v Gradu. Trojar Janez, poštar v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestnik v Fodliomu (Gorje).
Žumer Janez iz Spodnjih Gorjan.
Štev. 1 !>.
2. poverjenik:
Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Bizjak Jernej, župnik na Jesenicah. Klinar France, učitelj na Jesenicah. Kobič Jak., pos. v Kranjski gori.
3. poverjenik:
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. '^Sajevec Janez, župnik v Mošnjah. Ankrst v Janez, kaplan v Kamnigorici. Avsenik Neža, rojena Tomanova v Lescah.
Belar Jože, kaplan v Breznici. Bononi Jožef, župnik v Kadolici. Grilec Janez, posestnik na Zgoši. Keše Silvester, dekan v Begunjah. Košmelj Janez, kaplan v Kadolici.
4. poverjenik:
Ilabe Janez, župnik na Ovsišah. Kristan Lovro, duh. v pokoji na Dobr&vi.
Soršak Matej v Kropi.
France Klinar.
Šparovec Henrik, kaplan v Kranjski gori.
Žužek Simon, kaplan na Jesenicah.
Štev. 6.
Silvester Keše.
Novak Janez, kaplan v Mošnjah. OlifČič Josip, usnjarski mojster. Resman Janez.
Stenovec Anton, kaplan v Begunjah. Stroj Jaka, agent banke ,,Slovenije" v Kadolici.
Vurnik Janez v Kadolici.
Zupan Neža, posest, hči v Smokuču.
Štev. IG.
Matej Soršak.
Zabrozovnik Jurij, beneiic, v Kropi. Zupan Janez v Kropi.
Štev. 5.
5. Dekanija Kamnik.
'■^Fabijani o. Placid, frančiškan.
* Kokalj o. Majuer, frančiškan.
*Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove žlahte, po njihovi smrti pa faranom po svoji providn.)
Poverjenik: Janez Debevec.
^Nabernik Ivan, ces. kralj, sodnijski pristav.
*Parapat Janez , duh. oskrbnik v Vranjipeči.
Albrecht Leopold, župnik v Dobu. Adlešič Jurij, učitelj v Kamniku. Bralno društvo v Robu.
Bukvarnica učiteljska, okraja kamniškega.
Brodnik Anton, kaplan v Komendi, čitalnica v Kamniku.
Debevec Janez, posest, v Kamniku. Dolenec Luka, župnik v Šmartnem. Frolih Tone, meščan v Kamniku. Hiti Janez, župnik na Homcu. Hlebec o. Bogomir, frančiškan. Hoffern pl. Viljemina, graščinska gospica na Brdu.
Hribar France, posestnik na Križu. Iglič Janez, trgovec v Dobu. Janežič Anton, trg^ovec v Kamniku. Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kmetič Mihael, župnik v Stranji. Krsnik Jožef, c. k. okrajni sodnik na Brdu.
Klander Janez, meščan v Kamniku. Knjižnica v Repnjah.
Kuhelj Matija, administr. v Gozdu nad Kamnikom.
Legat France, zdravnik v Kamniku. Levec Janez, trgovec v Kamniku.
0.	Dekanija Moravče. —
'Jarec Jernej, župnik v Dolu. 'Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni.
Urbanček Janez, župnik v Krašinji. Barlič M., duh. v pokoji na Vačah. Brvar Gotard , mlinar in posestnik Podzidom.
Gros Jakob, župnik v Zagorji. Hrovat G., učitelj v Krašinji,
Jošt Mihael, učitelj v Zagorji. Kapuz Janez, župnik v Pečah. Kepec France, župnik v Oešnjicah. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Kosmač Simon, župnik na sv. Gori. Krištof Lovro, župnik v St. Osvaldu. Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. Mogolič Miha, župnik pri sv. Lam-bertu.
Letopis 1875. I.
Lomberger Jožef, župnik v Tunjicah. Ložar Jan., posestnik v Trzini. Mrvec Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Joaip, trgovec v Kamniku. Pavlič Kozina, administr. na Kovi. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Ramoveš Jernej, lokalist v Selih. Rode Josip, meščan v Kamniku. Suhi J., trgovec v Kamniku.
Svetlin France, kurat na Goričici. Stare Mili., inženir v Mengišu. Svajgar J , grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Tomše France, učitelj v Kamniku. Tomšič Stefan, učitelj v Tunjeah. Vidic o. Fortunat, frančiškan.
Zorec Janez, župnik v Mengišu. Zupan Simon, kaplan v Mengišu. Zupančič Anton, kaplan v Mengišu.
Štev. 50.
Poverjenik: Janez Toman.
Petrič Blaž, župnik v Blagovici. Pleško France , benefieiat na Vrh-polji.
Preša Jožef, župnik v Pečah.
Rome France, župnik v Čemšeniku. Stupar Janez, administrator pri sv.
Gothardu.
Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez, dekan v Moravčah. Urbas Anton, župnik v Dobovcu. Vrančič Ignacij, kaplan v Čemšeniku. Vodč Jožef, trgovec na Dolskem. Završnik Fr., župn. pri sv. Gothardi. Zorec Julij, kaplan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v Blagovici.
Štev. 30.
*Bartol Baltazar, župn. na Lipoglavi. *Brolih Matija, dekan v Šmarji. ''‘Stritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent-Jurji. Borštnik Janez, učitelj v Šmarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Habijan Peter, kaplan v Šmarji. Ilinek Janez, župnik v Zatičini. Hočevar Anton, župn. v Kopanji. Jakelj Gregorij, kaplan v Zatičiui. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu. Kumer France, kaplan v Šent-Vidu. Kunstelj France, kaplan v Šmarji. Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu.
Mazek Anton, župan v Šmarji. Oblak Lorene, kaplan na Krki. Pečar Andrej , častni kanonik na Krki.
Razpotnik Jakob, žup. v Višnji gori. Režek Peter, kaplan na Krki. Rotschutz Emil, baron , grajščak v Smreki.
Rus Janez, posestnik v Šmarji. Starec Matija, učitelj pri sv. Jurji. Steska Edvard, c. k. okr. sodnik v Zatičini.
Zorec Anton, župnik v Žalni.
Štev. 25.
8.	Dekanija Litija. — Poverjenik : Jakob Rus, dekan.
*Kobler Alojzij, posestnik v Šmartnem.
*Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. Abzec Matija , kaplan v Šmartnem. Adamič France, učitelj v Šmartnem. Blaž Božidar, trgovec v Litiji. Celar Janez, župnik v Svibnem. Dovic Janez, župnik v Doleh. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Gorenjec Leop., kaplan v Št. Jurji pod Kumom.
Jeretin Martin, tajnik okrajnega glavarstva v Litiji.
Petek Andrej , župnik v Polšniku. Rožnik Anton, c. kr. sodnijski ad-junkt v Litiji.
Rus Jakob, dekan v Šmartnu. Stupica Lovro , župnik v pokoji v Šmartnem.
Teran Janez, župnik v Štangi. Vestenek Jul., dr., vitez, c. k. okr. glavar.	Stev.	16.
9.	Dekanija Trdino. — Poverjenik: Jan. Kovačič.
*Barbo-Waxenstein, grof J., grajščak v Rakovniku.
*Košir Janez, c. k. sodn. vTrebnem.
*KovaČič Janez, dekan.
*Martinak Jožef, c. k. sod. adjunkt v Žužemberku.
*Vovk Matej, kaplan v Mokronogu.
Barbo Miha, kaplan pri sv. Lovrencu.
Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert).
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku.
Dolinar Jan., župnik v St. Janžu.
Grčar Jožef, kaplan v Št. Rupertu. Hofer Karol, lokalist v Čatežu. Jaklič Jožef, kaplan v Trebnom. Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu* Lotrič Leop., kaplan v Žužemberku-Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Miiller Jan., župnik na Mirni. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačnik Jan, pri sv. Križu.
Pož Dragoslav, davkarski adjunkt v Mokronogu.
Sovan Leopold na Mirni.
Steklasa France v Št. Rupertu. §vajgar France, kaplan v Trebnera. Sular Janez, župnik v Trebelnem. I’omšič Matilda, gospica v Trebnem. Tramte Anton, kaplan v Št. Ruperti.
10. Dekanija Leskovo«;. — 1.
*Bušič Jožef, posestnik v Št. Jerneji.
Grivec France, kaplan v Leskovcu. *Hočevar M , posestnik in državni poslanec na Krškem.
Kapler Janez, posest, pri sv. Duhu. *Kuralt Ivan, avskultant na Krškem. Mahkot J., c. k. uradnik na Krškem. Poljak Edvard, dekan v Leskovcu. *Rudež Dragotin , grajščak v Gra-carskem turnu.
*SajJ Miha, kaplan v Boštanji.
Šola St. Jernejska.
Tavčar Anton, župnik na Raki. *Vesel Ivan , župnik pri sv. Duhu. (vel. Tern).
Zupan Miha, kaplan v Leskovcu. Bukvarnica sol. okraja na Krškem. Gašperlin Gašpar, župnik v Bučki. Grčar Andrej, učitelj v Čatežu.
Jarec France, kaplan v Leskovcu Klofutar Jan., kaplan v Št. Jerneji.
2. Poverjenik:
*Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici. Belž France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici.
Vekoslav, trg. v Kostanjevici. Kodrič Mihael, trg. v Krški vasi. Marinko Jožef, kaplan v Kostanjevici.
*Babnik Janez, župnik v Soteski. Grašič Anton , kanonik v Novem mestu.
Langer Fr., pl. Podgoro, grajščak v Poganicah.
Trepal Anton, administrator na Selili. Urbanija Lovro, administrator v Ambrusu.
Vašič Ljud., dr., zdravnik v Trelmem.
Štev. 28.
Poverjenik : Edvard Poljak.
Knavs Janez, vikarij na Krškem. Koželj Miha, kaplan v Skocijanu. Lavtar Anton, župnik pri sv. Križu. Lcnasi Anton, kaplan v Št. Jerneji. Mavrer G., posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem, župan na Krškem. Pogorelec And., kaplan na Studencu. Sajfe Janez, učitelj v Šentjernej i. Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Šos Mihael, župnik na Studencu. Šušteršič Mat., posest, na Krškem. Virk France, trgovec v Leskovcu. Voglar Jožef, kaplan v Škocijanu. Vovk Janez, župnik pri sv. Jerneji. Vrančič France, kaplan pri sv. Križu. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu. Zbašnik France, kaplan v Čatežu. Žgur Anton, kaplan na Raki.
Štev. 37.
Janez Lesjak.
Podboj Jožef, c. kr. okrajni sodnik v Kostanjevici.
Šebavec Franjo, preglednik potroš-nine v Kostanjevici.
Šetinec Fr., trgovec v Kostanjevici.
Štev. 8.
—	Poverjenik: S. Wilfan.
*Mlakar Anton, župnik v Mirni peči.
*Rome Jožef, župnik pri sv. Petru.
*Skubec Mihael, župnik v Poljanici.
*Štrucelj Juraj, c. k. pristav v Rudolfovem.
U. Dekanija Novomeslo (Rudolfovo).
*	Vojska Andrej , dr., c. k. okrajne sodnije svetnik v Novem mestu. '•''Volčič Janez, župnik v Podgradu. Arko Matej, gimnazijalee.
Bačnik Janez, župnik v Prečini. Čitalnica v Novem mostu. FraučiSkanski samostan v Nov. mestu. Golf Ivan, gimnazijalee.
Gruden Ivan, davkarski kontrolor v Novem mestu.
Gruden Jakob, župnik pri Reli cerkvi. Hren Jakob, c. k. državni pravdnik v Novem mestu.
Jaklič Anton, gimnazijalee.
Kalan Jakob, kaplan v Mirni peči. Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Knjižnica c. k. gimnazije.
Kozina Anton, gimnazijalee. Logarjeva Leopoldina, gospA.
12. Dekanija Mdlika. —
Aleš Anton, župnik v Semiču.
Barle Janez, učitelj v Podzemlji. Borštnik Pavel, učitelj na Preloki. Bregant Val., kaplan v Ornomlji.
Dev Edvard , c. k. okrajni sodnik v Ornomlji.
Dolžan Jernej, župnik v Rakovici. Haring Sofija, gospa v Ornomlji. Kavčič France, užitelj v Dragatušu. Kolbezen Jan., posestnik v Ornomlji. Krašovec Anton, župnik v Adlešiču. Križaj Nikolaj, kaplan v Semiču. Kuralt Božidar, c. k. sodnijski pristav v Ornomlji.
Lilek Franjo, posestnik v Ornomlji. Mervec Janez, kaplan v Starem trgu. Mrzel Jožef, župnik v Starem trgu.
b)	Poverjenik:
*Lampe Jožef, c. k. uradnik v Metliki. Furlan Franjo, posestnik.
Gangel Lavoslav, posestnik.
Guštin Franjo, župan.
Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda.
Majtinger Ivan, vodja gruntovniee. Mohar M., uradnik v Novem mestu. Nemanič Ivan, gimnazijalee.
Oblak Valentin , trgovec v Novem mestu.
Ogorek Josip, gimn. profesor. Poljanec Jan., gimn. profesor. Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Rozina Jož,, dr., adv. v Nov. mestu. Stavdahcr o. Ignacij, gimn. katehet v Novem mestu.
Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu. Verbič Lovro, c. kr. davk. adjunkt. Vilfan Simon, prošt v Novem mestu. Virant Janez, kaplan v Št. Mihelu. Žajdel Nande, filozof.
Žitnik Ignacij, gimnazijalee.
Štev. 38.
:) Poverjenik: Anton AleŠ.
Muhič Franjo, učitelj na Vrhu. Pavlič Ign., dr., okrajni zdravnik v Ornomlji.
Pihler Jožef, c. k. tajnik v Ornomlji. Pokljukar Jože, kaplan v Vinici. Stanonik Nik., učitelj v Starem trgu. Škufca Anton, kaplan v Dragatušu. Sola farna v Starem trgu (plačuje g. dr. Jur. Sterbenec).
Sutej Matija, župnik v Vinici. Tomazin Janez, kaplan v Semiču. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Učiteljsko društvo v Ornomlji. Videmšek Matija, kapljan v Ornomlji. Zagorjan Henrik, župnik na Vrhu. Zarnik Matija, župnik v Preloki.
Štev. 29,
Ant. Navratil.
Kapele Janez, oskrbnik komendski. Navratil Anton, zasebnik.
Premer Anton, zasebnik,
Prosenik Anton, trgovec.
Sturm Vaclav, učitelj. Stev. 10.
^Lovšin Simon, župnik pri fari v Kostelu.
^Novak Josip, dokan v Kočevji. Abram Lavoslav, učitelj v Nemški Loki.
Bučar Žiera, dr., c. k. okrajni zdravnik v Kočevji.
Gašperin Viljem, kaplan v Mozelji. Kolar Matija, kaplan v Koprivnici.
14. Dekanija Ribnica. —
*	Jereb Jožef, župnik v Dragi.
*Klun Marjanica, posestnica v Slat-niku, 2.
Lesar Janez, posestnik v Hrovači, 4. *Lesar Martin, posestnik v Sušji, 23. Lesjak Jožef, župnik v Sodražici. *LovšinMicika, pos. v Jurjeviči, 34.
Skubec Martin, dekan v Ribnici. *Sušje, vas.
Arko Anton, posestnik v Ribnici. Arko Janez, c. k. notar v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici.
Čitalnica v Ribnici.
Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi.
2. poverjenik:
Candolini Vojteh , c. kr. pristav v Laščah.
Cibašelc Janez, župnik v Turjaku. Frelih Matej, župnik v Laščah.
Grjol Lovro, administrator pri sv. Gregorji.
Hočevar Matija, poštar v Laščah. Hočevar M., trgovec Pod-Turjakom,
15. Dekanija Vrhnika. —
'Kotnik France, posest, na Vrhniki. 'Mark ič Matej, župnik v Logatcu. Šlibar Anton, dekan na Vrhniki. Borštnik Janez, posestnik v Doldh.
Kalan Jakob, kaplan na Kočevskem. Nekerman France, c. k. uradnik v Kočevji.
Olipič Janez, fajm. v Koprivniku. Petrovčič France, kaplan v Kočevji. Torkar Matija, župnik v Mozelji. Treitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki.	Štev.	13.
1.	poverjenik: A. Skubic.
Jenčič Alojzij, c. k. sodn. adjunkt. Klinar Dragotin, kurat pri Novi Štifti. Kobilica Janez , duh. pomočnik v Ribnici.
Merhar Jože v Ribnici.
Merhar Luka, štacunar v Ribnici. Pakiž Simon, župan v Jurjeviči. Potokar Jožef, ces. kralj, davkar v Ribnici.
Pristov Simon, duh. pomočnik. Ratek Lavro, c. k. sodec v Ribnici. Ricoli Alojzij, trgovec v Ribnici. Šarabon Valentin, kaplan v Ribnici. Zbašnik France, duh. v pokoji.
Štev. 2<L
Matej Frelih.
Jaklič Josip, poštar v Vidmu.
Kalan Rajm., župnik na Robu. Karlin Janez, kaplan v Laščah. Murgelj Julij, c. k. pristav v Laščah. Pogačar Andrej, gozduar v Turjaku. Razboršelc Jožef, kaplan v Dobre-poljah.	Štev.	12.
Poverjenik : Šlibar Anton.
Borštnik France, profesor, knjige v Borovnico št. 8.
Orne Anton, župnik v Hotedršici. Dolinar France, kaplan v Horjulu.
Fetih-Frankheim Anton, kaplan na Vrhniki,
Goslar Mavricij, župnik v Podlipi.
Jugovec Anton, župnik v Borovnici.
Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtah.
Lavrič Jožef, župnik v Zaplani.
Markič Matevž, župnik v Logatcu.
Papler Pr., učitelj v Polh. gradcu.
Pipan Andrej , kaplan v Polhovem gradcu.
10.	Dekanija Idrija. — 1.
*Majnik Janez, župnik v Žirčh.
‘*Občina mestna v Idriji.
Bukvarnica slovenska v Idriji.
Demšar Janez, administrator na Ledinah.
Eržen France, kaplan v Spodnji Idriji.
Frelih Tomaž, kramar v Žirčh.
Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v Idriji.
Horvat Miha, župnik v Sp. Idriji.
Inglič Jakob, glavne šole vodja v Idriji.
Juvan Janez, benficiat in glavne šole katehet v Idriji.
Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik. Podboj Ivan, kaplan v Logatcu. Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Povše Martin, župnik v Rakitni. Vidmar Matej, župnik v Rovtah. Volčič Jurij, ces. kralj, pristav na Vrhniki.
Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki.
Štev. 23.
povrjenik: Jožef Kogej.
Kavčič Matija, km. sin v Zavracu. Kogej Jožef, dekan v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.
Lipold Marka Vincencij, c. k. ruda.
predstojnik in viši svetnik v Idriji. Pivek Janez, župnik v Zavracu. Strauecky Jožef, trgovec v Idriji. Treven France, rudar v Idriji. Treven Valentin, trgovec v Idriji. Urbas Leopold , ces. kr. topilnični oskrb. v pokoji v Idriji.
Vrbajs Anton, kaplan v Žirčh
Štev. 20.
2. povrjenik v Črnemvrhu: Justin Blaž.
Leskovec Martin, kaplan v Črnem-vrhn.
Majnik Miha, kmet v Črnemvrhu. Mikuš France, rokodel. umetnik Zadloga.
Plešnar Anton, župan v Črnemvrhu. Poženel Ivan, učitelj v Črnemvrhu. Vovk Josip, učitelj v Črnemvrhu.
^Svetličič Fr., župnik v Godoviču.
Bezeljak France, kmet. sin v Črnemvrhu.
Čitalnica v črnemvrhu.
Domicelj Anton, vikarij v črnem vrhu.
Gostiša Jožef, kmet. fant v Črnemvrhu.
Justin Blaž, administrator v črnemvrhu.
btev. 12.
17. Dekanija Cerknica. — /. poverjenik: Končnik Davorin.
*Dolenec Henrik, dr., c. k. sodnijski *Kaplenek Jan., župnik na Oblokah. adjunkt v Ložu.	^Obreza Adolf, posest, v Cerknici.
Erker Jožef, kaplan v Cerknici.
Jan Primož, kaplan v Starem trgu pri Ložu.
Jan Simon , župnik pri sv. Trojici nad Cerknico.
Ključevsek Ign., duhovnik na Babnem polji.
Končnik Dav., kaplan v Starem trgu pri Ložu.
Kosec Jern., župnik v Šent-Vidu, Krašovec Ant., posest, v Dolenji vasi. Lenček Blaž, župnik v Star. trgu.
2. povijenilc;
*Hreu France, posestnik v Begunjah. Ahčin Anton, eksposit.
3. poverjenik:
Babnik Jernej, fajmošter na Unci. Bernard Val., kaplan v Studenem. Blažon Jakob, posestnik v Planini. Dolenec Jožef, pesestnik v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini. Kovšca France, posestnik v Planini. Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku.
IS. Dekanija Postojna. —
*Dolenec Ljudevit, graščak v Orehku. Globočnik Anton, c. k. predstojnik. ^Globočnik Jovan, župnik v Slavini. *Kržič Gregor, c. kr. okrajni sodnik v Senožečah.
^Lavrenčič Andrej, posestnik.
*Občina v Razdrtem.
^Razpet Martin, dr,, okrajni zdravnik v Postojni.
*Robič Luka, c. kr. davk. nadzornik v Postojni.
Bezeljak Pavel , ces. kralj, notar v Postojni.
Blaznik Jakob, župn. v Hrenovici. Burgar Amalija, omožena Kautzner ; (kolodvor Postojna).
Mandelc Ivan, učitelj v Starem trgu. Oblak Janez, dekan v Cerknici. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah. Sterle France, trgovski pomočnik v Markovci pri Ložu.
Švajger Martin, zdravnik v Ložu. Vilar Jak., trgovec v Pudobu pri Ložu.
Werdovae Josip, c. kr. sodnik v pokoji v Starem trgu.
Žerovnik Toma, župnik v Grahovem.
Štev. 19.
Anton Ahčin.
Učilnica ljudska v Begunjah.
Štev. 3.
Fr. Rihar.
Levičuik Valentin , c. kr. finančni komisar v Planini.
Modrijan France, c. kr. uradnik v Planini.
Rihar France, župnik v Planini. Tavčar Jan., kaplan v Planini. Žitnik Šimon, c. k. kancelist.
Štev. 13.
Rover j enih : Janez Hofstetter.
Čadež Janez, kaplan v Matenji vasi. Čitalnica v Postojni.
Dekleva France, trgovec v Slavini. Ditrih Ant., pekovski sin v Postojni. Domicelj Anton, kaplan v Orehku. Gorup Andrej, posestnik v Slavini. Klobus Valentin, kaplan v Vremah. Lunder Janez, eksposit v Trnji. Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Pokoren Anton, farman v Slavini. Rudolf Lovro, farman v Vremah. Samec Maks , dr., ces. kr. okrajni zdravnik v Postojni.
Skvarča Janez, kaplan na Slavini. Štamcar Jan , kaplan v Ilrcnovcah. Zagorjan Ivan, kaplan v Senožečah,
Zelen Jožef, posestnik in župan v Senožečah.
Žele Jernej, krčmar, na Slavini.
Štev. 28.
19.	Dekanija Trnovo. — Poverjenik: Franco Legan.
*Brgant Jožef, župnik v Košani. ^Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem, *Cesnik Jurij, trgovec v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. *Jenko Skcnder, trg. v Trnovem.
*	Ličan Skcnder, trgovce v Trnovem. Bralno društvo v St. Petru.
Budnar Janez, župnik v Premu, čitalnica v Zagorji.
Dekleva Andrej, posestnik v Vremu. Dekleva Ivan, posestnik v Zarečju. Drobnič Andrej, župnik v Knežaku. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Klemenec France, vikarij v Zagorji.
Kranjec Matija v Trnovem.
Legan France, kurat v Nadanjemselu. Legat Andrej, učitelj v Zagorji. Lukancc Jožef, eksp. v Suhorji. Mežnar Jože, posestnik v Harijah. Pegan Lavoslav, učitelj v Vremu. Ponikvar Anton, kurat v Harijah. Satran Anton, logar v Koritnicah. Valenčič Jože, trgovec v Narinu. Valenčič Meta, pesestnica v Trnovem. Zarnik Martin, učitelj v Trnovem, Žnidaršič Jakob, prof. v Premu.
Štev. 26.
20.	Dekanij;) Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan.
*Erjavec Matija, vikarij v Sturijah. ^Grabrijan Jur., kan. in dek.vVipavi. sHiti Luka, benef. in glavne šole ravnatelj v Vipavi.
*Kavčič France, poseet. v Šent Vidu.
* Kodre Matej, kurat v Slapu.
*Ivopitar Mihael, kurat v Rzelju,
*Lampe Anton, kurat v Gočah.
*Ložar Gr., dr., bilježnik v Vipavi.
*Nakus Jožef, kurat na Planini.
* Vidmar Jožef, kurat v Podkraji Bilec Janez, benef. v Lozicah.
Bric Janez, c. k. okrajni sodnik.
Bukvarnica učiteljska v Vipavi, čitalnica kmetijska v Podragi.
Čitalnica narodna v Vipavi.
Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi.
Francelj Štefan, učitelj v Šent vidu.
Ganter Janko, učitelj na Planini.
Habe Jože na Gočah.
Hiti Simon, učitelj na Slapu.
Štev. ljublj. škofije : ustanovnikov letnikov .
Hladnik Janez na Lozicah.
Janža Ivan, kurat v Podvelbu. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Košir Jakob, vikarij v Šent.-Vidu. Lekan Janez , posestnik v Vipavi. Lušin Anton, kurat v Podkraji. Mercina, učitelj v Gočah.
Malnnršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Kačič Alojzij, učitelj v Vipavi. Silvester France, pek.
Stupar Janez, kurat v Budanjah. Šapla Anton v Vipavi.
Šola vinorejska na Slapu.
Šraj Valentin, kurat v Podragi. Uršič Anton, posestnik v Vipavi. Vidrih Anton, posestnik v Vipavi. Zarnik Ivan, učitelj v Budanji. Žgur Anton, posestnik v Podragi.
Štev. 39.
204
782
Skupaj .	986
II.	Lavantinska škofija.
1. Dekanija Marbnrg.
^čitalnica narodna.
*Dominkuš Ferko, dr., odvetnik. ^Gregorec Lavoslav, dr., profesor bogoslovja.
*Knjižnica gimnazijska.
Knjižnica semeniška.
'Kosar Franjo, kanonik.
*Rovačič Martin, prof. bogoslovja. 'Majciger Janez, gimn. prof. *Modrinjak Matija, korar.
■"Radej France, dr., c. k. bilježnik. H'Rapoc France, e. k. bilježnik. Skuhala Janez, profesor bogoslovja. Srnec Janko, dr., odvetnik.
" Valenčak Martin, c. k. profesor. Zmazek France, kapi. pri sv. Petru. "Zorčič France, stolni prošt.
Brdajs Davorin, trgovec.
Brelih France, prof. više realke. Beguš, bogoslovec.
Ferk Feliks, dr., zdravnik.
Flek Jožef, stolni vikar.
Gaberc Davorin, petošolec.
Glančnik Jernej, dr., odv. koncip. H e ržič Jožef, stolni kaplan.
Jentl Bernard, trgovec.
1.	poverjenik: Jan. Majciger.
Koser Makso, odvet. koncip Lasbaher Josip, modrosl. v Gradcu. Miklošič Ivan, učitelj.
Modrinjak, dr., zdravnik.
Morič Maks, trgovec,
Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pri Mariboru.
Novotny Eman., sodn. pristav. Pajek Janko, gimn. profesor.
Pajek Jožef, dr., gimn. profesor. Pečko Jakob, odvet. koncip. Pernavsl Štefan, župnik v Kamici. Potočnik Janez, petošolec. Praprotnik France, kapi. v Selnici. Presečnik Gregorij, bogoslovec. Purgaj Jakob, c. kr. gimn. prof. v Mariboru.
Robič Fr., prof. iu šol. nadzornik. Snhač, dijak.
Sijauec Alojzij, kaplan v Selnici. Šoštarič Ferdinand, bogoslovec. Zemljič Jožef, učitelj.
Žmavec Jurij, kaplan v Kamnici. Žuža Janez, knezoškof. kaplan.
Štev. 47.
Dekanija Jarenina. — Poverjenik: Jožef Čuček.
*Arnuš France, kaplan v Ivičini.	Slekovec Jožef, učitelj v Jerenini.
Čuček Jožef, dekan v Jarenini.	Šerbela Jože, cerkovnik.
Simonič Janez, kaplan.	Štev.	5.
2. Dekanija Braslovče. — Poverjenik: Lavoslav Šventner.
*Balon Anton, župnik v Polzeli.
'' Bohinec Jakob, dekan v Brašlovcah. *Šontak Fr., župan na Vranskem. Sventner Lav., trg. na Vranskem.
Cilenšek Blaž, kaplan na Vranskem. Čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
Južna Valentin, trg. pri Št.-Jurji. Koren Matija, kaplan v Braslovčah. Kreft Alojzij, kaplan v Braslovčah. Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Meglič Širnen, učitelj na Vranskem. Oset J. S., trgovec na Vranskem. Pirš J., okr. taju. na Vranskem.
Soršak Matija , učitelj pri sv. Martinu na Paki.
Škoflek Jak., nadučitelj na Vranskem. Šorn Gašper, župan v Grajski vasi. Ulrih Fr., c k. notar na Vranskem. Vovšek Franjo v Brašlovčah.
Štev. 19.
3.	Dekanija Bistrica slovenska. Poverjenik: Lovro ŠtepiŠnik.
*Arsenšek Matija, žup. v Poličanah. *Hajšek Anton, žup. v Makovljah. *Ratej France, bilježnik v Slovenski Bistrici.
*Trafenik France, župnik v zgornj.
Poljskavi.
*Vraz Janez, kaplan v Laporju. Ceneč Gašpar, žup. pri sv. Martinu. Drnjač Vekoslav, učitelj v Slovenski Bistrici.
Hirti Fr., kaplan v Slov. Bistrici. Knjižnica učiteljska okrajna v Slov. Bistrici.
Levičnik Vojteh , e. kr. adjunkt v Slov. Bistrici.
Limavšek Peter, gostilničar v Slov. Bistrici.
Moge Mih., učitelj v Slov. Bistrici. Napast Davorin, kaplan v Laporjah. Rakoše M., kaplan v Makovljah. Smogavec Jurij (Kotnik), kmet pri sv. Venceslaji.
Stepišnik Lovro, posestn. in trgovec v Slov. Bistrici.
Slamberger Anton v slov. Bistrici. Vrabelj Jan., kaplan v Najšbergu (Mansbcrg).
Žigart France, kmet v Šmartnu.
Štev. 19.
V
4. Dekanija Celje. — a) Poverjenik: dr. Stefan Kočevar.
*Bezenšek Jurij, kaplan v Celj'. *Čitaln ica n4rodna v Celji.
*Janežič Jakob , rudninski uradnik v Grižah.
* Kapus France, trgovec v Celji. *Kočevar Št., dr., okrajni zdravnik
v Celji.
*Krušič Ivan, gimn. prof. v Celji.
* Občina selska v Tebarjih.
*Ogradi France, vikarij v Celji. ‘*Orešek Jan., c. kr. gimn. profesor. *Podružnica kmetijska v Celji. *Sovič Jožef, kaplan v Grižah. *Topljak Jožef, učitelj v Celji. *Žuža Ivan , rudninski posestnik v
Grižah.
Baš Lovro, bilježn. koncip. v Celji. Bobisud Jakob, učitelj v Celji. Jeretin Edvard.
Jesenko Greg., ranocelnik v Celji. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Koderman Filip, učit. v Frankovljah. Lukežič Janez, ranocelnik v Štorah. Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Pirnat Jakob, odvet. koncip. v Celji. Koze France, ranocelnik v Vojniku. Stare Anton, dr., c. kr. vojn. nad-lečnik.
Turin Jožef, kaplan v Celji. Zelenec Jože, župnik v pokoji.
Stev. 26.
Dolinšek Rafael.
Gcršak Vinko, kaplan na Teliarjih. Končnik Peter, e. kr. profesor. Koželj Matej, not. koneip.
Knjižnica gimnazijska v Celji. Krašau France, c. k. profesor. Kregar Boštjan , učitelj pod Pre-žinom.
Miheljak Mart., c. k. notar. Miklavec Janez, učitelj v Celji.
Orešec Fr., profesor.
Pesarič Vekoslav, c. k. svetovalec. Ripšel Moric, trgovec.
Rudolf Janez.
Švarčnik Tone , sedmošolec (dobi knjige tudi za 1874. 1).
Vrečar Gašper, učitelj na Teharjih. Weiss JoBip, učitelj v Celji.
Žolgar Miha, c. k. gimn. profesor.
Štev. 17.
c)	.F Žavcu: Poverjenik: Franc VuČnik.
''‘Jeraj Jožef, župnik. *Vučnik Fr., nadučitelj. Hausenbuchel Janez, tržan. Hribovšek Karol, podžupnik. Plešnik Mih., kaplan. Potočnik Gustav, učitelj.
Roblek France.
Sadnik, Rudolf, dr., zdravnik. Sirca Ernest, trgovčev sin.
Sirca Jožef, trgovčev sin.
Tarbauer Josip, dr. med.
Šola ljudska v Žalcu. Štev. 12.
5. Dekanija Ccrkovcc. (p. Rača, Kranichsfeld). a) Poverjenik: Rath France.
Brezovnik Anton, učitelj v Frav-	Kranjec Toma, župan v Fravhajmu.
hajmu.	Merkuš Anton, kaplan v Slivnici.
Golob Andrej , podučitelj v Frav-	Rath France, župnik v Fravhajmu.
hajmu.	Šuta Rupert, kaplan v Fravhajmu.
Hren Anton, nadučitelj v Fravhajmu.	Štev.	7.
b)	Poverjenik: Antolič Ivan. (P. Neustift bei Pettau).
Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori.	Šparovec Andrej, župuik pri sv.
Lednik Anton, kaplan v Cerkovcih. Lorencu.
Sket Martin, kaplan na Ptujski gori.	Štev.	4.
ti. Dekanija Gornji Grad. — «)
Bičman Josip , upravnik v Gornjem gradu.
Ermenee France, župnik v Bučah. Fišer Anton, kaplan v Solčavi. Florijančič Jožef, dekan v Gornjem gradu.
Germcl Kristijan, posestnik v Solčavi. Hren Ivan, pos. v Gornjem gradu.
Poverjenik: Jožef Florijančič.
Jerše France , uradnik v Gornjem gradu.
Kramar Konstantin pos. v Solčavi.
Kranjec Jož., pos. v Gornjem gradu.
Krenner Ivan, župnik in dekan pri sv. Frančišku.
Kruleč Josip, posestnik v Gornjem gradu.
Poretič Albin v Gornjem gradu.	Strnard Matija, župnik v Ljubnem.
Pustoslemšek Anton, učitelj v Lučah.	Tratnik J., kmet pri Novi Štifti.
Strnad Anton, kmet pri Novi	Štev.	IG.
Štifti.
L) Poverjenik: Jož. Lipold. (Posta Mozirje.)
*Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Jeraj Anton, kmet na Ilečici.
Jereb o. Romuald, frančiškan v Nazaretu.
Krajnik o. Atanazij , frančiškan v Nazaretu.
Pirc Feliks, učitelj na Rečiči.
Štev. 6.
7. Dekanija Sv. Jurij. (P. Radkersbnrg.) — 1. poverjenik: Anton Kocuvan.
Bukvarnica farna pri sv. Križu. Jurinec Alojzij, mladeneč v Banovcih. Kralj Janez, kmet v Iljaševici. Kramberger Lovro, župnik pri sv. Križu.
Kocuvan Anton, kaplan pri sv. Jrrji na Ščavnici.
Košar Jernej, posestnik na Jamni. Košar Jurij, posestnik v Slavatincih. Lorenčič Andrej, župnik pri Mali nedelji.
Rošker France, kaplan pri Mali nedelji.
Simončič Jož., župnik pri sv. Jurji. Stranjščak Anton, kurat v Vržeji. Suhač Anton, duh. v pokoji pri sv. Jurji.
Šijanec Lovro, farni bukvar pri sv. Križu.
Zorman Božid., učitelj pri sv. Jurji. Žajdel France, kaplan pri sv. Jurji.
Štev. 15.
2. poverjenik: Jan.
Šinko Božidar, župnik.
Božič Anton, posestnik, čitalnica narodna.
Farkaš Janez, zdravnik.
Gomilšak Jožef, uradnik.
Hochtl Karol, c. k. notar.
Huber J. D., knjigar.
Kastelec Janez, c. k. okr. sodnik. Kukovec Ivan, posestnik.
Lapajne v Ljutomeru.
Kunce Ivan, duh. v Svetinjih. Lapajne Janez, učitelj in vodja. Merčnik Anton, duhovnik.
Meško Martin, kaplan.
Mravljak Anton, dr., odvetnik. Pernišek Blaž, učitelj.
Toman Ema, učiteljica.
Zemljič Mat., trgovec.
Štev. 17.
8. Dekanija Konjice. —
*Knjižnica župna.
*Kovač Jožef, šivar v Zrečah. *Modec Janez, župnik v Tinjah. Ulaga Josip, dr., kanonik in župnik v Konjicah.
Poverjenik: dr. J os. Ula<ja.
*Vrlič France, župnik v Stranicah. Brus Anton, dr., odvetnik v Konjicah, Dornik Ivan, not. koncipijent. Erjavec Peter, župnik v Zrečah. Ilecl Avguštin, kaplan na Prihovi.
Hrepevnik Janez, učitelj v Prihovi. Jaklifi Dragotin, župnik v Špitaliču. Petan France, župnik v Venceslavu. Pintar Fr., provizor v St. Jerneji. Smole Jaka, kaplan v Ločah.
Šepec Ivan, trgovec v Konjicah. Tribtiik Karol, kaplan v Konjicah. Virk Jožef, župnik v Ločah.
Voh Jernej, kaplan v Konjicah.
Štev. 18.
!l. Dekanija Kozji*. Poverjenik: .Janez Bosina.
*Knjižnica učiteljska v Kozjem.	Lenart Janez, kaplan pri sv. Petru.
Bosina Jan., dekan v Kozjem.	Marinka Jurij, župnik v Dobji.
Dobršek M., not. koncip. v Kozjem.	Sredenšek .lan., župn. v Podčetrtku.
Dvoršek Anton, župnik v Št. Vidu.	Zabukošek Iv., trgovec in poaeatn.
Kukovič Avguštin, kaplan v Kozjem. v Tuhelju.	Štev.	9.
10.	Dekanija Laško. —
*Masten Jož., župn. pri sv. Rupertu. 'Škrbec Davorin, kapi. v Trbovljah. "''Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. Zuža Anton, dekan v Laškem trgu. Benedičič Janez, železn. uradnik v Trbovljah.
Boheim Jan., kaplan v Laškem. Boštjančič Ivan, ravnatelj ljudsko šole v Jurjevem kloštru.
Cajhen Jan., kmet v Trbovljah. Drobnič Ivan, posestn. v Laškem.
Poverjenik: Anton Zuža.
Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Frece Matija v Laškem trgu.
Jeuko Jožef, posestnik v Hrastniku. Kolarič Jožef, kaplan v Trbovljah. Kož Vekosl., gospodičina v Hrastniku. Ski ta Jožef, kurat pri sv. Miklavžu. Sola ljudska v Jurjevem kloštru. Šumar Mih., kaplan v Laškem. Tamše Valentin, kaplan v Loki pri Zidanem mostu.
Štev. 18.
H.	Dekanija Marilbcrg. — Poverjenik: Svareč France (Marnberg).
Cocej Jernej, župnik pri sv. Jurji.	Kranjce Val.,	kaplan	v Remšniku.
Grosskopf Matija, župn. na Breznem.	Potrč Alois, župnik v	Pernicah.
Hajšek Jožef, kurat v Soboti.	Sparhakl Ivan,	kurat	pri Osvaldu.
Kapus Anton, c. k. adjunkt v Ma-	Svareč France,	župnik	na Muti.
renbergu.	Stev. 8.
VI. Dekanija Nova Cerkev. (P. Vojnik pri Colji.) — Poverjenik: Franjo Juvančič.
*Kos Alojzij, kaplan v Novi cerkvi. Lrnoša Šime,, župnik v Crešničah. Dolinšek Blaž, namestnik v Fran-koljah.
Gajšek Dragotin , kaplan v Dobrni. Juvančič Franjo, dekan pri Novi cerkvi.
Permozer Jožef, zasebnik v Vojniku. Pintar Matej, župnik v Šmartnem.
Pirkovič France, kaplan v Dobrovi. Polec Franjo, kaplan v Vitaniji. Potočnik Anton, kaplan v Vitanju. Stnrečnik France, kaplan v Vojniku. Valenčak Jože, kaplan v Dobrni. Zupančič Jakob, kaplan pri Novi cerkvi.
Žičkar Jožef, kaplan v Vojniku.
Štev. 14,
*Hrtiš Ben., o., prokurat. na Ptujem *Kancler Pavel, konventual. *Kukovec Jožef, kaplan pri av.
Lovrenciju.
*Meško Jakob, župnik pri sv. Lovrenciju.
*Petanjak Lav., minorit.
^Trstenjak Jakob, beneficijat na Ptujem.
Aleksič Pidel, guardijan v Ptuju. Canjskar Jak., kaplan pri sv. Marku, čueko Dragotin, župnik v Ptuju. Drozg Anton, kaplan pri sv. Marjeti. Frk Matija, beneficijat v Ptuju. Horvat Jožef, nadučitelj pri sv. Urbanu.
Jerman Josip, c. kr. okrajni komisar na Ptujem.
Kranjec France, župri. pri sv. Marjeti.
Kraner Andrej, vikarij v Ptuju.
Lendovšek Mihael, katehet realne gimnazije.
Simončič J. N. župnik pri sv. Janžu na Dravskem polju.
Sinko Jožef, kaplan na Ptujem.
Srnec Alojzij , učitelj pri sv. Andražu.
Strah Jurij , kmet pri sv. Andražu.
Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuju.
Vošnjak Janez, dr., prošt v Ptuju.
Vuk Andrej, župnik v Hajdinu.
Štev. 23.
14. Dekanija Rogatec. Poverjenik : Anton Frelih.
*Lapuh Martin, kaplan v Rogatcu. *Orač, nadzornik v Rogatcu. *Stanjko A., župnik v Otopercah. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi.
Jan France, kaplan v Kostrivnici. Jaric Val., župnik pri sv. Florijanu.
Kristan Anton, učitelj pri sv. Petru. Krušič Jakob, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine.
Slatinšek Anton, kaplan pri sv.
Križu poleg Slatine.
Sabot Jurij , župnik pri sv. Roku. Žurinan Janez, pos. pri sv. Trojici.
Štev. 11.
15.	Dekanija šaleška dolina. (P. Celje.) — Poverjenik: Dr. Janez Lipold.
*Lipold Jan., dr., župn. v Šmartnu. Bevec Miha, kmet v Oržmirji. Skubic Franjo, zdravnik v Melenji.
Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšek Val., kaplan v Skalah.
Štev. 5.
1(1. Dekanija
o, zdravnik v Melenji.	štev.
ailija Hoče. (P. Slivnica, Sehleinitz.) — Poverjenik: Martin Stranj Sak.
^'Potočnik Lovro, duh. oskrbnik pri Sv. Mariji v Puščavi.
*Stranjšak Martin, dekan v Hoči. Bralno društvo v Rušah, črnko Jožef, kaplan v Lembahu. Hrg Lovro, župnik v Lembachu.
Kocmut Janez, nadučitelj v Rušah. Ribar Anton, kaplan v Lembahu. Rošker France, nadučit, v Lembahu. Toporičič Jož., žup. pri sv. Lovrencu. Tomažič Janez, kovač v Smolniku.
Št. 10.
*	1’rstenjak Dav., župnik v Ponkvi. ■*Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu. Ivanc Martin, dekan v Šmarji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šmarji. Klinec Franjo, kaplan na Sladki gori.
Kunšič Anton, okrajni tajnik v Šmarji.
Pajmon Anton, kaplan v Zibiki. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji.
Orozelj Jan., dr., odvetnik v Šmarji.
Štev. 9.
2.	poverjenik: Dr. Gustav Ipavec (p. St. Georgeu a. d. Siidbahn).
*Hašnik Jožef, župnik pri sv. Jurji.	Suc Jurij, župnik v Dramljah.
^Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri Tanšek Miha, posestnik v Slivnici.
sv. Jurji.	Veber Gaspar, kmet v Lokarjah.
Hernah Jožef, kap' an v Dramljah.	Štev.	7.
Oset Blaž, posestnik pri sv. Jurji.
Pitali;
18. Dekauija sv. Lcnarla v slov. Goricah.
1.	poverjenik pri sv. Lenartu: Jurij Tutek.
lmca pri sv. Jurji.
Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Pideršek Matija , kaplan pri sv. ^ Jurji.
krk France, kaplan pri sv. Jakobu. Golinar Jožef, župnik pri Snežnici. Ješovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu.
Jurčič Jožef, kaplan pri sv. Benediktu.
Klobasa Fr., župnik pri sv. Antonu. Kolenko Martin, kaplan pri Snežnici. Lorenčič Andrej, kaplan pri sv. Ani. Milošič Mili., župnik pri sv. Benediktu.
Rajšp Matej, učitelj pri sv. Jurji. Rantaša Juraj, župnik pri sv. Jurji. Kepa France, župnik pri sv. Jurji. Samostan frančiškanski pri sv. Trojici. Skamlič Jaka, učitelj pri sv. Jurji. Slanič France, župnik pri sv, Bol-feuku.
Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu. Suhač Anton, kaplan pri sv. Lenartu.
Tutek Jurij, dekan pri sv. Lenartu. Vidovič Ant., učit. pri sv. Lenartu. Vitmajer Karol, kaplan v Negovi. Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Ru-
pertu.
Štev. 23.
2.	poverjenik v Radgoni: Jakob Gomilšak.
duhoven pri sv.
*Jančar France,
Petru.
^Simonič Jan. Al., kaplan pri sv. Petru.
Borovnjak Jožef, kaplan v Gornji Lendavi.
Borovnjak Jožef, žup nik v Cankovi. Cobelj Jurij, kaplan pri sv Petru.
Fekonja Ivan , notar, koneipijeut v Radgoni.
Gomilšak Jakob, mestni kaplan v Radgoni.
Gregorič Janko, organist v Radgoni. Kocuvan Bartolan, učitelj v Ižakovcih. Kovačič Marko, župnik v črens-lovcih.
Kramberger Marko, mizar pri Kapeli.
Kurnik Jan., župnik pri sv. Petru,
Kvas Tone, učitelj pri sv. Petru.
Mihelič N., učitelj pri Kapeli.
Murkovič Janko, učitelj v Bclotincih.
Niedorfer Marko, kaplan v Apačah.
Jak. Pajtler, kaplan v Radgoni.
Ratkovič Veudelin, plebanoš pri sv. Jurji.
Šiftar Jož., žup. v Gornji Lendavi.
3.	‘poverjenik na
Čolnik Dominik j posestnik na Dr-vanji.
Baumgartner Vincencij, učitelj v Selnici pri Dravi.
Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu.
Goznik Jakob, učitelj in posestnik pri sv. Benediktu.
Jug J., dr., pri sv. Lenartu.
Košar Matej, kaplan pri sv. Benediktu.
Kramar Janez, kaplan v Ilollenecku.
Kukovec Miroslav, pos. na Velki.
Šlander Emeran, admontski benediktinec pri sv. Petru.
Šroibar Matija, kmet v Zetincih pri Radgoni.
Veren Štefan, plebanoš pri sv. Heleni.
Vraž Anton, kaplan pri Kapeli.
Zemljič Štefan, župnik v D. Siniku. Žižek Marko, župnik v Belotincih.
Štev. 25.
Dom. Čolnik.
Okrajna učiteljska bukvarnica pri sv. Lenartu.
Ornik Anton, učitelj pri sv. Ani.
Perko Lcop., podobar pri sv. Trojici.
Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji.
Rajšp Alojzij, podučit, pri sv. Jurji.
Veber Tone, koncipijent pri sv. Lenartu.
Vengar Jožef, posestnik na Vukovskem vrhu.
Vrbanič Benedikt, učitelj pri sv. Ani.	Stev. 16.
I)rvanji :
10. Dekanija Velika nedelja.
^Knjižnica učiteljska , okrajna v Ormužu.
^Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji.
*Petovar Ivan, odvetnik v Ormužu.
Fric Matijaš, dekan pri Veliki nedelji.
Goričan Ferko, usnjar pri Veliki nedelji.
Gršak Ivan, dr., notar v Ormužu.
Horvat Božidar, krojač v Ormužu.
Jesih Anton, bilježn. pisatelj v Ormužu.
Jurša Ivan, učitelj v Ormužu.
Kelemina Matjaš, kaplan pri Včliki nedelji.
Kotnik France, orglar v Ormužu.
—	Poverjenik: Anton Jesih.
Magdič Anton, dr., v Ormužu. Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu.
Repič Mart., učitelj pri sv. Nikolaji. Slekovec Matej, kaplan v Središču. Sova Blaž, mestni pos. v Ormužu. Sijanec Franjo, učitelj v Svetinjah. Štuhec Anton, učitelj na Kumu. Šinko Josip, učitelj v Središči. Šporn Jožef, župnik v Ormužu. Švinger Albin, duh. v Središči. Topljak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Trampuš J., župnik pri sv. Bolfanku. Vihar Filip, kaplan v Ormužu. Žinko J., podučit, pri sv. Nikolaji.
Štev. 20.
Dekanija Stari Irg (slov. Gradec). — Poverjenik : Anton Jazbec.
*	Sorglechner Jož., kaplan v Šmartnu.
*Sribar Janez, župnik v Pamečah.
Suc J., dr., prov. v slov. Gradcu.
Barle Jožef, učit. v Slov. Gradcu.
Dovnik Fr., kaplan v Št. Ilu.
Jan Ferdinand, župnik v Šmiklavži.
Jazbec Anton, kapi. v Starem trgu.
Klavžar Fr., župnik v St. Ilu.
Ogrinec Vilelm, c. k. sodn. adjunkt v Slov. Gradcu.
Pustinek Anton, mlinar v Št. Vidu. Rutnik Rajko, zasebnik v Št. Ilu. Sattler Jože, kaplan v Starem trgu. Sever Jože, župnik v Podgorji pri Slov. Gradcu.
Vivod Jožef, mlinar v Št. Vidu, Walter Franjo, župnik v Št. Vidu.
Štev. 15.
21.	Dekanija Vidom. — Poverjenik: Franjo MikuS.
*Holinger Neža, gospa, posestnica v Brežicah.
Repič Andrej, župnik v Kapelah. Knjižnica učiteljska v Brežicah. 'Lenček Alojzij, pos, na Blanici. ^Mikuš Franjo, župnik v Brežicah. Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah.
Ripšcl Drag. Ferd. , župnik v Vidmu.
Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.
Srebre Gvido, dr., odvetnik v ^ Brežicah.
Zevnik Martin, pos. v Malem vrhu. Brczuik Josip, c. k. finančni kotn.
v Brežicah.
Cerjak Franjo, posestnik v Rajhcn-horgu.
Cerjak Jakob, pos. v Rajhenbergu.
Gajšek Janez, kaplan v Brežicah.
Jamšek Franjo, nadučitelj v Kaj-henbergu.
Janežič Janez, posest, v Brežicah.
Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhenbergu.
Jarec Valentin, učit. v Rajhenbergu,
Jožek Ljudevit, c. k. okr. glavar.
Kavčič Jak., knjigovodja v Brežicah.
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.
Ostrožnik Tone, kaplan v Rajhenbergu.
Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah.
Rnmor Ferdinand, župnik v Pišecah.
Sehopf Dragotin, frančiškan v Brežicah.
Tanšek Ivan, odv. pisar v Brežicah.
Železnikar Ivan , Brežicah.
notar, uradnik v Štev. 27.
22. Dekanija \07.eniea. (P. Wuchei,n an der Kiirntner Balin).
*	Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lovrenciji v Vuhrudu.
Poverjenik: Luka Držečnik. (P. Fresen-Reifnig, Kiirntner Balin.)
Držečnik Luka, župan v Janže-	Miklavec Peter,	kmet. sin	v Ribnici,
vem vrhu.	Stopajnik Jurij	v	Janžev.	vrhu.
Globočnik Maks, župnik v Ribnici,	Sola Ribniška.
Medved Jak., Ožbaldov sin v Lelini.	Vamlek Valentin,	kmet, sin v Rib-
Miklavec J., gostilničar v Ribnici.	nici.	Štev.	8.
Letopis 1875. I.	4
'•"Mlinarič J , župnik v Leskovci.
(P. Ptuj.)
*Raič Božidar, žup. pri sv. Barbari. *Rejsinger France, posestnik in trg.
v Dobravi.
'■'‘Sovič Aleks., žup. pri sv. Trojici.
»Trampuš Ivan, dekan v Zavrčali. Kornfeld F. d in., kaplan v Halozah. Pignar France, kaplan v Zavrčali. Štuhec Marko, kaplan v Leskovci.
Štev, 8.
Sv. Martin na Paki (pošta: Schiinstein). Kocmut Janez, učitelj.
Kje so ?
‘Jedlička Otokar? Bil v Mariboru.
Koceli Karl, dr., odvetn. koncip., bil v Mariboru,
Perko France, bil v Mariboru.
Ravš Fr., dr., bil v Mariboru,
Šket R., bil v Mariboru.	Štev.	15.
število v lavantinski škofiji 96 -|- 402 = 4 98.
III.	Krška škofija.
1. Dekanija Celovec. —
"'Čitalnica n&rodna.
"'Einspieler Andrej realke prof. in deželni poslanec.
"‘Janežič Evgen, sin f g. Antona Janežiča, profesorja.
"'Pribošič Janez, vojni duhoven. Alijančič Andrej, kanonik.
Ambrož Matija, župnik v Svečah. Bezlaj Josip, učiteljski pripravnik v Celovcu.
Borstner Cene, profesor v Celovcu. Božič Valentin, župnik v Fodkrčah. Čare Peter, župnik v Porečah. Einspieler Lamb., knezoškof. tajnik. Huter Ivan, bogoslovec.
Janežič Jožef, mlinar v Lesah, Janežič Šitnen, poročnik.
Poverjenik: Simen Janežič.
Janežič Valentin, dr., reg. zdravnik. Kultcrer Jurij, dr., koneipijent v Celovcu.
Sv. Mohcr, družba (v zameno). Mortl Franjo, c. k. notar v Celovcu. Pesjak Franjo, trg. opravnik. Podobnik F., učitelj pri sv. Jakobu. Poljak Gvidon, trg. knjigovodja. Robida p. Drag., prednik benedikt.
samostana.
Bossbacher Bernard, trgovec. Sablačan Miha , trgovec v Glinjah. Sommer Gregor, okrajni šolski nadzornik.
Šašolj Martin, duh. svetovalec. Tavšič Josip, župnik v Hodišah, Urnik Koloman, gimnazijalec.
Vrankovič Ivan, dijak više realke. Zupan Jan., tajnik grof. Eggerjeve. Wieser Andrej, stolni kaplan.	St.	31.
Z. Dekanija Belak.
Habjan Anton, notarski koncipijent St.iickl Simon, župnik v St. Lenartu v Beljaku.	(p.	Arnoldstein).
Pintar Peter, Zelanov na Strmiču. Šuster Ivan, kaplan v Podkloštru.
Vuti Matija, kmet. Štev. 5,
S- Dekanija Dobrlavcs. — *Šervicelj Matej, župnik pri sv. Kocijanu.
4- Dekanija Jezero. — (P. Kapel). — Poverjenih: Stefan Vranker.
Božič Ivan , zasebnik	v	Koritu pri Roblek Ožbalt,	posest,	na Jezeru.
Kupli.	Sajovic Josip, posestnik v Labodski
Muden Simon, župnik v Železni dolini.
Kapli.	Senk Jurij, kmet. sin na Jezeru.
Muri Peter, posest, pri sv. Ožbaldu. Vrankar Štefan, župnik na Jezeru.
Štev. 7.
5. Dekanija Lješe. (P. Prevali.)
Kllmeyer Gašpar, posest, v	Lješah.	Lipold	Marko, rud.	urad. v’ Lješah.
Gostenčnik Ivan, trg.	v	Lješah.	Štev.	3.
Dekanija Pliberk. (Bleiburg). — Poverjenik: Lovro Serajnik.
Bergman Val., župnik	pri Fari.	Leskovar Josip,	župnik	v Svabeku.
Jerman Jurij, kaplan pri	Pari.	Serajnik Lovro,	dekan	v Pliberci.
Kolenik Valentin, kmet v Pliberci.
Lakner Janez, župnik	v	Koprivnici.	Štev.	G.
7.	Sv. Pavel. — Poverjenik: Pirec o. Franjo Sal.
"Pirec o. Franjo Sal., predstojnik	Puhar	Viktor, farm.	v Libeličah.
gnnn. konvikta.	Venedig p. Herman,	gimn. profesor.
Mlakar p. Maksim., samost,	dohod-	Vertot	J. M., fajm.	v Pustrici.
ničar.	Štev.	5.
8. Dekanija Tinje. (Tainah, pošta Velikovec), —
Poverjenik: Jakob Westermayer.
Drobilnik Jurij, orglar v Medgorjah.
Westermayer Jakob, inf. prošt in dekan v Tinjah.
Žrjav Matej,	farni oskrbnik v Medgorjah,	Štev,	3.
•	^	•f
*Pavlič Valentin, dr., odvefnik.	Krofič Mihael, fajmošter.
Geeelj Ignacij, kanonik.	Rupnik Janez, učitelj v Trušnjah.
Kikelj Toma, župnik na Rudi.	Štev.	5.
10. Dekanija zila. (Spodnja). — Poverjenih: Dr. Jernej Levičnih.
Levienik Jernej, dr., dekan pri sv. Vigele Ferdo , posestnik v Zilski Ilermagoru.	Bistrici.
Ožgan Fr, župnik pri sv. Stefanu. Vilčnik Kaspar, učitelj v Gorjah. Vavtižar Luka, župnik v (Jačah,	Štev.	5.
11.	Zgornji Kož. (P. Velden, KUrntcn). — Poverjenik:
Val. Lesjak.
Lesjak Valentin, župnik v Dvom.	Sumper Janez, župnik v Skoeidolu.
Lipič Janez, mlinar v Dolah.	"VVeis Peter, kmet v Dolah.
Marinič Jan., župnik	v	Lipi.
Oblak Anton, župnik	v	Gozdanji.	Štev.	6.
11 (Jlinje. (P. Feilah).
Colarič Franjo, orglar v Glinjah.	Sablačan Lovro, mizar.
Godec Janez, župnik	v	Glinjah.	Štev.	3.
1 !t. S0V0(fllje. (Gmiind). — * Kraševec France, okr. načelnik.
14. Žaltnice.
Ferčnik Lambcrt, župnik.
Bregant Jurij, učitelj v Žabnici.
Rup Franc, duhovnik v Žabnicah.
Vidovič Janez, kaplan v Trbižu.
AVieser Janez, farni oskrbnik na Pontablu. Štev. 5. Število v Krški škofiji 8 -|- 79 =* 87.
	
IV.	Goriška nadškofija.
1. Gorica in njena okolica. —
*Golmayer And., dr,, knez in nadškof.
*Bensa Štefan, kanonik.
*Budal Bernard, stud. viših šol. :|:Globočnik Janez, monsinior, nadškof. tajnik.
Poverjenik: Andrej Marušič. *Grča Blaž, kaplan v Cepovanu. *C. k. knjižnica študijska. '^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor.
Knjižnica centr. bogosl. semenišča. *Marušič Andrej, giinu. profesor,
Tonkli Josip, dr,, advokat *Vales M., vikar v Št. Ferjanu. B&jc Anton, učitelj v Renčah. Benko Janko, učitelj v Sovodnjah. Kregar o. Albin frančiškan.
9‘bie A., vikarij v Kozani na Brdih. Čebular Jakob, c. kr. prof. realke. Dimeč Ljudovit, c. kr. gozdnarski nadzornik.
Dolenec Viktor, privatni uradnik. Dreja Solkanski, ki plačuje za čitalnico v Solkani.
Erjavec Franjo, e. k. realke prof. ^erfilja Anton, kupč. opravnik.
ex-tilja Franjo, trgovski uradnik. l'ister o. Pacifik, frančiškan. Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Kaprivi. Godnič Josip, prefekt v Andrejišči. Goljevšček A., c. k. učit. na vadnici. Goljevšček France, bogoslovec. Hafner Franjo, gimn. prof.
Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jeglič Andrej, vodja dež. računarijo v Gorici.
^ug Anton, kaplan v Prebačini.
Jug Tomaž, učitelj v Solkanu.
Kafol Štefan, nadškof, kancelar. Klavžar Ernest, dežel ni uradnik. Knjižnica učiteljska goriške okolice, knjižnica učiteljska c. k. gimnazije. Knjižnica više realke.
Kodelja Josip, kaplan v Topoljanu. Komel Slih., učitelj,
Kumar Val., učitelj na vadnici, Kuralt France, asistent, kmetij, šole. Lašič France, posestnik v Renčah. Lavtar Luka, c. kr. profesor prc-parandijc.
Lazar Mat., gimn. profesor.
Leban Franjo, kaplan v Komnu. Lultežič Janez, vikarij v Gabrijah pri Mernem.
Lutman Ivan, philos. stud. v Pragi. Ljutman M., dijak kmet. šole v Gorici. ‘-•User o. Konstantin, frančiškan.
Mahnič Anton, bogoslovec,
Makuc Štefan, mlinar.
Marušič Anton, posestnik v Mirnem. Mašera Jožef, vikarij v St. Mavru. Moc Jožef, nadučitelj na učit. iz-obraževališču.
Nanuti Antonin, duhoven v Gorici. Okorn Franjo, stotnik v pokoji. Pahor Fr., trgovec v Renčah. Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavletič Jožef, kaplan v Solkanu. Pavlin Josip, kmet v Vrtojbi. Perozzi Alojzij, c. k. poštar v Bukovici.
Persoglija Hinko, učitelj.
Poniž Benedikt, c. kr. vadnice učitelj. Povše Franjo, profesor , voditelj kmet. šole.
Premeri Ljudev.. železn. uradnik. Rojic Aleks., dr., zdravnik.
Rudež Anton, bogoslovec.
Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Skočir Jožef, kaplan v Čepovanu. Stres Ivan, vikarij v Podsabotinu. Schaffenhauer Franjo, gimn. vodja. Šavnik Anton v Biljah.
Škrabec o. Stanislav, frančiškan. Uršič Alojzij, pisar.
Velikonja J., spovednik na sv. Gori. Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivec Franjo, c. k. okrajni šol.
nadzornik.
Vodušek Matevž, gimn. profesor. Zavadlal Mihael, gimn. dijak. Zavodlav Fr., posest, v st. Andrcži, Zulijan Janez, dijak kmet. šole. Žbona Andrej, železniški uradnik v Gorici.
Žepič Fr., prof. na gosp. šoli na Slapu.
Žnidarčič Andrej, gimn. dijak. Okrožna sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar).
Štev. 83.
2. Dekanija Bovec. — Poverjenik: Andrej Leban.
Ceket Franjo, kaplan v Serpenici. Flandcr Anton, vikarij v Serpenici. Gaberšek Franjo, uradnik v Bovcu. Grželj Ivan, učitelj v Serpenici. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Serpenici. Leban Andrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Bovcu. Smrekar Franjo, vikarij v Logu.
;{. Dekanija Kobarid. —
Bandel Jan, podučitelj v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu. Črv Jan. Nep., vikarij v Logčh. Dominko Franjo, učitelj v Kobaridu. Hvalica Anton, vikarij v Dreznici. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Kobal Peter, vikar na Sedlu.
Starman Stefan, kaplan v Bovcu. Sorč Aloj sij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Urbančič Andrej, vikarij v Trenti. Volarič Valentin, podučitelj v Bovcu. Žagar Andrej, posest, v Serpenici. Žagar Franjo, posestnik v Serpenici.
Štev. 16.
Poverjenik: And. Jekše.
Mancini Ant, kaplan v Starem selu. Milek Dragotin, učiteljica v Kobaridu. Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Boginji. Slokar Janez, kaplan v Libušnji. Štukelj Miha, vikarij na Trnovem.
Štev, 13.
4.	Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram.
Ilarmel Adolf, kaplan v Cirknem. Ilovar France, kaplan v Cirknem. Jeram Josip, dekan.
Jereb Joaliim, vikarij v Orehku. Seljak Anton, vikarij v Novakah.
5.	Dekanija Črnice. (P. Ajdovščina )
^Čitalnica narodna v Ajdovščini. Balog, bratje, v Ajdovščini, čigon Dragotin, kaplan pri sv. Križu. Faveti Anton, posestnik v Skriljah. Gabrščik Šimen, prov. v Ajdovščini. Juh Andrej, vikarij v Lokavcu.
Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.
Sitar France kurat, v Ravnah. Sirca Jan., nadučitelj v Cirknem. VVester Janez, vikarij v Otaležu.
Štev.
8.
—	Poverjenik : Himen Gabršiik-
Rejec Janez, vikarij v Janžu. Rjavec Blaž, župnik v Batujah. Rustja Franjo, posestnik v Skriljah. Samostan kapucinski pri sv. Križu. Trpin Filip, župan pri sv. Križu. Vodopivec Jan., trgovec v Kamnji.
Štev. 13.
0. Devill (P. Nabrežina). — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu. 7. Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici.
8.	Dekanija Kanal. — Poverjenik: Andrej Wolf.
*Wolf Audrcj, dekan.
*Wolf Ivan, župnik v Šlorencu.
Čitalnica narodna v Kanalu. Golja Jožef, vikarij v Lomu.
J'ih Janez, vilcarij v Lokovcu, Kodro Janez, kaplan v Kanala. Kragelj Jožef, vikarij v Levpi. Makarovič Ivan, krčmar v Avčah. Tomažič Ferd,, kaplan v lločinji. Tomšič Jožef, kaplan v Kanalu. Ukmar Anton, vikarij Marija-Celjski.
Vodopivec Ljud., vikarij na Srednjem. Vogrič Janez, učitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Kali.
Zega Miha, podučitelj v Kanalu. Žnidarčič Andrej, vikarij na Banj-šicah sv. Duha.
Štev. 16.
v
(I. Dekanija Komen. — 1) poverjenik: Gregorčič Sim.
(P. Rihenborg pri Gorici.
Kavčič J., notar v Komnu.
Hožič Anton, vikarij v Batah. Gegorčič Sim., kapi. v Ilihenbergu. KoJavčič Jan., kaplan v Dornbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Učen Janez, župan v Rihenbcrgu.
Pečenko Andrej, duh. v Ilihenbergu. Pečenko A., pos. sin v Ilihenbergu. Polšak France, župan Šinarijah. Poniž Ambrožij, učit. v Rihenbergu. Šinigoj And., pos. sin v Dornbergu. Tomšič Fr., učitelj v Rihenbcrgu.
Štev. 12.
2.	poverjenik: Josip Ferfolja. (P. Postojna-Ajdovščina.)
Ferfolja Josip v Šmarjah.	Pipan Jožef, vikarij v Vojščici.
Štev. 2,
/	V	v
3.	Štjak (pošta Sežana — Štanjel).
Faganel Štefan, kaplan v Štjaku.	Mozetič Štefan, vikarij v Štjaku.
Lukančič Tomaž, učitelj v Štjaku.	Rudcž Jožef, posest, v Kobilji glavi.
Makuc Anton, vikarij v Kobilji glavi.	Vuga Peter, admin. v Škrbini.
Stev. G.
10. Dekanija Tolmin. —
'Čitalnica narodna v Tominu. Knjižnica, okrajna učiteljska v Tominu.
Bevek Janez, vikarij v Grahovem. Burger Martin, občinski tajnik na ^ Grahovem pri Tolminu.
^•■v Anton, vikarij v Roči.
Devetak Anton, pisar.
Doliak Jakob, dekan v Tominu.
^ isclier Albertina, gospica.
Gabršček Janez, trgovec v Tolminu. Gabršček Andrej, trg. v Tolminu. Gregorčič Antou, vikarij v Libušini.
Poverjenik: Jakob Doliak.
Ilebat France, administrator na sv.
Vidški gori.
Ivančič Jožef, notar v Tolminu. Kogoj Peter, učitelj in vodja. Kovačič Nace, posest, pri sv. Luciji. Krkoč Štefan, kaplan v Podmelcu. Lavrič Karol, dr. odvetnik.
Lazar Anton, vikarij v Obloki. Lužnik Fr., kaplan pri sv. Luciji. Mlekuž Jožef, kaplan v Tolminu. Močnik Luka, vikarij v pokoju v Stržišči.
Peuein Drag., kaplan v Tolminu,
Pervanje Martin, kaplan v Tolminu. Pipan Anton, viku vij v Kamtiu.
Dr. Preinerstein Jan. pl., biljožnik. Rutar Tomaž, župnik pri sv. Luciji.
Skrt Andrej, kaplan v Tolminu. Šorli Ivan, osmošolec iz Podmelea. Štrukelj Milia, pisar.
Zarli France, c. k. oficijal.
Stov. 29.
Število v Goriški škofiji 17 -f- 183 = 200.
V.	Tržaška škofija.
I.	Trst in njegova okolica. -
*'DobriIa Jurij, dr., škof.
‘•‘Bučar France, trgovec.
*Cegnar Franjo, viši telegrafist. '•''Čitalnica narodna.
'•‘•‘Fegec Franjo, c. k. namestnijski svetovalec.
'••'Gorup Jožef, vel. trgovec. '"'Kandernal France, giinn, profesor. '•'Kastelec France, trgovec.
'•'Klodič Anton , c. kr. šolski nadzornik.
'•'Komar Vekoslav , uradnik deželne glavno blagajniec.
'•‘Krsnik Ferko, trgovec.
'•'Lavtman Janez, trgovec.
"•'Pertot Janez, posestnik v Barkoli. '•‘Schrveigcr Jurij, poklic, komisar. '•'Sušnik Gašper, stotnik brigade-au ditor.
'•'Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovaloe, častni ud.
"'Vovk Janez, župnik v Bazovici. 'HVinkler Andrej, c. kr. uamestn.
svetovalec.
'•'Zorman Jož., župnik v Katinari. ‘•'Žvanut Matija, trg. pomočnik. Baron Kuhnov polk št. 17. v dar. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bonin Jurij, učitelj v Rojanu.
Bunc Franjo, učitelj v Nabrežini. Črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu, čitalnica v Rojani.
Poverjenik: Ivan Dolinar.
Dekleva France, trg. agent.
Dolinar J. na Dovgani.
Dovgan Anton , uradnik pri južni železnici.
Dum Rok., trgovski pomočnik. Gcržcl Anton, trg. knjigovodja. Glavina Blaž, duhoven v koperski kaznilnici.
Gnjezda Franjo, katehet.
Godina Jožef, finančni komisar.
Hut Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Jariua Vekoslav, uradnik južne železnice.
Kalae Ant., dijak na nemški giuui. Kalister Ivan, zasebnik.
Kapus Šimen, škofov sluga.
Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton, dijak. (Rocol. hišna štev. 15.)
Kocijan Jakob , kaplau pri včliki Materi Božji.
Križman Job., duhoven pri sv. Ivanu. Kurent Maks., trg. agent.
Leban Josip.
Legat Jan. Nep., katehet dekliške šole in škofov tajnik.
Macak Ivan, c. k. zemljemerec. Mankoč Josip, trgovec.
Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Potočili J., trgovinski pomočnik. Remec France, telegrafijski uradnik.
Remec Fr., koop. pri nov. sv. Antonu. Stavdahar Frrd,, častni korar in ginin. kalehet.
Schopf Josip, župnik v pokoji.
Šust Jan., dr., bogoslovja profesor in Škofov kancclar.
Truden Miha, trgovec.
Troha Jernej, učitelj v Rojanu.
Urbas Viljem, c. k. profesor viSo realke.
Valenčič Ivan, tergovce.
Vesel Jožef, tchtovec v c. k. dogani. Vodnov Davorin.
Wrat8chko France, gimn. prof.
Štev. 64.
Dekanija Holiua (pri Trstu.) — 1. poverjenik : Jurij Jan.
" Jan Jurij, dekan v Dolini.
Fink Jože, kaplan v Klanjcu. Gohnajer Urban, župnik v Čubedu, Juriševec Štepan, gostilničar v Milah. Klemenčič Jernej , župnik v Pred-loki.
Koren Ivan, kmet v Podgorji.
Košič Martin, učitelj v Brezovici.
Metlika Anton, trgovcc na Klancu. Pavli Lojze, kaplan v Borštu. Penko Franjo, dacar v Boljuneu. Sancin Jožef, kaplan v Ricmanjih. Svet Ivan, kaplan v Podgorji. Vatovec Jožef, posestnik v Padežu. Vončina Lipe, kaplan v Dolini.
Štev. 14.
2.	poverjenih: Rekar Janez. (P. Lokva pri Divači.).
‘■''Notar Tone, duh. pomočnik v Brezovici. Kraljič Franjo, duh. pomočnik v Brezovici. Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi,
Rekar Janez, kaplan v Lokvi.
Sila Matija, župnik v Rodiku.
Štev. G.
4.	Dekaniji .Jelšane. — i. 'poverjenik: Valentin PuSavec.
Benigar Tone, trgovec v Jelšanah. Čitalnica v Jelšanah.
Jenko Štefan, duh. pom. v Jelšanah. Kosec Fr. Seraf., župn. v Klani.
Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah, Sovine Auton, vikarij v Podgrajah.
Štev. G.
2.	poverjenik: Fr. tiabec (p. Illir, Castelnuovo).
Sabec France, trgovec v Podgradu. Sinkovcc Jožef, farman v Nuovah. Benedik Ivan, kapi. v Hrušici. Breceljnik Janez, farman v Hrušici. Jaksctič Jakob, trgovec v Podgradu. Klemence France, kaplan v Hrušici. Kokole France, c. k. davkar v Novem gradu,
Kuntara Anton, posestnik in poštni opravnik v Podgradu.
Poklukar Martin, župnik v Vodicah. Pretnar Janez , župni oskrbnik v Golcu.
Kcbek Anton, c. k. davkar v Podgradu.
Rogač Anion, ckspozit v Podgradu.
Šubic Primož, ekspozit v Staradi.	Žvokel	Janez, c. kr. davkarski ofi-
Teran France, kaplan v Pregarjih.	cijal	v Podgradu.
Zajcc Anzelm, kaplan v Mavnab.	Štev. 16.
5.	Dekanija Toma). — Poverjenik: Jernej Brence.
*e rne Anton, posestnik v Tomaji.	Narobe	Janez, duhoven v Toraaji.
Strle France, predstojnik železniško postaje v Sežani.
Treven Jan., farman v Repentabru. Uršič Anton, trgovec v Sežani. Zupan Jožef, kaplan v Sežani.
Benigar Anton, učitelj v Tomaji. Brence Jernej, duh. v Dutovljah. Cvek Lavoslav, nadučitelj v Sežani. Dutovlje, vaška knjižnica (plačuje g. Tavčar v Ljubljani.)
Knjižnica učiteljska, okraj, v Sežani. Legat Edv., duhoven v Lipici.
Živec France, posestuik v Skopem.
Štev. 13.
6.	Dekanija	Prosek. — Poverjenik:	Ivan	Nabrgoj.
Gorjup Ivan, pek in	posestnik.	Nabrgoj	Ivan,	župan in posestnik.
Marci n Ivan, učitelj	na pripravnici.	Valentič	Anton, učitelj.	Štev.	4.
7.	Dekanija Kaslav. — Poverjenik : Anton Sovdat.
Bole Franjo, občinski tajnik.	Sovdat	Anton,	c. k. davkarski nad-
Citalnica narodna.	zornik	v Volovski.
Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. Šobar Mihael, duh, pom, v Volov« Legat Franjo, c. k,	pristav v Vo-	skem.
loški.	Zarnlič	Vinko,	kaplan v Opatiji.
Štev. 7.
8.	Piran. (P. Pirano.) — Poverjenik: France Ravnik.
Matjan Valentin, kurat v Risani. Skočir Avguštin, kaplan pri Materi Ravnik Fr., župnik v Corte d’ Isola. Božji na Krasu.	Štev.	3.
0. Pazin. (Piziuo.)
*	Volčič Jakob, oskrbnik v Cervlji.
Afrič Jože, profesor v Pazinu.
Benigar o. Adjut, frančiškan v Pazinu.
Bcrbuč Ivan, c. kr. gimn. učitelj
Bruner o. Julij, vikar, organ, in učitelj gimnazije.
Budal Leopold, c. kr. sodnik v Pazinu.
Bukovec Franjo, kaplan v Žininji.
Flego Pctar, duh. pom. v Lindaru,
Ivančič Jože, c. k. gimn. učitelj v Pazinu.
Johišie Ivajm., pop. v .Picami.
Križaj Bartol, duh. pomočil, v Žininji.
Orlič Fr., plovan v Žminji.
Sajevec Jakob, kurat v Borutu.
Sila Jakob, duh. pomočnik v Pazinu.
Tomšič Franjo, inženir v Pazinu.
Venedig o. Herman, gimn. katehet.
Zimennan Matija, župnik v Gradištji.	Stev.	17.
10.	Bnzel. (Pingucnte).
Grosman Edvardo, kaplan v Buzetu.
Markič Matej, kaplan v Laniščah.
Petelin Anton, kaplan v Črnici.
II. PcrniOIli. Pezdič Miha, poštni opravnik,
1 3. Truskd (p. Koper). Mikaš Jos., kaplan v Truškah.
12. Umagil. (Istra). — Rovnik. Pirano; — Jugo M., župnik v Matcradi
pri Uinagi.
I t. BcrŠCC (Istrija). Logar Franjo, župnik.
Število v tržaški škofiji 2G -j- 132 — lf>8.
VI.	Sekovska škofija.
1. AdillOlll. — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.
*Lajh o. Korbinian.	Rešek	o.	Enrik,	bogosl. profesor.
^Matevžič o. Eginard.	Švare	o.	Alkuin,	kaplan.
'Pivce o. Maksimilijan.	Trček	o.	Egidij.
*Vagaja o. Rudolf.	Štev.	7.
’2. ClllllfCk:
Pavalec Jurij, kaplan v Cmurekn.
Stramič France, e. kr. davkarski uradnik v Cmureku.
V	v
J. Gradec. Poverjenik: dr. Himen Suhic, e. kr. prof. vseučilišča.
vIpavec Benj., dr. zdravnik.	*Maeun France,	bivši sodu.	pristav
'Krek Greg., dr., prof. slav. slov. (Ungargasse št. 3, I. nadstropji), na vseučilišču.
*AIaruSec Jožef, dr,, realk, profesor v pokoji.
"'Simonič France, inodroslovee.
*Švajger Gabrijel, gvardijan minorit, samostana.
*Vošnjak Miha , inženir južne železnice (Rabenberger Strasse Nr. 1.)
Dreisiebner Jož., dekan Vildonski.
Goršič Ivan, učitelj.
Hauptman Franjo , suplcnt na dež. realki.
Ilerrinan M., c. k. sodnik in dež. odbornik.
Hoffer Edv., dr., profesor na viši realki.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Kovačič J., župnik v Vrbovji.
Kranjc Ivan, jub. blagajniški kontrolor. (Carl-Ludivigring, Nr. D.
II.	Stock.)
Lavrič JoBip , učitelj mestnih ljudskih šol.
Lupšina, ravnatelj v zastavniei.
Maeuu Ivan, gimn. profesor.
Misia Jak,, dr., knezoškof. tajnik.
Mol Lavoslav, duhoven delavnice.
Opravništvo (Oekonomat) c, k, nad -sodnijo (po 5 iztis. v dar.)
Paltauf Jak., župnik v pokoji.
Petelin J., magietr. blagajnik.
Polak P. Alojzij, minorit, prokurator.
Polič Dragotin , župnik v gradj. bolnici.
Ravnikar Dragotin (Miinzgraben 28.)
Kegula France, uradnik.
Robič Mat., dr., bogosl. profesor.
Samec France, meščan.
Seifrid Ludwig, Seelsorgcr in der k. k. Strafanstalt in der Karlau, Graz.
Selevšek Ivan, realni profesor.
Senior, dr., zdravnik.
Skodlar Henrik, kupec.
„Slovcnijal<, društvo.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučiliščn.
Slik Jož., župnik pri sv. Margareti ua Vabi.
Šubic Simon, dr., prof. vseučilišča.
Wallner Peter, niž. realke katehet.
Zamuda Franc, knjigovodja v hranilnici.	Štev.	42.
Dijaki na vseučilišču (Miinzgraben št. 28.)
Kosi Auton.	Šinkonec Davorin, stud.	filozofije.
Pihlar J., phil.	Sinkovič Dragotin , stud.	filozofije.
Ilojnik Kr., phil.	Turkuš Tone, stud. filozofije,
Štev. G.
4.	Vorail: Kramberger Feliks, kanonik.
5.	Uraden (p. Koflah): Kolenko Jožef, župnik.
0.	Lipnica (Lcibuitz): Ambrožič Blaže, učitelj.
7.	Ljubilo (Leoben) : Del Negro Mavricij, c. k. okr. sodnije predsednik. 8- .MuraII: Šepeo Dragotin, c. kr. davk. pregleduik.
1). Sl. Peter v Oterabachu: Polič Karl, učitelj.
10.	Sl. Peter pri Judenburgu: Kiiak Franjo, kaplan.
Število v sekovski škofiji 11 + f>3 — (<4.
VII.	Udje raznih škofij.
(Kraji v abecednem redu.)
1.	Bisag (p. Breznica pri Varaždinu): Vojska Lavoslav, župnik.
2.	I)ijaknvitl': *Strossmayer J. Junij, bišktip.
3.	Dubrovnik (Kagusa): Namar France, zapovednik žandarmerijskega postaja (Po^tonfiihrcr) v Lovrecu.
li.	Dunaj. A.
Jeglič Anton, (Augustineiun, Augu-stinergasse, 7.)
Jelenec Janez, prefekt v Terezi-janišču.
Jevnikar Jakob , pristav pri mini-sterstvu za deželno bran.
Kogovšek Matija, uradnik obrt n. in trgov, zbornico (Stadt I. 14.) Koželj Anton , prefekt na c. kr. Terez, akademiji. (VVieden, Fa-voritenstrasse).
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih včd v Avgvstinoji.
Lipovec Anton , učitelj v Leobers-dorfu.
Novak Peter, prefekt v Terezian.
(Knjige v Kamno gorico št. 22.) Pirnat Janez, c. k. cenilni komisar pri fin. miuistcrstvu.
Rajevskij Mih., biškup, častni ud.
* Cigale Matej, c. k. minist. tajnik. "Conrad Sigmund, baron Eybesfeld,
c. k. namestnik doljno-avstrijski. ^Dolenec Matija, dr., advokat.
* Firbas France, odgojitolj, VVallner-
strasse I. Nr. 3.
^Miklošič pl. France , profesor na vseučilišču.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji.
^Pogačnik Fcrd., dr., odvetnik. "'Srnec Josip, dr., odvetniški koncip.
na Dunaji.
*suman Janko, prof. akad. gimn. Žvegel Josip , vitez, minister, svetovalec v minist. vnanjih oprav. (Ballplatz).
Frjančič Andrej, avsk. pri sodniji. Hribar Ivan, asekur. uradnik,
Sajovic Matija, inženir (bival poprej :	Sežun Žiga , bankni uradnik , Ba-
Wieden, Iiainergasse 12, parfere); richgasse, Nr. 14, 3. Stock, Thiir 12. kje zdaj ?	Togi Jože, dr., kanonik.
Štev. 25.
IS.
Bartel Ant., jurist.	Pfefferer Adolf, stud. jur.
Bernot Alojzij, stud. phil.	Podgornik.
Borštnik Fr., (knjige v Borovnico). Polec, jurist.
Gogala Ivan, stud. jur.	Slovenija, akad. društvo.
Hočevar Franc, modroslovec.	Smola.
Hubad Josip, modroslovec.	Schreiner Enr., prirodoslovec.
Klobučar Anton, stud. jur.	Stajer, jurist.
Kos Anton, modroslovec.	Sušnik, modroslovec.
Kos Franjo, stud. phil.	Tavčar, pravnik.
Križaj Franjo, tehnik.	Zaplotnik Radovoj, jurist.
Lapajne Stefan, štud. jur.	Zavadlar Ivan, jurist.
Lašič, pravnik.	Zelenik Jože, phil.
Nemanič, modroslovec.	Urbanija, poštni uradnik (Central-
Pekolj Ivan, jurist.	bahnhof,	Frachtenausgabe).
Štev. 27.
7.	Črnilog. P. Lokve pri Reki (Tiiune). Poverjenik: Franjo Ahčin.
Ahčin Franjo, učitelj v črnemlogu. Štefančič Mate, trgovec v črnem-Purbešič Avguštin, posestnik na	logu.
Grobniku.	Vlašič Rade, župe opravit.elj v Pra-
putniku pri Bakru. Štev. 4.
8.	Delnice : Majnarič Jakob, učitelj.
.limlriliov liradec na Češkem: Mašek Ignacij, gimn. profesor.
lft. Galicija: Preiss Malica, roj. Gregoračeva kje?
11.	Ilallsladl: Krišnička Dragotin, računovodja pri c. k. rudn. upravi.
12.	Pariz: Picot Emile, podkonzul v Parizu (knjige pod napisom: Motiš. Emile Picot, Viceconcul de France 3 Plače d’ Eylau Pariš. (Durch Giite des Ilerrn Speycrs Duran bei der Franzosischen Botschaft in Wien.)
13. Karlovec: Poverjenik: Pfeifer o. Milko.
:i!Steklasa Ivan, profesor.	Pfeifer o. Milko, franc, v Karlovcu.
Kureš Jakob , kr. sudac	v Čemer-	Unterlugauer, dr.
uici pri Ogolinu.	Štev.	4,
14.	Kllill V Dalmaciji: Schiffrer J., dr., vojn. nadlečnik (eednj v Ljubljani.)
15.	Kovačiča v belovarski županiji na Hrvaškem: Anton Vranican , kotarski sudac.
10.	LCV0Y: *Cliocholovšek Emanvel, zemljemerec.
17. Lokve (pri Reki). Poverjenik: Iv. Vilfan.
Konič Josip, kotarski lesnik.
Majnarič Gjuro, poštar.
Vilfan Ivan, poreznik.	Stev.	3.
18. MdJillC |ii'i Itoki Kotarski V Dalmaciji: Miglič L’eter, dr. nadlečnik
22. polka pešcev.
19.	Oderbcrg: Milač Anton, poštni oficijal (kolodvor).
20.	Osek: (Andrej Kodrič).
Gradišnik Franjo, vodja brzojava. Kodrič Andrej, gimn. profesor.
IfKSič Anton, gimn. prof.	Kolarič	Baje, ravnatelj štedionice,
Hokcr Franjo, telegrafist.	Leitner	Franjo,	telegrafist.
Horvat Matija, pravoslov.
Jazbec Ivan, nadtelegrafist.	Štev.	8.
21.	Bll<la-PcŠl: *Turner Pavel, učitesj.
22.	Pitlcn (spodnja Avstrija) : Cirman Anton, učitelj.
2!i. Sl. PiiKcil (spodnja Avstrija): Nemec Anton, poštni opravnik.
24. Praga.
Beseda umetniška.	Palacki	Franjo,	častni ud.
Cerny Jan. Ladisl., agent, ljubi jan- Prvi spolek Gabelsbergerjevih steno-ske banke ,,Slovenije", za Češko, grafov.
Moravsko in Slesko.	Rieger	Franjo,	Ladislav, častni	ud.
Matica češka.	Spolek pravniški.	Štev.	7.
25. Požega (Slavonija): :i'Mazek Anton, gimn. ravnatelj.
\
*Blaž France, trgovec.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Barčič Erazem, dr.	Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-
Cičigoj Jakob, gimn. prof.	natelj.
Derenčin Marian, dr.	Zupan Jan., gimn. profesor.
Fiamin Ivan, dr., kanonik i župnik.
Knjižnica oo. frančiškanov na Reki.	Štev. 9.
27.	lli)|)isča (p. Jaška): Rožič Valentin, grajščineki rendator.
28.	Sisek: Pavlica Stevo, trgovec.
211. Slllllj: Zor Lorene, okrajni zdravnik.
Itd. Dokiinovac (p. Cakovac v Medjumurju): Luci Anton, župnik.
31. Trsni: Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. — O. Veleč Avguštin, kapucin. — Pabor Anton, kapucinski klerik.
32. Varaždin.
*Bradašlca Franjo, gimn. vodja.	Valjavcc Matija, gimn. profesor.
*	Francelj Bar., učit. na niži realki. Valon Jože, tajnik pri kr.	žnp.
*Stare Josip, gimn. prof.	sodniji.
Križan Josip, dr., gimn. profesor.	Žugčič Stef,, nam. gimn. učitelj.
Žtev. 7.
M. Vrbovško (p. Ogulin): Boš Sebastiun, inženir.
34. VillkoVCe v Slavoniji: Ogrinec JoXc, profesor.
3">. Zagreb: Poverjenik: Anton Kos.
Bački Franjo, dr., častni ud.	*Zoričič Peter, realko profesor.
*Jelovšek Mart., realk, profesor.	Bojer Antoniu, nadporočnik 53. pol-
*Knstelec Franjo, kapetan 53. polka kovnije nadvojvode Leopolda.
pešcev.	Eisenhut Miroslav, stolar in posest.
*Kopač Jož., dr., odvetnik.	Fogl Emil. kaplan v Brdovcu.
•■■Kos Anton, t.ijnički pristav ban-	Fon Jos., dr. v bolnici milosrčnikov.
skega stola.	Gnejzda Anton, trgovec.
*Košiček Ubaldo, mestni kaplan.	Grbec Franjo, pcvcc hrv. opere.
*Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj	Križekar Edvard, nadporočnik 53.
v pokoju.	polkovnijo nadvojvode Leopolda.
*Vančas Aleks,, dr., zdravnik.	Kukuljcvič, pl. Sakuinski, Ivan,
♦Weber Adolf, kanonik.	Lipež Viktor, realke profesor.
Magdič Franjo, profesor.
Marn France, profesor.
Matavšek Ferdo, kr. državnega nad-pravdnika namestnik.
Mesič Matija, rektor sveučilišča.
Mrazovic Ladislav, pravnik.
Naglič Ivan, dijak, Nikoličeva ulica, 480.
Novak Josip , vrhovni blagajnik v pokoju.
Pažur Josip v Zagrebu.
Sevnik Vinko, prisednik banskoga stola.
•■'imoučič Oj uro, profesor prepa-randije.
Smičiklas Tade, gimn. profesor.
Strožir Ivan, prof. kr. velike realke.
Suler Franjo, učitelj.
Tomše Jože, vojui kurat.
Tomšič Ljudevit, učitelj.
Vakanovič Jar., prist. kr. stola sed-morice.
Vidovič Ante, katehet v samostanu milosrčnih sester.
Vidrič Lovro, dr., odvetnik.
Vršeč Anton, finančni uradnik.
VVeingrl Josip, dr. v bolnišnici mt-losrčuikov.
Weis Franjo, kavarnar.
Žepič Sebastijan, gimn. profesor.
Društvo sv. Jeronima (po 1 odtis.) Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske). Matica ilirska po 1 odtis.
Štev.
46.
30). Z,l lllisjjo. — Poverjenik: (j. Miha Rajevskij.
Mihael Rajevskij , škof pri ruskem Štiftar Franjo, pripravnik za profe-poročuištvu na Dunaji, častni ud. suro v Petrogradu.
. ®°le Davorin, profesor.
Slavjanski dobrodelni komite v St.
Petersburgu.
Lamauskij Vladimir, prof. Ivanovič. Nebec France, profesor.
12 iztisov za društva, s kterimi je Matica v zvezi književne vzajemnosti (glej št. 13, 14, 15, 16,
17,	18, 19, 20, 21, 22, 23, 24).
Štev. 18.
Kje je?
*LipoId France, bil v Beču.
Slevilo udov iz raznih krajev 31 -j- 155 =186.
V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica:
L Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1.
2-	„	srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
3.	,,	gališko-msko v Levovu od 1865. 1.
4.	„	ilirsko v Zagrebu'od 1866. 1.
Letopis 1875.1.	5
5.	Z	akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874.	1. *)
6.	Z	društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 18G9. 1.
7.	Z	Matico češko v Pragi od 1866, 1.
8.	Z	besedo umetniško v Pragi 1866. 1.
9.	Z	društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.
10. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870. 1.
11.	Z	društvom sv. Mohora v Celovcu od 186G. 1.
12.	Z	društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866.	1.
13.	Z	akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861.	1.
14.	Z	občestvom za izdavanje narodnih spominkov v	Vilni od 1869. 1*
15.	Z	Mumjecovsko muzejo v Moskvi od	1869. 1.
16.	Z	knjižnico slavljanskega komiteta v	Moskvi od	1869.	1.
17. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v Sankt Petersburgu
od 1869. 1.
18. Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevoshoditeljstvu Petov
Aleksejeviču Lavrovskemu, Rektoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1.
19.	Z	Universiteto v Moskvi od 1872. 1.
20.	Z	arheologiškim občestvom v Moskvi od	1872.	1.
21. Z občestvom ljubiteljej istorij i drevnostej rosijskih v Moskvi od
1872. 1.
22.	Z	Universiteto imperatorsko novonasijsko v Odesi	od	1872. '.
23.	Z	občestvom filologiškim v Voronežu	od 1872. 1.
24. S Smithsonovo ustanovn (Smithsonian Institution) v Washingthonu.
25. S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
26.	Z	moravsko Matico v Brnu od 1869.	1.
27.	Z	gosp. Louis Legerjem, profesorjem	slovanske	literature v Parizu
od 1869. 1.
28. Z občestvom sv. Vasilija Včlikega v Ungvaru od 1870. I.
29. Z Matico slovansko v Plznu.
30. S kraljevo Universiteto v Kristianiji od 1872. 1.
31. Z bolgarskim učenim društvom v Brajti.
Matica svoje knjige daruje:
1. Slavni c. k. pravniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2. Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic
(po 1 iztis).
3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnje kaznilnice
(po 1 iztis).
4. Slavni čitalnici v S. Frančiško v Kaliforniji od 1869. 1. (pol iztis).
5. C. kr. baron Kuhnovemu polku št. 17. od 1869. 1. (po 1 iztis).
Njenemu predsodništvu pošiljajo so po trije iztisi vsako knjigo: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno prodstojništvo po dr. -I. Muršečevi želji dajo najizvirnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču.
6. Sl. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1.
7. Sl. katol. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
8. Slovencem v severni Ameriki, in sicer po
Dr. Felixu Fliigelu, generalconsulu (in Leipzig) v roke.
Prečastitemu in milost, škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biseop at Marquette-Miehigan North-Ameiiea).
Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5 iztisov.) Učiteljskim izobraževališčem, v dar za onega pripravnika poslednega leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer : a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu), b) zagrebškima (možkemu in ženskemu) , c) zadarskemu , č) petrinjskemu, d) pakraškemu, e) djakovaškemu, f) samoborskemu, in g) kragujevaškemu.
11- ,,IIervatskomii pedagogijskomu književnomu sboru.“
*2. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.	S	le	v.	28.
10
I-
koniM-iii pregled Matičnih družbenikov.
V škofiji	častnih udov	ustanov- nikov	letnikov	skupaj
L Ljubljanski			204	782	986
II. Lavantinski		—	96	402	498
III. Krški				8	79	87
IV. Goriški				17	183	200
V. Tržaški . 				26	132	158
VI. Sekovski		—	11	53	64
VII. drugih		5	31	153	191
	r>	393	1786	2194
Matični udje v abecednem redu.
Opomba. Zvezda prod imenom pomeni živega, križec pa. mrtvega ustanovnika. Kateri nima znamenja, jo letnik.
Stran.
Abram Lavoslav . .		. 37
Abzee Matija ....		. 34
Adamič Franjo . . .		. 34
Adlešič Jurij ....		. 32
Afrič Jožo			. 58
Ahačič Karol dr. . .		. 20
Ahčin Albin ....		20
Ahčin Anton ....		. 39
Ahčin Dragotin . . .		. 2<;
Ahčin Franjo . . .		. «2
Albrecht Leopold . .		32
Aleš Anton ....		. 30
Aleš Luka			
Alešovec Jakob . . .		
Alijančič Andrej . .		r>o
Aljaš Jakob ....		31
Alekšič Fidol....		40
Alojzijeviščo ....		90
Ambrož Matija . . .		50
Ambrožič Blaže . . .		. 00
Ambrožič Franjo dr. .		20
Ankrst Janez ....		
Antolič Ivan ....		43
Anžur Anton ....		. 34
Apih Josip ....		. 20
*Arce Rajko ....		. 25
Arhar Franjo . . .		31
Arko Anton ....		. 37
Arko Janez ....		
Arko Matoj ....		
*Arnuš France . . .		. 41
'"Arzenšek Matija . .		42
*Auer Jurij ....		95
Avsenek Marija . . .		. 20
Avsenek Neža . . . .		. 32
Ažman Ivan			. 32
*Babnik Janez . . . .		. 35
Babnik Jernej . . . .		89
Bačnik Janez			30
Bajc Anton		r	53
Balog, bratje			54
*Balon Anton . . . .		41
Bandel Janez . . . .		54
Barčič Erazem dr. . . .		03
Stran.
Barbo Miha...........................
*Barbo Waxeiistoin, grof . .
Barle Janez..........................
Barle Josip..........................
Barlič M.............................
Baron Kiihnov polk št. 17. . .
Bartel Anton.........................
Bartl Jožef..........................
■"'Bartol Baltazar...................
Baš Lovro ...........................
Baumgartnor Vine.....................
Belar Jožo ........
Belar Leopold........................
Bole France..........................
Benedičič Janez......................
Benedik Ivan.........................
Bonigar Adjut........................
Benigar Anton...........................
Bonigar Tono.........................
Benko Janko .........................
*Beusa Štefan........................
Berbuč Ivan..........................
Berear J.............................
'■'Bergant Jožef.....................
Bergmann Val.........................
Borlic Janez.........................
Bernard Valentin.....................
Bernot Alojzij.......................
'“■Bernik Lovro......................
Beseda umetniška v Prazo .	.	.
Bevee Janez..........................,
Bovec Mih............................
Bovek Janez .........................
Bezeljak Pavel.......................
Bezeljak Franjo......................
■'■Bezenšek Jurij....................
Bezlaj Josip.........................
Bičman Josip.........................
Bilec Janez..........................
Bizjak Jak...........................
Bizavičar o. Jožef...................
Bizjak Jernej........................
Blagno Anton.........................
*Blaznikova Fani.....................
Blaznik Jakob........................
fBlaznik Jože.
Blaž, Božidar....................
*	Blaž France.................
Blažon Jakob.....................
*Bloiweis Janez dr. . . . '*Bleiwcia Dragotin dr.	.	.
Bobek Janez .....................
Bobisud Jakot)...................
Bohinec Franjo...................
*BohinecvJakob...................
Bohinec Žiga.....................
Bojer Antonii!...................
Bole Franjo......................
*Bole Davorin....................
fBoner Jožef.
Bonin Jurij......................
Bononi Jožef . . .• . . .
Borovnjak Jožef .................
Borovnjak Josip..................
Borstner Ceno....................
Borštnik Franc...................
Borštnik Janez...................
Borštnik Janez...................
Borštnik Jožef...................
Borštnik Pavel...................
Bosina Janez.....................
Boštjančič	Franc	. .	.	.
Boštjančič Ivan..................
Božič Anton......................
Božič Anton......................
Božič Ivan.......................
Božič Valentin...................
Boheim Janez.....................
Bradaška	Franjo . .	.	.
Bralno društvo v St. Petru . „	„ v	Robu	.
„ v	Rušah	.	.
,,	„ v	Sodrašici	.
fBratkovič Andrej. tBratkovič Franjo dr.
Brdajs Davorin .... Breceljnik Janez	.	.	.
Bregant Jurij .... Bregant Valentin	.	.	.
Bregar o. Albin ...
Brelih Franc.................
Brenee Jernej	....
Breznik Josip	....
Brezovnik Anton	.	.	.
Bric Janez...................
Brinšek Ivan	....
Brodnik Anton	....
*Brolih Matija	....
Brulee Franc .... Bruner o. Julij ....
Brus Andrej...............................27
Brus Anton................................44
Brvar Gotard..............................33
♦Bučar France.............................56
♦Bučar Viktor.............................25
Bučar Žiga................................37
♦Budal Bernard............................52
Budal Leopold.............................58
Budnar Janez..............................40
Bukovec Franjo............................58
Bukvarnica slovenska v	Idriji .	.	38
„	učiteljska Kamniškega
okraja.................................33
Bukvarnica farna	pri sv. Križu	.	44
„	šolskega okraja v Krškem 	35
Bukvarnica učiteljska v Loki .	. 30
„	„ v Vipavi . 40
Bunc Franjo...............................56
Burger Amalija............................39
-(•Burger Jožef. fBttrger Ljudevit
Burger Martin.............................55
♦Bušic Jožef .............................35
Cajhen Janez..........................45
Gandolini Vojteh......................37
Canjkar Jak...........................46
Carli Srečko . :..........................54
Čebin Peter...............................31
♦Cegnar Kranj o.......................56
Ceket Franjo..........................54
Celar Janez...........................34
Cenoc Gaspar..............................42
Cerjak Franjo.............................49
Cerjak Jakob..............................49
♦Choholovšek Emanvel	....	63
Cibič Anton...........................53
♦Cigale Matej.........................61
Cilenšek Blaž.........................41
Cirman Anton..........................63
Cobelj Jurij..........................47
Cocej Jernej..........................45
♦Codelli baron A,	Fahnenfeld .	.	25
Colarič Franjo........................52
fConeilia Ivan.
♦Conrad Sigmund,	baron Eybesfeld	61
•(•Costa E. Henrik, dr.
Cvajar Dragotin.......................27
+C vaj er Ivan dr.
Cvek Lavoslav.........................58
t'adež. Janez.........................39
Čadež Ivan............................30
čare Peter............................50
34
68
39
25
25
37
42
31
41
29
64
58
65
56
32
47
47
50
37
34
37
34
36
45
26
45
44
56
51
50
45
64
40
32
46
37
41
57
52
36
53
41
58
49
43
40
40
33
34
30
58
“Čebašek Andrej dr	.	25
Čebular Jakob			
fčepon Anton.	
Černe Janez 		
Oerny Jan. Lad		«3
»Česnik Jurij		40
“Češko Valentin		25
Čibašek Janez		37
Čieigoj Jakob		63
čigon Dragotin .......	
“čitalnica narodna v Ajdovščini .	54
“ „ „ v Celovcu . .	50
t - ti v Čelji . . •	42
Čitalnica v črnemvrhu . . . .	
„ v Jelšanah		57
,, pri sv. Ju rji . , . .	47
„ narodna v Kanalu . .	54
„ v Kamniku		33
narodna v Kastvi . . .	58
v ,, v Kranji		31
^čitalnica, društvo v Ljubljani	25
čitalnica v Loki		
čitalnica v Ljutomeru . . . .	44
“čitalnica narodna v Mariboru	41
čitalnica v Novemmestu ...	. 33
kmetijska v Podragi .	. 40
,, v Postojni ....	
„ v Ribnici ....	
„ v Rojani		. 53
■‘čitalnica narodna v Tornimi .	. 55
„ v n v Trstu . .	. 53
čitalnica v Št. Vidu ....	
„ narodna v Vipavi . .	. 40
„ narodna na Vranskem	. 41
v „ v Zagorju ....	40
tčižman Anton.	
čolarič Franjo		
*čolnik Dominik . . .	. 48
črne Anton		37
“črne Anton		
Črnko Jožef		46
črnoša Simon		45
črv Anton		55
Črv Jan. N		
čuber Ernst		27
Čuček Josip		41
čučko Dragotin		43
čuren Karol		27
tl)ebeljak Matija.	
“Debeljak Janez		. 31
“Debeljakova rojstna hiša . .	. 30
“Debevec Josip		25
Debevec Janez		. . 33
Deisinger Jurij ....	. . 30
Deisinger Marija . . .	. . 30
Deisinger Terezija . . .	, . 30
Dekleva Andrej ....	. 40
Dekleva Franco . . . ■	. . 3!)
Dekleva Franjo ....	. . 53
Dekleva Ivan		. . 40
Del Negro Mavrieij . .	. 30
Demšar Janez ....	. 38
Derenčin Marian dr. . .	. . 33
“Detelja Oton ....	. . 25 . 83
Deu Eduard		
Devetak Anton ....	. 55
Dimeč Avgust ....	. . 27
Dimeč Ljudevit .....	. 53
Ditrih Andrej ....	. 40
Ditrih Anton		. 30 . . 17
Divjak Jožef		
“Dobrila Jurij ....	. . 56
Dobravec Miha ....	. . 32
Dobršek M		. 45 . . 27
Dogan Janez		
Dolenec Andrej ....	. . 20
Dolenec France ....	31
“Dolenec Henrik dr. . .	. . 38
Dolenec Jakob ....	. . 27
fDolenec Janez. Dolenec Josip ....	30
“Dolenec Ljudevit . . .	. . 30
Dolenec Luka		. 33 . 31
“Dolenec Matija dr. . .	
Dolenec Oroslav ....	. 30
Dolenec Viktor ....	. . 53
Dolijak Jakob . . . •	. 55
Dolinar Anton ....	. . 20
*Dolinar France . . .	30
Dolinar France ....	. 37
Dolinar J		. 56
Dolinar Janez ....	. 34
Dolinšek Blaž ....	45
Dolinšek Rafael ....	43
Dolžan Jernej ....	36
“Domicelj Alojzij . . .	. 40
Domicelj Anton ....	30
Dominko Franjo . . .	54
“Dominkuš Ferko dr. . .	40
Dornik Ivan		. . 44
Dovgan Anton ....	. . 53
Dovio Janez		’ 34
Dovnik France ....	40
Drašler Franc ....	27
Drašler Pavel ....	27
Drčar Martin		34
Drcja Solkanski ....	. . 53
Droisiebncr Jožef...................
Drenik Franjo.......................
Drenik Kunibert.....................
*Dreo Aleksander....................
Drnjač Vekoslav.....................
Drnovšek Jurij......................
Drobilnik Jurij.....................
Drobnič Andrej......................
Drobnič Ivan........................
Drozeg Ant..........................
Društvo sv. Jeronima .... Društvo izobraževalno za tiskarje Družba rokodelskih pomočnikov Društva, s katerimi je Matica zvezi književne vzajemnosti .
*Držečnik Luka......................
Dtirbešič Avguštin..................
Duru Rok............................
Dutovlje, vaška knjižnica . . Dvoršek Anton.......................
Eder Janez..........................
JEger Rozalija.
^Einspieler Andrej..................
Einspieler Lamb.....................
Eisenhut Miroslav...................
Ellmayer Gašper.....................
Endlihar Rudolf.....................
Elsbacher Andrej....................
Epih Janez..........................
Erjavec Franjo......................
Erjavec Janez.......................
Erjavec Matija....................
Erjavec Poter.......................
Erker Jožef ........................
Ermenec France......................
Eržen Balant........................
Eržen France........................
Eržen Ignacij.......................
Fabiani Karol.......................
*Fabjan Janez.......................
Fabijani o. Placid ....
Fabor An,ton........................
Faganel Stefan......................
Farkaš Janez........................
Faveti Anton........................
*Fegec Franjo.......................
Eeguš ..............................
Fekonja Ivan .......................
Ferčnik Lambert.....................
Ferfilja Anton......................
Ferfilja Franjo ......
Ferfolja Josip......................
Eerk Feliks.........................
Ferk Jožef.................................48
Fetih-Frankheim Anton .... 38
Fiamin Ivan dr.............................63
Fideršek Matija............................47
Finec Anton................................29
Fink Jožef.................................57
*Firbas Franco.........................61
Fischer Albertina..........................55
Fister o. Pacif............................53
Fišer Anton................................43
Flander Anton..............................54
Flego Potor................................58
Flek Jožef.............................41
Flis Janez.................................27
Florjančič Josip...........................48
*Florijanova Nikiea........................31
Fogl Emil..................................64
Fon Josip dr...............................64
Fortuna Franc..............................27
^Francelj Bar..............................64
Francelj Stefan............................40
^'Frančiškanska knjižnica ... 25 Frančiškanski samostan v Novem-
mestu...................................36
Frank Rihard...............................31
Frece Matija...............................45
*Frelih Anton..............................25
Frelih Anton...............................33
Frelih Matej...............................37
Frelih Tomaž  .............................38
Fric Matij aš..............................48
Frk France.................................47
Frk Matija.................................46
Frolich Tone...............................46
Fuks Franjo................................27
Furlan Franjo..............................36
Gaberc Davorin.............................41
Gabrijelčič J. dr..........................53
Gabršcik Simen.............................54
Gebršek Andrej.............................55
Gabršek Franjo.............................54
Gabršek Janez..............................55
Gač Vekoslav...............................35
Gajšek Dragotin............................45
Gajšek Janez...............................49
Gams Janez.................................29
G angel Lavoslav...........................36
Ganter Janko .	 40
Garbas Franc...............................27
*Gariboldi pl. Anton.......................25
*Gariboldi pl. Franc ...... 25
Gašperin Jakob.............................30
Gašperin Gašper............................35
Gašperin Viljem............................37
60
27
27
25
42
29
51
10
45
46
65
27
27
65
49
62
56
58
45
32
50
50
64
51
27
45
27
53
31
40
44
39
43
30
38
27
30
25
32
64
55
44
54
56
41
47
52
53
53
55
41
Gecelj Ignacij . Gorber Matija Gerdešič Jožef . Germel Kristijan *Gestrin Dragotin Gestrin Leopold Gerželj Anton . Giontini Janez .
(>lanenik Jernej . Glavina Blaž .	.
Globočnik Anton Globočnik Anton •Globočnik Anton ^Globočnik Edvard Globočnik France •Globočnik Jano/; *(Jlobočnik Janez *Globočnik Leopoli Globočnik Viktor Globočnik Maks . Gnezda Anton . Gnezda Ivan . . Gnezda Stefan . Gnjezda Franjo , Godec Janez . . Godina Jožef. . Godnič Josip .	.
•Gogola Janez dr. Gogola Ivan .	.
Golf Ivan . . . Golja Jožef . . Goljevšček A. Goljevšček France Gollnar Jožef. . Golmajer Urban. '*Golmayer Andrej Golob Andrej Golob Gašpar Golob Janez . . Golobič Anton . Gomilšak Jak. . Gomilšak Jožef . Gorenjec Leop. . Goričar Anton Goričan Ferko . Goričnik Franc . Gorjup Ivan . . Goršic Ivan . . Goršiž Martin Gorup Andrej Gorup Franjo *Gorup Jožef Goslar Mavricij . Gostenčnik Ivan Gostiša Jožef. .
	. 52 . 27 . 27 A
	‘lo . 30 . 34 . 56
	. 27
	. 41
	. 56 on
	• K/ . 30
A y	. 27
Ml . . . •	Ol . 27
	* «‘ . 52
	. 30
	. 27
	. 49
	. 64
	. 27
	. ol . 56
	. 52
	. 56
	. 54
	. 25 . 62
	. 36 . 54:
	. 53
	. 53
	. 47
	. 57
dr., knez	. 52 A O
	. ‘ko . 30 Ol
	Ol . 31
	. 47
	. 44 . 34
	. 44 . 48
	. 27
	. 58
	. 60
	. 27
	. 3»
	. 27
	. 56
	. 38
	. 51
	. 38
Govekar Franc . Goznik Jak .	.
*Grabrijau Jurij Gradišnik Luka . Gradišnik Franjo *Graseli Peter	.
'■"Grašič Anton	.
Grbec Ivan .	.
Grbec Franjo Grbec Ljud. dr. . *Grča Blaž .	.
Grčar Andrej Grčar Josip . . fGregi Janez. '‘Gregorec Lavosiav Gregorič Anton . Gregorič Janko . Gregorič Jgn. Gregorič Simen . fiiresel Josipina. Gril, trgovec . . Grile« Janez .	.
*Grivec Franjo . Grjol Lovro .	.
Grkman Franco . f Grmek Henrik. Grosman Edvard Gross Anton .	.
Gros Jakob .	.
Grosskopf Matija Gršak Ivan dr. . Gršak Vinko . . Gruden Ivan . . Gruden Jakob Grželj Ivan	.	.
Gusel Janez	.	.
Guštin Franjo (iuttmann Emilij
Ilabo Janez	•	.
Habe .Jožef	.	.
Habjan Anton Habjan Peter Hafnar Anton Hafnar Franjo . Hafnar Jakob *Hajšek Anton . Ilajšek Jožef . . Tlaring Sofija Harmel Adolf *Hašnik Jožef . Hauptman Franjo Hausenbiiehel Jane/ llebat Franco Hecl Avguštin .
‘20
48
40
41
63 25 35 53
64 38
53 35
34
41 55
47
31 55
27
32
35 37 27
51)
27
33 45
48 43
36 36
54 30 36 27
32
40
51
34 30
53 27
42 45 36
54 47 60
43
55
44
73
62
44
56
50
54
27
33
54
38
5!»
47
47
58
55
27
27
34
45
36
37
34
37
27
57
30
49
25
4!)
46
57
39
39
47
36
56
58
33
50
42
49
50
50
50
40
49
25
35
33
29
49
46
Heidrich H.
I termi an M. . , Hernah Jožef . Heržič Jožef . . fHicinger Peter.
Hinek Jane/ .
Mirti Fr. . . . *Hirti§ Benedikt Hiti Janez . .
*Hiti Luka . ,
Hiti Simon . . Hladnik Janez . Hlebce o. Bogomir Hočevar Anton . Hočevar Prane . Hočevar Josip Hočevar Jak.. . Hočevar Matija . Hočevar M. . . "Hočevar Martin Hofer Karol . . Hoffer Edr. dr. .
Holm Edvard. .
Hohn Hugo . . Hohn Robert . . Hoker Franjo tHolcer Dragotin. tHolcer Janez. .Holinger Noža . . tHolzapfel Ignacij. Homan Josip . . Horak Ivan N. . . Horvat Božidar . . Horvat Jožef . . . Horvat Matija . . Horvat Mih. . . . Hochtl Karol . . Hoffern pl. Leopold Hoffern pl. Viljelmina Hranilnica kranjska THrast J. dr.
Hraševec France 'Hren Franjo , . Hren Jakob	.	.	.
H>'en Anton	.	.	.
Hren Ivan	.	.	.
Hrepevnik Janez {[>'? Lovro . . . Hribar Anton. . . Hribar France . . THribar Vatroslav. Hribovšek Karol Hrovat Blaž . . .
Hrovat O................
Hržič Anton	.	.	.
26
60
47
41
34
42 46 33 40 40 40
33
34 62 29 31
Hubat Josip . Huber J. 1). . Hut Karol . . Huter Ivan Hvalica Anton
Ibcr Ivan . . Iglic Janez . Ilovar France Inglifi Jak. .
*	Ipavec Benjamin *Ipavee Gustav di flrkič Ivan Ivanc Martin Ivančič Jožef Ivančič Jože . Ivanetič Martin
37
34
34
60
27
27
27
68
49
30
27
48
46
63
38
44 27 33 25
52
39 36 43 43
45
46
53 33
43
27
33
63
Jaklič Jaklič J aklič Jaklič
Jak Avgust . .Takelj Gregorij Dragotin Anton . Josip . Jožef . Jaklič Stefan . Jakopič France Jaksetič Jakob Jamnik Ant. . Jamšek Franjo
*	Jamšek Ivan Jan Ferdinand Jan France . *Jan Jurij Jan Primož . Jan Simon *Jančar France Jančar Franjo Jančar Jožef . Janec Josip . Janežič Anton f Janežič Anton. ■''Janežič Evgen *Janežic Jakob Janežič Janez Janežič Jožef Janežič Simen Janežič Valentin J anža Ivan Janžekovič Lovr 'Marec Anton di Jarec France *Jarec Jernej Jarec Josip . Jarec Valentin Jarie Val.
dr.
Jarma Vekoslav.	.	.
Jazbec Anton .	.	.
Jazbec Ivan .... "Jedlička Otokar . » Jeglič Andrej . . . Jeglič Anton .... Jekše Andrej . . . Jelenec Janez .	.	.
Jeločuik Anton .	.	.
* Jelovšek Mart. .	■	•
Jelušič Rajko . . . Jenčič Alojzij . . . Jenko Jožef .... "JenkovSkender .	.	.
Jenko Stofan .... Jentl Anton .... Jentl Bernard .	.	.
Jeraj Anton ....
* Jeraj Jožef .... "Jerajeva Ivana .	.	.
Jeram Josip ....
* Jerala Janez • • "Jeran Luka .... Jereb France	.	.	.
Jereb Joaliim .... “Jereb Jožef .... Jereb Matej v Javorjih Jereb Matej v Sori. . Jereb o. Romuald . . Jeretin Martin . . • Jerič Jožef .... Jeriha Matija	.	.	.
Jerman Jurij .... Jerman Josip	.	.	.
Jeršan Anton	.	.	.
Jerše Franc .... Jesih Anton .... Ješovnik Simen .	.	.
Jezeršek Janez .	.	.
Jošt Mihael .... Jožek Ljudevik . . . Jug Anton ....
Jug J., dr..............
Jug Tomaž ....
Jugo M....................
Jugoslovanska akademij: Jugovee Anton .	.	.
"Jugovee Leopold .	.
Juh Andrej .... Juh Janoz	....
Jurčič Josip .... Jurčič Josip .... Jurincc Alojzij .	.	.
Juriševec Stefan .	.
Jurkovič Franjo .	.
56	Jurša Ivan		. 48
.1!» 63	Justin Blaž		. 38 . 38
	Juvan Janez ......	
50	Juvančič Franjo ....	. 45
53	Juvančič lv. Dragotin. . .	. 27
61	Južna Valentin		. 42
54		. 40
61	Kacin Anton		
‘24	Kadilčeva Radivojka gospa .	. 30
64	"Kadilnik France ....	. 25 . 27
58	Kafol Ivan		
37	Kafol Stefan		. 53 . 33
45	Kajdiž Tomaž		
40	Kajzcl Peregrin		. ‘27
57	Kalac Anton		. 56
27	Kalan Jak		. 37
41	Kalan Matija		. 27
44	Kalan Rajmund		. 37
43	Kalčič Anton		. 36
25	Kalister Ivan . . . . •	. 56
54	"Kancler Pavel		. 46
31	"Kandernal Franjo . . .	. 56
25	Kapele Janez		. 36 . 38
32	"Kaplenelc Jan		
54	"Kapler Janez		34
37	Kapler Josip		. 27
30	Kaprec Ivan		. 27
30	Kapus Anton		. 45
44	"Kapus Franjo		. 42
34	Kapus .Janez		. 33 . 56
27	Kapus Simon		
30	Karlin Davorin		. 30
51	Karlin Janez		. 37
46	Karun France		. ‘27
30	"Kastelec Franjo ....	. 64
43	"Kastelec Franc ....	. 56
48	Kastelec Janez		. 44
47	Katalan Božidar ....	. 56
30	Katoliška družba ....	. 27
33	Kavčič Franjo		. 36 . 40
40	“Kavčič Franjo ....	
53	Kavčič Gaspar	 “Kavčič J		. 38
48		. 55
53	Kavčič Jak		. 43
50	Kavčič Matija		. 38
65	Kelemina Matjaš ....	. 48
38	Kenda Anton		. 54
31	Kenda Anton		. 56
54	Kepec France 	 Kermavner Valentin . . .	. 33
55		. ‘27
27	Keše Silvester		. 32 . 40
47	Keto Jožef		
44	Kikelj Toma		52
57	Kilar Janoz		. 21
47	Kitak Franjo		. 67
Klander Janez............................83
Klavžar Ernest...........................53
Klavžar France ..........................49
Klein Anton..............................27
t Kleinmaver pl. Ignacij
Klemena Fr. . . . . . . . . 27
Klemenčič Jernej .	.	...	57
* Klemenčič Jožef........................26
Klemence Franc...........................40
Klemeuec Franc........................57
Klemenc Frane............................29
Klinar Dragotin..........................37
Klinar France............................32
Klinar Leopold...........................27
Klinec Franjo............................47
Ključevšck Ignacij ......................39
Klobasa Franjo . :.......................47
Klobučar Anton ..........................02
Klobus Valentin..........................39
Klodič Anton...........................56
Klofutal- Janez..........................35
Klofutal- Leonard........................27
* Kljun Dragotin.........................26
*Klun Marjanica..........................37
t Klun Vincenc Fcr. dr.
Kmet Vincenc.............................31
Kmetič Mihael............................33
Knausehner Vit...........................27
Knaus Jan....................,	.	.	35
Knez Janez...............................29
t Knez Slavoljub.
Knific Srečko............................29
*	Knjižnica učiteljska v Brežicah 49 Knjižnica gimnazijska v Celji . . 43 Knjižnica više realke v Gorici	.	53
, Knjižica contr. bogosl. semenišča
v Gorici.................................53
* Knjižnica o. k. studijska v Gorici	53
Knjižnica učiteljskegoriške okolice	53
* Knjižnica župna v Konjicah .	'14
* Knjižnica učiteljska v Kozjem .	45
Knjižnica ljubljanske realko .	27
Knjižnica učiteljska ljublj. okolico	27
Knjižnica bogoslovska v Ljubljani	27
Knjižnica ljublj. gimnazijo ...	27
* Knjižnica o. k. učiteljske pripravnice v Ljubljani .......................26
Knjižnica semeniška v Mariboru	41
Knjižnica gimnazij, v Mariboru	41
Knjižnica c. k gimnazijo v Novo-mestu...................................36
* Knjižnica učiteljska okrajna v Onnnžu..................................48
Knjižnica v Repnjah........................33
Knjižnica učiteljska okr. v Sežani 58
I
Knjižnica učiteljska oki	ajna v Slov	
Bistrici ....		42
* Knjižnica okrajna	čiteljska	55
Tornimi . . .		
Knjižnica oo. frančiŠkai	>v na Rek	63
Kobal Peter . . .		54
Kobilica Janez . .		37
Koblar Anton . .		27
* Kobler Alojzij		34
Koceli Karol dr.		50
Kocijan Jakob . .		56
Kocijančič Alojzij .		60
* Kocijančič Stefan		53
Kocmut Jan. . .		50
Kocuvan Anton . .		44
Kocuvan Bartolau .		47
Kočevar Franc . .		27
* Kočevar St. dr. .		42
Kodelja Josip . •		53
Kodre Janez . . .		55
* Kodre Matej . .		40
Kodrič Andrej . .		63
Kodrič Mihael . .		35
Kogolj Janez . .		29
Kogej Jožef . . .		38
Kogoj Peter . . .		55
Kogovšek Matija Kokalj Frane . .		61
		27
* Kokalj o. Majner		32
Kokole France . .		57
Kolar Matija . . .		37
Kolarič Jožef . .		45
Kolarič Baje . . .		63
Kolaveič Janez . .		55
Kolbezcn Janez . .		36
Kolenik Valentin .		51
Kolenko Jožef . .		60
Kolenko Martin . .		47
Kolman Frane . .		27
* Komar Vekoslav		56
Komel Mih . . .		53
Komljanec Jovan .		30
Končnik Davorin .		39
Končnik Peter . .		43
Konič Josip . . .		63
Konšek Valentin		27
* Kopač Jože dr. .		64
* Kopitar Mihael .		40
Koprivnikar Janez .		33
Koren Ivan . . •		57
Koren Matija . .		42
Koren Miroslav . .		39
Kornfeld Edm. . .		50
* Kos Alojzij . .		45
f Kos Anton.		
* Kos Anton...............................04
Kos Anton.................................62
Kos Franc.................................62
* Kosar Franjo............................41
Kosec Franc...............................57
Kosec Jernej .............................89
Koser Makso ..............................41
Kosi Anton .	  60
Kosmač Simon..............................33
f Kostanjevec Josip.
Košar Jernej..............................44
Košar Jurij...............................44
Košar Matej...............................48
Košič Martin..............................57
* Košiček Ubaldo..........................64
Košir Alojzij.............................34
Košir Jakob	40
* Košir Janez.............................34
Košmelj Janez.............................32
Košmerl Jurij.............................31
Kotnik Josip..............................27
* Kotnik France...........................37
Kotnik France.............................48
Kovač J...................................27
* Kovač Josip.............................44
Kovač Franjo..............................34
Kovačič J.................................60
* Kovačič Janez...........................34
Kovačič Marko.............................47
* Kovačič Martin..........................41
Kovačič Nace..............................55
Kovšča France.............................39
Koželj Matej...........................43
Kozina Anton..............................36
Kozina Jurij..............................27
* Kozler Jožef dr......................20
* Kozler Peter.........................26
* Kozler Ivan..........................26
Koželj Anton..............................32
Koželj Anton..............................61
Koželj Miha...............................35
* Kožuh Matej..........................30
* Kostelj Gustav.......................26
Kragelj Jožef.............................55
Krajec Janez...........................27
Krajnik o. Atanazij.......................44
Krali Janez...............................44
Kralj Matija..............................29
Kraljič Franjo............................57
Kraljič Miha..............................29
Kramar Filip...........................55
Kramar France..........................27
Kramar Janez..............................48
Kramar Konstantin......................43
Kramberger Feliks......................60
Kramberger Lovro .........................44
Kramberger Marko.......................
Kranar Andrej..........................
Kranjc Ivan............................
Kranjec France.........................
Kranjec Jožef..........................
Kranjec Matija.........................
Kranjec Toma...........................
Kranjec Valentin.......................
Krašaii France.........................
Krašovec Anton ........................
Krašovec Anton.........................
* Krašovec Jur.........................
* Krčon Anton..........................
Krčon Jožef
* Krce Mat.............................
Kreft Alojzij
Kregar Boštjan ........................
Kregar Franc ..........................
* Krek Gregor, dr......................
Krenner Ivan...........................
Kremžar Andrej.........................
Krisper Rajmund........................
Kristan Anton..........................
Kristan .losi])........................
Kristan Lovro..........................
* Krisper Valentin.....................
Krištof Lovro..........................
Križaj Bartol..........................
Križaj Franjo . ,......................
Križaj Nikolaj.........................
Križan Josip ..........................
Križekar Edvard........................
* Kržič Gregor.........................
Križman Josip..........................
Križman Ignacij........................
* Križnar Miroslav .	•	.	.	.
Križnižka Dragotin.....................
Križnik Gašpar ........................
Krkoč Stefan...........................
Krofič Mihael..........................
* Krsnik Ferko ..........................
Krsnik Josip ......................
Kršič Janez........................
Kržič Jože.............................
Kruleč Josip...........................
Krušič Jak.........................
* Krušič Ivan......................
Kržič Ant..........................
Kržič o. Andrej....................
* Kržič Gregor.....................
Kiihalj Matija.....................
* Kukovec -Jožef...................
Kukovec Ivan.......................
I Kukovec Miroslav.......................
Kukovič Avguštin.....................
Kukuljevio, pl. Sakcinski, Ivan. .
Kulavee Janez dr.....................
Kulavee Matija.......................
Kulterer Jurij.......................
Kumar Valentin.......................
Kumer France.........................
Kunavar Miha .......
Kunce [van...........................
Kunstelj France......................
Kunstič Ivan ........................
Kunšič Anton.........................
Kunšič Anton.........................
Kuntara Anton........................
Kuralt Božidar.......................
Kuralt France........................
* Kuralt Ivan .	.............
Kurent Maks..........................
Kureš Jakob..........................
Kurinčič Janez.......................
Kurnik Janez ........................
Kuster Miha..........................
* Kušar Jožef........................
Kvas Tono . . ■......................
* Lajli o. Korbinian.................
Lakner Janez.........................
Lamanskij Vladimir...................
* Lampe Anton........................
* Lampe Jožef........................
* Langer Fr. pl......................
Lapajne Ernestino....................
Lapajne Janez........................
Lapajne Janez........................
Lapajne Štefan.......................
* Lapuh Martin ......
Lasbaher Josip.......................
Lašič Josip..........................
Lašič France .......
* Lavrenčič Andrej...................
Lavrič Ivan..........................
Lavrič Josip.........................
Lavrič Jožef.........................
Lavrič Jurij.........................
Lavrič Karol dr......................
Lavrič Matija........................
Lavtar Anton.........................
Lavtar Luka..........................
Lavtman Janez.......................
Lazar Anton..........................
Lazar Mat............................
Lazar Miha...........................
Leban Andrej.........................
Leban Franjo.........................
Leban Josip..........................
\
Leben Mat. dr........................
Ledenik Alfred.......................
Lednik Anton.........................
Legan France ........................
Legat Andrej.........................
Legat Edvard '.......................
Legat France.........................
Legat Franjo ........................
Legat J. N...........................
f Legat Jernej dr....................
Leitner Franjo.......................
Lekan Janez .........................
Lenart Janez.........................
Lonasi Anton.........................
* Lenček Alojzij.....................
Lenček Blaž  ........................
Lendovšok Mihel......................
Lerher Jurij.........................
f Lesar Anton.
* Lesar Janez........................
* Lesar Martin.......................
* Lesjak Janez.......................
* Lesjak Jožef.......................
Lesjak Valentin .....................
Leskovar Josip.......................
Leskovec Boštjan....................■
Leskovec Martin......................
Levec Franc..........................
Levec Janez..........................
Levičnik Jernej dr...................
Levičnik Jožef.......................
Levičnik Val.........................
Levičnik Vojteh......................
Levstik France.......................
* Ličan Skender......................
Lichtenberg Leopold baron . .
Ličen Janez..........................
Likar Janez..........................
Lilek Franjo.........................
Limavšek Peter.......................
Lipež Viktor.........................
Lipič Janez..........................
* Lipold Franjo......................
* Lipold Jožef.......................
* Lipold Janez, dr...................
Lipold Marko .......
Lipold Marko Vincencij ....
Lipovec Anton........................
Logar Franjo.........................
Logar Jakob .........................
Logarjova Leopoldina ....
Lomberger Jožef......................
Lorenčič Andrej......................
Lorenčič Andrej.........................47
Lotrič Leopold..........................34
45
64
61
34
50
53
34
29
44
34
49
31
47
57
3G
53
34
56
02
54
48
31
26
48
59
51
65
40
36
35
28
30
44
62
46
41
62
53
39
28
60
38
39
55
30
35
53
56
55
53
28
54
53
56
* Lovšin Mieika........................37
* Lovšin Simon.........................37
Lozar Josip............................28
* Ložar Gregor dr......................40
Ložar Janez............................33
Luci Anton.............................04
Lukan Jak. ........ 34
Lukančič Tomaž.........................65
Lulcanee Jožef.........................40
Lukežič Janez..........................53
Lukežič Janez..........................42
* Lukman Jakob.........................20
Lunder Janez...........................39
Lupšina................................00
Luser o. Konst.........................53
Lušin Anton............................40
Lutman Ivan............................53
Ljutman M..............................53
Lužnik Frane...........................55
f Lužnik Valentin.
Macak Ivan.............................50
* Macun Franco.........................59
Macun Ivan.............................00
Magdič Anton dr........................48
Magdič Franjo..........................05
* Mahkot J.............................35
Mahnič Anton...........................53
Mahr Ferdinand.........................28
* Majciger Janez.......................41
Major Vincenc..........................30
* Majhenič Gašper......................48
Majnarič Gjuro ........................03
Majnarič Jakob.........................02
* Majnik Janez.........................38
Majnik Miha............................38
Majtingcr Janez........................30
Makarovič Ivan ...	....	55
Makuc ^nton............................55
Makuc Stefan...........................53
Malenšek Franja........................29
Mali Ignacij ..........................32
* Mali Ognjoslav dr....................31
Mali Marijana..........................28
Malnaršič Jožef........................40
Mancini Anton..........................54
Mandelc Anton..........................30
Mandele Ivan.........................  39
Mankoč.................................50
Maroin Ivan............................58
Marinič Janez..........................52
Marinka Jurij..........................45
Marinko Jožof..........................35
* Markič Matej.........................37
Markič Matej...........................59
Markovič Ivan.........................
Marn France...........................
* Marn Jožef..........................
Marolt Jak............................
Maršalok Avgust.......................
* Martinak Jožef......................
Marušič Anton.........................
* Marušič Andrej ......
* Masten Jožof........................
Masterl Anton.........................
Mašek Ignacij.........................
Mašera Jožef..........................
Matavšek Ferd. .	.............
* Matevžič o. Eginard ....
Matica češka..........................
Matica ilirska........................
Matičič Franjo........................
Matjan Valent.........................
Matoh Jožef...........................
Mavčič Jožef..........................
Mavrer G..............................
Mazek Anton...........................
* Mazek Anton.........................
* Mazek Lovro.........................
* Mažuranič Anton.....................
Medič o. Kalist.......................
Medvod vJak...........................
Meglič Simon..........................
Mokinec Franc.........................
Meleer Drag...........................
f Meleer Rajmund dr.
| Mole Ivan dr.
Mencinger Jan. dr.....................
Mencinger Jakob.......................
Mencinger Lovro.......................
Mercina...............................
Morčuik Anton.........................
Merhar Jožo...........................
Merlior Luka..........................
Merk o. Sofronij........................
Merkuš Anton..........................
Mervec Janez..........................
Morzel Jožef..........................
Mesar J...............................
Mesič Matija .........................
f Meško Jakob.........................
Meško Martin .......
Metlika Anton.........................
Mežnar Jožo...........................
* Mazek Lovro.........................
* Mežnarec Anton......................
Miglič Peter dr.......................
Mihalič Jurij.........................
Mihelič M................................48
Miheljak Mart............................43
Miklavec Janez..................
Miklavec J......................
Miklavec Peter..................
* Miklošič pl. France . .
Miklošič Ivan...................
Mikuš France....................
* Mikuš Franjo	.	.	.	.
Mikuš ,Tos......................
Milač Anton.....................
Milek Dragotina	.	.	.	.
* Milic Rudolf..................
Milošič Miha....................
Misia Jak.......................
* Mlakar Anton	.	.	.	.
Mlakar p. Maksim.	.	.	.
Mlekuž Jožef....................
Mlekuž Matija
* Mlinarič j....................
Moc Jožef.......................
t Močnik France.
Močnik Luka.....................
* Močnik Matej..................
Modec Janez...................
Modrijan Franco	.	.	.	.
Modrinjak Matija	.	.	.
Modrinjak dr.
Moge Miha.......................
Mogolič Miha....................
Mohar Antonija .	.	.	.	.
Mohar M. .  ....................
Mohar Peter.....................
Mol Lavoslav....................
t Moos Avgust.
More Anton......................
Morič Maks......................
Moše Alfons dr..................
Motoh Jožef.....................
Mozetič Štefan..................
Mortl Franjo....................
Mravljak Anton dr. . . .
’ Mraz Tomaž....................
Mrazovič Ladislav	.	.	.	.
t Mrgoli« Ivan Živko Mervoo ji laž . „	.	.	.	.
Mudon Simon.....................
Muhič Franjo....................
Mulej Andrej ...................
Munda Franjo dr.	.	•	•
Murgelj Jurij...................
Muri Petor......................
Murkovič Janke..................
Murn o. Toodorik	.	.	.	.
' Murnik Janez	.	.	.	.
Murnik Janez....................
Murnik Marija...................
* Muršec Josip dr........................60
Miillor Jan..............................34
Nabrgoj Ivan.............................58
* Nabornik Ivan..........................32
Naglič Ivan..............................65
Naglič Rudolf............................30
* Nakus Jožef............................40
Namar France.............................61
Namre Anton..............................29
Nanuti Antonin...........................53
Napast Davorin ..........................42
* Napret Teodor..........................61
Narobe Janez.............................58
Narodna tiskarna ljubljanska . . 28
Navratil Anton...........................36
Nebec France.............................65
Nekerman France ...... 37
Nemanič Davorin..........................62
Nemanič Ivan.............................36
Nemec Anton.......................•	.	34
Nemec Anton.......................•	.	63
Nerad Miha...............................41
Ničmau Henrik ...........................28
Niedorfer Marko..........................48
* Notar Tono.............................57
j- Novak Ivan.
Novak liogoslav.......................
Novak Janez..............................28
Novak Janez..............................32
* Novak Josip.......................  .	37
Novak Josip..............................65
Novak Mart...............................31
Novak Peter..............................61
Novotny Eman.............................41
* Občina mestna v Idriji	...	38
“ Občina v Razdrtem ....	39
* Občina selska v Teharjih	. .	42
Oblak Anton .............................52
* Oblak Janez............................33
Oblak Janez..............................39
Oblak Jožef..............................28
Oblak Loreno.............................34
Oblak Valentin...........................36
* Obreza Adolf...........................38
Obrstar Jan..............................35
Ogorok Josip.............................36
* Ogradi Franco..........................42
Ogrinec Jožof............................64
Ogrinec Viljom...........................49
Okorn Ignacij............................39
Okorn Franjo.............................53
Okrajna učiteljska bukvarnica pri
sv. Lenartu....................... .	48
43
49
49
61
41
38
49
59
63
54
26
47
60
35
51
55
28
50
53
55
26
44:
39
41
41
42
33
30
36
31
60
32
41
28
42
55
50
44
49
65
33
51
86
28
26
37
51
48
28
26
33
28
Okrožna sodnija za kaznilnico v		Penko Franjo . . .		. 56
Gradiški		53	Perko Franco . . .		. 50
Olifčic Josip		32	Perko Leopold . . .		4 H
Olipie Janez		37	Perles Franco . . .		. 28
* Omersa France		31	Perme Anton . . .		28
Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-		Pormozer Jožef . .		. 45
sodnije v Gradcu		00	Pornavsl Stefan . .		41
*Orač 			40	Pernišek Blaž . . .		44
Orel Josip		33	Perona Ljudevit . .		28
Grešeč Franco		43	Perozzi Alojzij . . .		53
* Orešek Janez 		42	Persoglija Hinko . .		53
Orlic Franc			* Pertot Janez . . .		56
Ornik Anton		48	Pervanje Martin . . Pesarič Vekoslav . .		56
Grozelj Jan. dr		47			43
Oset Blaž 		47	Pesjak Franjo . . .		50
Oset J. S		42	Petan France . . .		
Ostrožnik Tone		4!)	* Petanjek Lavoslav .		46
Ožgan Fr		52	Petek Andrej . . . Petelin Anton . . .		34 59
Pahor Fr.			Petelin J			GO
Pajek Janko		41	Peterlin Primož		30
Pajek Jožef dr		41	Peternel Jurij . . .		54
Pajmon Anton		47	* Peternel Mihael . .		26
Pajtler Jakob		48	Petrič Blaž ....		
Pakič Miha		28	Petričič Vaso . . .		28
1'alciž Simon		37	Petrovčič France . .		37
Palacki Franjo		(J3	Pezdič Miha . . . .		59
Paltauf Jak		GO	Pfeftbrer Adolf . , .		62
Papler Franjo			38	Pfeifer Ferdinand . .		28
Papež France dr		28	* Pfeifer France . .	.	. 26
* Parapat Janez		32	Pfeifer France . . .		
Pavalec Jurij		59	Pfeifer Josip . . .		. 28
Pavker pl. Glanfeld Henrik dr. .	28	Pfeifer o. Milko . .		02
Pavletič Andrej		53	Pfeifer Viljem . . .		
Pavletič Josip		53	Picot Emile . . . ,		02
Pavlica Stevo		04	Pignar France . . .		50
Pavlič Ign. dr	, .	3(5	Pihler Jožef ....		86
Pavlič Kozma		33			00
* Pavlič Valentin		52	t Piki Mihael.		
Pavli Lojze		57	Pintar France . . .	.	45
Pavlin Aleš		31	Pintar Matej ....		45
Pavlin Josip		53	Pintar Peter ....		51
* Pavšler Jožef		20	Pipan Andrej . . .		29
Pažur Josip		65	Pipan Anton . . .		56
Pec Dragotin		31	Pipan Jožef ....		55
Pečar Andrej		34	Pirc Feliks ....		44
Pečar Janez		40	* Pirec o. Franjo . .		51
Pečenko A		55	Pirce Ivan ....		98
Pečko Jakob 		41	* Pirci; Matej . . .		31
Pečnik Valentin		29	Pirkovič France . .		
Pegan Lavoslav		40	* Pirnat Audrej . .		90
Pekolj Ivan		02	Pirnat Jakob . . .		49
Pekovec Jože		30	Pirnat Janez . . .		01
Pencin Dragotin		55	Pirnat Tomaž . . .		28
Pengal Anton ... ...	28	Pirš J			42
Pivec o. Maksimilijan .... 59
Pivek Janez................................38
Plaveč Anton .	 83
t Pleivveis Jožef.
* Pleiweisova Ivana........................31
t Plciweis jKonrad.
* Pleivveis Valentin.......................31
“lesko Dragotin ......	38
Pleško Franco..............................83
PleSnik Miha...............................43
1'lcšnar Anton.............................38
Ploteršnik Maks.........................26
Po« Martin.................................28
Podboj Jožef...............................35
Podboj Ivan................................40
Podgornik . . 62
Podobnik K.  ..............................51
Podobnik Ignacij...........................38
t Podobnik Ivan.
Podreka Jožef..............................54
* Podružnica kmetijska v Colji . 41 Pogačar Andrej ....... 37
'Pogai-ar Ivan Zl. dr.....................2<J
_Pogačar Martin............................26
Pogačnik Peni. dr.........................(il
Pogačnik Janez ............................34
Pogorelec Adolf............................28
| ogorelec And.............................35
Poklukar Anton.............................58
'Poklukar Jožef dr.........................2G
Poklukar Martin............................57
Poklukar Jože.............................3(i
Pokorn Anton..............................3.9
Polak P. Alozij...........................(iO
Polak Josip................................33
Polec jur..................................62
Polec Franjo...............................45
Polec Josip................................28
Polič o. Bonaventura.......................48
Polič Dragotin.............................60
Polič Karol................................61
* Poljak Edvard............................35
Poljak Gvidon..............................50
Poljanec Janoz.............................36
Poljanec Jožef.............................49
Polšak Franco..............................55
'Pongrac Oskar dr..........................26
Ponikvar Anton ............................40
Poniž Ambrož...............................55
Poniž Benedikt.............................53
Porenta Janez ....... 29
Porenta France.............................28
Poretič Albin..............................44
Potočin J..................................56
Potočnik Anton.............................29
Potočnik Anton...........................45
Potočnik Franjo..........................28
Potočnik Gustav..........................43
Potočnik Janez........................29—41
*Potočnik Lovro..........................4Q
Potočnik Martin..........................29
Potočnik Mihael..........................28
Potokar Jožef............................37
Potrč Lovro............................  45
Povše Frane..............................29
Povše Franjo.............................53
Povše Martin.............................38
Poznilc Albin dr.........................28
Poznik Franc.............................60
Poznik Kadivoj...........................28
Pož Draguslav............................34
Poženel Ivan.............................38
Praprotnik Andrej........................28
Praprotnik Avgust.................... ,	57
Praprotnik Franco........................28
Praprotnik France	.... .	41
*PregeI Rajmund.........................26'
Preiss Milica .......	63
Premer Anton.............................36
Premeri Ljnd.............................53
Premerstein Jan. pl......................56
Premk Anton..............................28
•(•Premrl Dragotin.
''Presečnik Gregor.......................41
Prosa Jožef..............................33
Preširen Valent .........................63
Pretnar Janez............................57
*Prevoc Tine, dr.........................31
Preželj Matej............................31
Pribil Janko.............................28
*Pribošič Janez..........................60
Pnjatel Mat..............................39
Pristov Simon............................37
Prosenik Anton ..........................36
Prvi spolek Gabelsbergerjovih stenografov ...............................63
Puc Alojzij..............................30
Puhar Dragotin	28
Puhar Viktor.............................51
Purgaj Jakob.............................41
fPust France.
Pustinek Anton....................... .	49
Pustoslemšek Anton	.....	44
Pustotnik Jan. dr........................28
Pušavec Val .............................57
Račič Alojzij............................40
Rački Franjo.............................64
*Radej France dr.........................41
Raič Anton...............................28
G
*'Raič Božidar . . Rajevski Mihael Rajšp Alojzij . . Rajšp Matoj .	.	.
Rajtna Rajko	.	.
Rakoše Miha	.	.
Raktelj France .	.
Rainor Ferd. .	.	.
Ramoveš Andrej Ramoveš Jernej Rantaša Juraj .	.
*Rapoc Franee .	.
*Ratej France . . Ratek Lovro .	.	.
Rath Franco .	•	.
Ratkovič Ven dolin . Rausch Fr. dr. . . Ravnik Fr. . ■ . Ravnikar Dragotin ^Ravnikar France . Ravnikar Ljud. . . Ravnikar Val. . . Ravnikar Viktor Razboršek Josip *Razlag Radoslav, dr *Razpet Martin, dr. Razpotnik Jak. .	.
Rebek Anton .	•
Rechbach baron Regali Jožef . . . Regoršek Franco . Regula France . . Rejec Janez . . . *Rejsinger France . Rekar Janez . . Remec France . • *Remec Primož . . Renko Franjo .	.
Repa France . . Ropar France .	.
-Repič Andrej .	.
Repifi Martin . . Resman Janez .	.
fReš Janoz.
Rešek o. Knrik. .	.
Režek Peter .	.	.
Ribar Anton . . . Ribič Josip .	.	.
Ricoli Alojzij . . Rieger Franjo . . Rihar France .	.
Ripšl Moric .	.	.
*Ripšl Ferd. . . . Rizzoli Domin. . . Rjavec Blaž . . .
50	Robič Franc		... 41
61		
4»	Robič Mat. dr		... 60
47	*Robič Luka		... 3!»
4!)	Robič Simen		31
42	Robida p. Dragotin . .	. . . 50
28	Roblek Franee ....	... 43 . . . 51
4!)	Roblek Ožbald ....	
30	Rode France 		... 28
J13	Rode Josip		. 33 . . 57
47	Rogač Anton		
41	Rogelj Florijan . . . ■	... 28
42	fRoj Jakob.	
37	Rojec Aloks. dr. . . •	... 53
43	Rojic Rafael, dr. . .	. . . 54
48	Rojnik Kr		. . . 60
50	Rome Franco ....	. . • ^ ... 35
59	*Rome Jožef		
oo	*Ros Matoj		... 31
20	Rossbaeher Bernard . .	... 50
28	Roš Sebastijan ....	... 6<1
28	Rošker Franco ....	. 44—46
28	Rotschiitz Emil, baron	... 34
37	Rozo Franco		... 42
4!)	Rozina Jožef ....	36
39	'{•Rozman Jožof.	
34	^Rozman Ivan ....	. . . 26
57	Rozman Jurij ....	. 29
28	Rož Vekoslav ....	. . 45
28	*Rožič Alojzij ....	... 30
28	Rožič Valentin ....	. . . 64
(JO	Rožman Lov		. . . 30
55	Rožnik Anton ....	... 34
50	Rožnik Fr		... 41
57	*Ruard Viktor ....	. . 26
—57	Rudež Anton ....	... 53
30	*Rudež Dragotin . . .	. . 35
57	Rudež Jožef		. . . 55
47	fRudež Jožof.	. . . 43
49	Rudolf Janez ....	
49	Rudolf Lovro ....	... 39
48	Rup France 		. . . 52
32	Rupnik Janoz ....	. . . 52
	Rus Janoz		. . . 34
59		
34	Rustja Franjo ....	. . . 54
46	Rutar Lovro		. . . 53
28	Rutar Tomaž ....	. . . 56
37 /*o	Rutnik Rajko ....	... 49
UO 39	Sablačan Lovro ....	. . . 52
43	Sablačan Miha ....	. . . 50
49	Sabot Jurij		. . • 46
36	Sandik Rudolf, dr. . .	... 441
54	Saje Janez		. . . 35
*Saje Miha . „.........................•
Sajevec Jakob...........................
*Sajevee Janez..........................
' Sajovic Feni..........................
Sajovic Josip
Sajovic Mat-............................
*Samassa Anton..........................
Samec Maks..............................
Samostan frančiškanski pri sv.
Trojici..............................
Samostan kapucinski pri sv. Križu
Sancin Josip ...........................
Samec France............................
Satran Anton............................
Sattler Jože............................
Schafenhauer Franjo.....................
Schiffrer J. dr. .  ....................
Sohopf Dragotin.........................
Schopf Josip............................
Schreiner Enrik............................
*8ehweiger Jurij........................
Soifried Ludvik.........................
Selevšek Ivan...........................
Seljak Anton............................
Semenišče mladenško knezoškof. v
Gorici...............................
Senior, dr..............................
Serajnik Lovro..........................
Sever Janez.............................
Sover Jožef ............................
Sevnik Vinko............................
Sežun Žiga..............................
Sila Matija..................
Silvester Franc .	.	.	.
Simončič France	.	.	.
Simončič Gjuro Simončič Janez .	.	.	.
Simončič Janez	.	.
Simončič J. N................
Simonič Jan. Al.	.	.	.
Simonič Jo/e	.	.	.	.
Suiigoj Andrej	.	.	.	.
Sinko Jožef . .	.	.
Sinkovič Drag	.	.	.	.
Sitar France.................
*Skale Pavel.................
Skamlič Jaka	.	.	.	.
Skaza Franc..................
Sket Martin..................
^kočir .Jožef................
Skodlar Henrik	.	.	.
Škrbec Davorin .	.	.	.
Skrt Andrej..................
Skrta Jožef............................45
*Sknbec Martin.........................37
*Skubee Mih..........................  35
*Skubic Anton.......................26
Skubic Franjo..........................46
*Skuliala Janko........................41
Skul Franc.............................29
Skul Valentin..........................31
Skvarča Janez..........................39
Slamnik Ljudevit.......................64
Slanič France..........................47
Slatinšek Anton........................46
*Slavjanski dobrodelni komite v Petersburgu . .	....	65
Slekovec Jožef.........................41
Slekovec Matej.........................48
Slokar Janez ..........................54
Slomšek Jakob..........................46
*Slomšek Janez ...... 49
,,Slovenija" društvo na Dunaji . 61 Slovenija" društvo v Gradci .	.	62
Slovenskega Naroda vredništvo . 28
Smičildas Tade.........................65
Smogavee Jurij.........................42
Smola Albin............................62
Smole Jakob............................45
Smolej Jakob...........................28
Smrečnik France........................45
Smrekar Josip..........................28
Smrekar Franjo.........................54
*Smukavee Ivan.........................26
*,Sokol“ društvo.......................26
Somer Gregor...........................50
Sorč Alojzij...........................54
*Sorč Edvard...........................56
*Sorglochner Jožef.....................49
Soršak Matej...........................32
Soršak Matija..........................42
Sova Blaž .............................48
*Sovan Frane Ks........................26
*Sovan Frane mlajši....................26
*Sovan Ferko .......	26
Sovan Leopold	34
Sovdat Anton...........................58
*Sovič Aleksander......................50
^Sovič Jožef...........................42
Sovine Anton...........................57
Šparovec Andrej........................43
Sparovic Henrik........................32
Sparhakl Ivan..........................45
fSpengler Gregor.
Spolek pravniški.......................63
S polj ari č Jak.......................28
'‘Srebre Uvid o dr.....................49
Sredenšek Jan..........................45
35
59
32
31
51
62
26
39
47
54
57
60
40
49
53
6.3
49
57
62
56
60
60
54
53
60
51.
29
49
65
62
48
69
57
40
60
65
47
41
46
47
44
55
46
60
54
26
47
47
43
53
60
45
56
Srnee Alojzij		. 46
»Seruec Janko, dr		. 41
*Srnee Josip, dr		. 61
*Stanjko A		. 46
Stanonik J. dr		
Stanonik Nik		. :t6
»Stare Alojzij		. 30
Stare Anton		. 42
Staro Ferdinand		. 31
»Stare Josip .......	. 64
»Stare Jožef		. 26
Starce Matija		. 34
Stare Miha		. 33
Starman Stefan		. 54
Stavdahar Ferd		. 57
Stavdabar o. Ignaeij ....	. 36
Stefančič Matej		. 62
Stegnar Feliks		. 28
»Steiner Janez, 		. 31
Steklasa Franco dr		. 35
*StekIasa Ivan ......	. 62
Stenovoc Anton		. 32
Stepišnik Lovro ......	. 42
Sterle Franco		. 58
Steska Edv		. 34
Steska Edvard		. 34
Stiplovšek Val		 . .	. 46
Stopajnik Jnrij		. 4!)
Stockl Simon . ....	. 51
Strah Janez		. 47
Strah Jurij		. 46
Stramič France		. 59
*Stranjska fara		. 32
*Stranjšak Martin		. 46
Stranjšeak Anton		. 44
Stranecky Josip		. 38
Sterbenec Josip			. 28
»Strbenee Jurij, dr. ...	. 26
Stres Anton		. 54
Stres Ivan		. 53
»Stritar Janez		. 34
Strlo France		. 58
Strnad Anton		. 44
Strnad Matija		. 44
»Strobelj France		. 26
Stroj Jaka		. 32
*Strossmayer J. Juraj, biškup .	. 61
Strožir Ivan		. 65
Strupi Jakob		. 30
Štrukelj Miha		. 54
Štuhec Anton ......	. 48
Štuhce Marko ... . .	. 50
Štuhec Jurij		. 47
Stupar Janez		. 33
Stupica Lovro		. 34
Sturm Vaclav ....	. . 36
Suhao Anton ....	. . 14
Suhao Anton ....	. 47
Suhao . . 		. H
Snhadobnik Lovro . . .	. . 28
Suhi J		33
Suinper Janez ....	. . 52
Sušje vas		. . 37
Sušnik, pliil		. . 62
»Sušnik Gaspar ....	. . 56
Sušnik Jak		. . 28
Sušnik Jovana ....	. . 30
Sušnik Ivan . . . . •	. . 30
»Sveteti Luka ....	. . 34
*Svetličič Frane . . .	. . 38
Svetlina Valentin . . .	29
	
Sv. Mohora družba . .	. . 51
Svoboda Janez ....	. 35
*Sabee France ....	. . 57
Sap la Anton		. . 40
Šarabon Valentin . . .	. . 37
Sašel Feliks		. . 28
Kašelj Martin ....	. . 50
Savnik Anton . . . .	. . 53
Savnik Dragotin . . .	. . 31
»Savnik Sebastijan . .	. . 31
fSavprl Dragotin.	
Šebavee Franjo ....	36
Šenk Jurij		. . 51
»Šeutak France . .	. . 41
šepec Dragot. ....	. . 60
Šepec Ivan 		. . 45
Šerbci a Jože		. . 41
Sešek Ivan 		. . 28
*Šervicclj Matej . . .	. . 51
Šetince Fr .....	. . 35
Sijanez Alojzij ....	. . 41
Sijanec Janez ....	. . 49
Šijanec Lovro ....	. . 44
»Sinko Božidar ....	. . 44
Šinko Josip		. . 48
Šinkovec Davorin . . .	. . 60
»Šinkovec Jožef ....	. . 57
Širca Ernest		. . 43
Širca Jozof		. . 43
Širca Jan		. . 54
Šivoc Janez 		. . 31
Škot Radoslav . . . •	50
Škoči r Avgust ....	. . 58
Škoflek Jak		. . 42
j-Škofec Ivan.	
|koflc Loren«...............................28
ograhec o. Stanislav........................53
»okrbeo Davorin.............................46
Skrl .Ivan..................................28
|kafca Anton................................36
glamberger Anton............................42
Šlander Bmeran..............................48
»Šlibar Anton...............................37
Šlibar Tomaž................................31
?lik Jože...................................60
Sobar Mih...................................58
Soklič Blaž.................................31
£Sola št. Jornejska.........................35
9®la ljudska v Jurjevem kloštru .	45
gola ljudska v Žalcu..................43
Sola Ribniška .  ...........................49
b°la vinorejska na Slapu	...	40
gola farna v Starem tj-gu	...	36
S?la v Šmartnem pod Šmarno goro 30
»Solar Janez ...............................36
golmajer France.............................28
Solmajerjeva Kornelija .... 29
Sore Edvard.................................57
?orli Ivan .................................56
Sorn Gašper...........................42
Mihael.................................35
Šoštarič Ferd...............................41
Šparovec Andrej.............................44
Spendal Fr..................................51
gporn Jožef.................................48
Sfaj Valentin...............................40
pranec Stanko..............................2fi
»Sribar Janez...............................49
gribar Matija...............................48
Stamcar Jan.................................39
6tiftar Franjo..............................65
SJiftar Josip...............................48
Strucelj J,,raj ...	.	.	.	25
»Štrukelj Franc.............................39
Štrukelj Miha...............................56
»Sue Jan. dr................................49
gu? Jurij...................................47
aubie Primož................................57
^'ihic Simon, dr............................60
Snklje Franc................................29
bular Janez.................................35
Sfller Franjo ..............................65
»Stiman Janko...............................61
gumar Miha..................................45
Sumi Franc..................................29
g'išnik Janez...............................30
|«št Jan., dr...............................57
Šuster Ivan.................................51
Šušteršič Mat...........................35
Šutaj Rupert............................44
Sutej Matija............................36
Švare o. Alkuin.........................59
Švare« France...........................45
Švajgar France..........................35
Švajgar J...............................33
Švajgar Martin..........................39
^Švajger Gabriel........................60
Švarčnik Tone...........................43
*Sventuer Lav...........................41
Svet Ivan...............................57
Švinger Albin ...... 48
Tamlek Valentin.........................49
Tamšc Valentin..........................45
Taušek Ivan.............................49
Tanšek Miha.............................47
Tarba-uer Josip....................... '43
*Tavear Anton...........................35
Tavčar Dragotin.........................29
Tavčar Franc............................31
Tavčar Janez............................39
*Tavčar Janez...........................26
Tavčar Matej ...	....	33
Tavčar Mihael...........................33
Tavčar Ignacij......................29
Tavšič Josip........................50
Tekavčič Dragotin.......................29
Teran France........................57
Teran Janez.........................34
Toman Ema....................... .	.	44
Toman Helena............................29
Toman Janez •...........................33
fToman Lovro, dr.
Tomazin Janez...........................36
Tomažič Ferd............................55
Tomažič Ivan............................36
Tomažič Janez...........................46
Tomec Jak...........................29
Tomec Martin........................36
Tomše Frane.........................33
Tomše Jože..................... 55—59
Tomšič Franjo...........................55
Tomšič Jožef............................55
Tomšič Ivan.............................29
Tomšič Ljudevit ........................65
Tomšič Matilda..........................35
Tomšič Štefan...........................33
"Tonkli Josip, dr.......................53
Topljak Franc...........................48
*Topljak Jožef..........................42
Toporičič Jože..........................46
Torkar Matija...........................37
Tosi Jože, dr........................G2
»Trafenik France.....................42
'“'Trampuš Ivan......................50
Trampuš J............................48
Tramte Anton..............................35
Tratnik Antonija..........................29
Tratnik J.  ..............................44
Travnar Jožef ........................... 29
Trček o. Egidij......................59
Treitz Anton.........................37
Trepal Anton..........................35
Treven France.............................38
Treven Jan............................58
Treven Valentin...........................38
Tribnik Karo]........................45
Triler Janez..............................30
Troha Jernej..........................57
Troj ar Janez ............................32
Trpin Filip....................•	.	.	54
tTrpinec Fidel
»Trstenjak Dav........................47
»Trstenjak Jak............................4«
Truden Miha ..............................57
Turin Jožef..........................42
Turk Hugo............................29
Turkuš Tone..........................(51
»Turner Pavel........................<54
Tušek Gregor..............................30
Tušek Ivan................................29
fTušek Vekoslav.
Tutek Jurij •........................47
Učilnica ljudska v	Begunjah	.	.	39
Učiteljstvo c. k. glavne šole v Idriji. Učiteljska knjižnica Kranjskoga
šolskega okraja....................31
Učiteljska okraj, knjižnica	v Ptuju	4fi
Učiteljsko društvo	v	Ljubljani	.	.	29
Učiteljsko društvo	v	Črnomlju	.	.	3(5
Ukmar Anton..........................55
»Ulaga Josip, dr.....................44
»Ulaga Jožef.........................46
TTlman Neža...............................29
Ilirih France.............................42
Umek Anton................................32
[Jnterlugauer, dr....................(52
»Urbanček Janez......................33
Urbančič Andrej...........................54
Urbančič Janko............................31
»Urbančič Luiza	.....	31
Urbanija Jakob...........................(52
Urbanija Lovro............................35
Urbas Anton ..............................33
Urbas Leopold.............................38
Urbas Viljem..............................57
flJrek Ivan.
Urh Poter................................29
Urnik Koloman............................50
Uršič Alojzij.............................M
Uršič Anton..............................40
Uršič Anton..............................58
*Vagaja o. Rudolf ...... 59
Vakanovič Jar. ...	. . . 65
Valenček Jože............................45
»Valenčak Martin.........................41
Valenčič Ivan.........................57
Valenčič Jože.........................40
Valenčič Meta.........................40
»Valenta Alojz, dr.......................26
Valenta Vojteh...........................29
V	alentič Ant.......................58
Valentinčič Ign..........................29
■(•Valentinčič Luka.
Valentinčič Stefan....................54
»Vales M..............................53
Valjavec Matiji.............................
Valon Jožef...........................64
*Vančas Aleksander, dr. . . .	■ 64
Varl Tomaž............................30
Vašič Ljud., dr.......................35
Vatovec Jožef.........................57
Vavken Andrej.........................31
Vavpetič Ivan.........................29
*Vavru Ivan........................ 26
Vavtižar Luka.........................52
VVeber Gašpar.........................47
Veber Tone............................48
Veberič Jožef.........................48
Več Ivan..............................29
Veleč Avguštin........................64
Velikonja J...........................53
Venedig p. Herman.....................51
Vonedig o. Herman.....................59
Vengar Jožef..........................48
Verbič Lovro .	•.............36
Veren Štefan..........................48
Vertot J. M...........................51
»Vesel Janez..........................35
»Vesel Koseski Jovan..................56
Vesel Jožef...........................57
Vestenek Jul. dr.	vitez .... 34
Vičič Jan. Ev.........................29
Vidic o. Fortunat	..... 33
Vidic Franjo .........................53
Vidmar Janez.............................30
Vidrič Lovro, dr......................65
Videmšek Matija.......................36
»Vidmar Jožef.........................40
Vidmar Matej..........................38
Vidovič Anton Vidovi« Janez Vidrih Anton vidri« Lovro ' jgel« Ferdo Vihar Filip . . Virk Franc . . . Vilar Jak . . Vilčnik Kaspar . Vilfan Ivan Vilfan Simon Vilhar Ivan . . , virant Janez Virk France . . Virk Jožef Višnikar Franjo fvitenc Andrej. Vitmajer Karol . . vivod Jože . . . Bizjak Anton . . Vlašič Rade .
Vodo Jožof .	.	.
Vodnov Davorin Vodopivec Janez Vodopivec Ljudevit Vodopivec Franjo . Vodušek Matevž . (Vodušek Matija. Voglar Jožef .	. .
Vogrič Janez . . Voli Jernej . . . vojska Andrej, dr. Vojska Lavoslav Vojvoda Simon . . Volarič Valentin . Volčič Jakob . . Volčič Janez . . Volčič Jurij . . . Vomberger Blaž .
' onča Anton . . Vončina Josip . . jVončina Leon, dr. Vončina Lipo . . vinjak Janez, dr. »■n njak Jožef, dr. VoŠnjak Miha . . Vovk Janez . . . \oyk Janez . . . Vovk Josip . . . Vovk Matej . . . Vovšek Franjo . .
V	rabelj Janez . . Jančič Franco Vrančič Ignacij . . Vr»nican Anton
—05	Vrankar Štefan		iH co
52	Vrankovio Ivan		. 53
40	Vraz Anton		
65	:NVraz Janez		. 42
52	Vraz Jožef 		. 42
48	Vrbajs Anton		
29	Vrečar Gašper		. 43
i!9	* Vrečko Matej		
52	Vrhunec Anton		
63	* Vrlič France		. 44
36	Vršeč Anton		. 65
26	‘Vučnik Fr		
36	Vuga Andrej 		. 55
35	V liga Peter		
45	*Vuičič Paskal, bisknp . .	. 26
29	Vuk Andrej		. 46
	Vurnik Janez		. 32
47	Vuti Matija		
49		
29	VVallner Peter		. 60
62	VVašer Rajko 		. 29
33	Walter Franjo		. 49
57	* Wobcr Adolf		
54	Wegsclieider Hugo . . .	. 47
55	Wester Janez		. 54
53	Westermayer 		. 51
53	Woingerl Josip, dr. . . .	
	Weis Peter ......	. 52
35	Weiss Franjo		. 65
	Woiss Josip		. 43
45	Werdovac Josip . . . .	
36	'VVidmar Jernej, dr. knezoško	. 31
61	Wieser Andrej		
37	Wiescr Janez		. 52
54	Wiestlialer Franc ....	. 29
	*Winkler Andrej ....	
36	*Wolf Andrej		. 54
38	*Wolf Ivan		
31	VVolkensberg Avgust, baron	. 30
38	Wratschko France ....	. 57
29		
	Zaliro/,ovnik Jurij ....	. 32
57	Zabukošok Ivan . . .	. 45
4(i	Zadnik Simen		
26	Zadravec Jožo		.. 47
60		
35	Zagorjan Ivan		. 39
56	Žajdel Nando		
38	Zajec Anzelm		
34	Zamlič Vinko		. 58
42	•Zamojic Andrej .... Zamuda Franc		. 26
42		60
35	Zaplotnik Radovoj ....	62
oo Od	Zarli Franco		56
63		
Zarnik Tvan.............................40
Zarnik Matija ....... 56
Zarnik Martin...........................40
'Zarnik Valentin, dr....................26
Zatlar Jožef............................42
Zavadlal Mihael.........................56
Zavadlar Ivan...........................62
Zavadlov Frane .........................55
Završnik Fr.............................55
Zbačnik Franco..........................55
Zbačnik Franco..........................57
Zdražba Janez...........................58
Zega Miha...............................54
ZeTon J osi j >........................5!)
Zelenec .Jožef..........................42
Zelenik Jožo............................62
Zemljič Jožef...........................41
Zemljič Štefan..........................48
Zemljič Mat. ...........................44
Zoplihal Ognjoslav.....................2!)
'Zevnik Martin..........................40
Zic Nikolaj.............................26
Zičkar Jožef .......................... 46
Ziherl o. Leonard.......................64
Zima Jan ..............................2!)
Zimerman Matija.........................59
Zitterer Andrej.........................29
'Zmazek Franco..........................41
Zor Lorene..............................64
'Zorčič Franco..........................41
Zoroe Anton.............................54
Zorec Janez.............................55
Zorec Julij.............................55
'Zoričič Peter..........................64
Zorko Dragotin..........................42
Zorman Anton............................55
Zorman Božidar..........................44
* Zorman Jožo...........................56
Zulijan Janez...........................55
Zupan Davorin...........................50
Zupan Janez.............................52
Zupan Janez ............................50
Zupan Jan...............................64
*Zupan Jožef, dr........................26
Zupan Josip.............................29
Zupan Jožof ............................58
■'Zupan Mili............................55
Zupan Noža..............................52
Zupan Simon.............................BS
* Zupan Toma............................51
Zupan Ulrik...............................50
*Z upan V. 0..............................26
*Zupančie France, dr......................26
*Zupanee Jernej, dr.......................26
Žagar Andrej..............................51
*	Žagar Dragotin.......................26
Žagar Franjo..............................54
Žajdel Franco.............................41
Žakelj Miroslav...........................29
Žan Janez.................................50
Žark Franjo...............................20
Ž/bona Andrej.............................55
Zelo Jernej...............................40
Železnikar Ivan...........................40
Žepič Franc...............................55
Žepič Sebastjan...........................65
fZerovee France.
Zorovnik Tom..............................60
Žgur Anton................................65
Žgur Anton................................40
Žičlcar Jožef.............................45
Žigart France.............................42
Žinko J...................................4®
Žitek Jožef...............................47
Žitnik Ignacij ....... 66
Žitnik Simon..............................50
Živec France..............................57
Žižek Marko...............................48
Žmavce Jurij..............................41
Žnidarčič Andrej..........................55
Žnidarčič Andrej..........................56
•(•Žnidarič Anton.
Žnidaršič Jak.............................40
Žolgar Miha...............................46
Zrjav Matej...............................Oj
Žugčič Stepan.............................64
Žumer Jakol...............................62
Žumer Janez...............................52
Zijrman Janez.............................46
*Zuža Anton...............................4u
Žuža Janez................................41
*Žuža Ivan................................42
Žužek Šimen ..............................52
'Žvanut Matija •..........................5“
*Žvogol Josip, vitez......................61
Žvokelj Janez.............................67
Podučili in zabavni del.
Vredil
tli*. E. II. Costa,
predsednik slov. Matice.
Letopis 1875. II.
i
Dimiti p talini.
II.
Spisal Davorin Terstenjak.
Predgovor.
Ker je moja prva razprava o slovanskih elementih v venct-ilnj> dasiravno pomanjkljiva, našla pri učenjakih, ki so v jeziko-?'°vji strokovnjaki, prijazno sprejetje, in ker me je več učenih prijateljev spodbujalo, naj dalje zasledujem in preiskujem jezikovski zaklad venetščine, sem se lotil tega težavnega dela, ki ga imenuje pden velečestitih mojih prijateljev najtežavniši problem jezikoslovja, j® tukaj podam drugo razpravo prijateljem jeziko- in starinoslovja v blagovoljno presojevanje. Sicer je v to drugo razpravo marsikatera beseda zopet sprejeta, katera se je uže v prvej omenila; to se je sto-1-ilo zaradi tega, da se marsikak pogrešek popravi, ali pa se beseda natančje razloži. Da se bodo čitatelji prepričali, ka tukaj ■Majo zares s posebnim jezikovskim zakladom opraviti, ki se ločuje vseli inih indoevropskih jezikov, in le edino v najbližji raz-^eri stoji k litvoslovanščini, sem v tej razpravi priravnaval vse sorodne besede v sanskrtščini, zendščini, germanščini in grekoital-scini, da se tako na pi’vi pogled pokaže glasniška stopnja besed, j11 jih različnost od sorodnih jezikov. Omenil sem tudi pri marsikateri besedi, da nje razve litvoslovanščine ne pozna nobeden drug soroden jezik, in aa ravno ta prikazen je močen dokaz za trdenje, so starodavni Veneti bili betva venetsko (vindičko-slovanske) r°dbine. Da sem na mnogo mestih zmes tudi vteknil historične, 8l'haiologične, mythologične, tudi kulturohistorične notice, ne daje samo celemu spisu večo zanimivost, nego tudi podpira dokaze za slovanskost Venetov.
Filologični razpravi sem pridjal uže preje spisani članek o Antenoru, vodji jadranskih Venetov, ki je bil namenjen za Prešernov Album; ali ker se izdavanje te knjige odlaga ad graecas ca-lendas, sem ga tukaj priklenil, ker zapopada nekoliko zanimivih točk iz prazgodovine Venetov.
Pridjal sem tudi članek učenega g. prof. Contzena o Venetih, vzet iz njegove izvrstne knjige: ,,liie VVanderungen der Kelten" in ga spremljam s svojimi opazkami. Tudi ta razprava bode dobro došla prijateljem slovanske prazgodovine, kateri bodo videli, da nisem jaz edini, ki se poganja za slovanskost Venetov, nego da so tudi nemški zgodovinopisci prišli v svojih preiskavah do istih rezultatov. Pri priravnavanji besed venetsko-slovanskih sem se kolikor mogoče držal preiskovanj na tem polji izurjenih učenjakov, posebno Boppovih, Fickovih, Curtiusovih, dasiravno mi ni mogoče bilo povsod navajati njihovih spisov. Poznatelji priravnavajočegja jezikoznanstva bodo se koj prepričali, da moja priravnavanja stoje na tleh kritičnega jezikoslovja.
Ne ostane mi šče druga, nego svojo toplo hvalo izreči onim prijateljem, ki so mi pomagali pri sostavljariji te truda polne razprave s potrebnimi knjigami. Delo samo pa priporočujem kritičnim poznateljem jeziko- in starinoslovja z besedami znanega učenega moža: Vituperetis, modo corrigatis.
Na Ponikvi dan sv. Martina 1874.
Sp is o vatelj.
Uvod
In rebus tam antiquis, si qu» similia snnt vero pro veris acci-piantur, satis ha1>cam.
Livi us.
V	davni pradobi je stanovalo na meji Azije in Evrope, brž ko ne po Širokih zemljiščih turanskih med Uralom , Bolorom iti iLiridukohom mnogoštevilno bogato duhom obdarovano pleme bele frage (Race), katero je jezično edino, vendar gotovo dialektično Uze razcepljeno bilo. To pleme je zapopadalo v sebi praočete indoevropskih narodov. Pozneje se je to pleme ločilo v dve betvi: ®dna se je naselila pod panogami Bolora, Hindukoha in Elbra, druga ob iztočnih in zapadnih koncih uralskih lesov. Rodovi azijske betve so se imenovali Aryas. Ta betva se je pozneje zopet ločila v dve: edna je obsedla nižave Indusa, Gangesa in je zmagovalno-pnšla do Dekana; ta je iztočna, tudi sanskrtska ali arjanska, indijska betva imenovana; druga jo je potisnila proti zapadu, in imenuje se zendska, eranska — iranska ali medoperzijska betva. Velika severnozapadna betva je uže zgoda Ural prekoračila in v srce Evrope prišla. Imenuje se ta betva indoevropska, irido-gertnanska, ali evropska sploh.
Bržkone je k el t iško pleme bilo prvo, ki se je izselilo, in Se v zapadu Evrope od Pasave do Rhena izobrazilo v prvih ?vojih poČetkih; potem so segli proti zapadu, objeli Gallijo in ‘lispanijo, gder se je ibersko pleme v njih vtapljalo. Proti severu prestopilo je to pleme Kanal in obsedlo britanske otoke. V histološki dobi proti koncu 4. stoletja po Kristu valila se je reka keltiške selitve nazaj proti Dunavi, predrla je stranski Alpe gorenje Italije, in je pritekla do ustja Dunave, ob desnem in levem Hjenem pobrežji puščajoča naselnike.
Iztočna polovica južno Evrope je oklepala praočete gr ek o* italskega debla; to pleme sc je moglo Alp ognoti, in je menda krenolo skoz jaruge karpatske, ali pa skoz dunavslco dolino proti jugu v zemljo o reki Po, in od onod dalje naprej, in doli v dežele dolenje Drave in Save tja do doline Morave in kraj Axia do morja. Ta razhod je ločil tudi narodno edinost, in vsaka betva se je svojski izobraževati začela glede jezika i glede socijalnega življenja.
Za grekoitalskim plemenom se je, kakor se da soditi po sekačih, gder te rodove nahajamo v pradobi, izselilo germansko pleme, in je obsedlo od reko Visle do Skandinavije ležečo zemljo. Za njimi je korakalo 1 i to v s ko - v o n e t s k o ali slovansko pleme, se naselilo ob Dnjepru, Dnjestru do Baltijskcga morja, ob Karpatih, in je svoje izseljence pošiljalo do visokih Tavrov in Bodenskega jezera, in tja do Adrije pod imenom Pan o nov, Tavriskov, Karnov in Norikov. Venetske betve med Karpati in Adrijo so po navaljanji keltskih rodov prišle v veliko stisko; med nje so se keltske betve vrinole na zapadu (Boji) in ob jadranskem primorji (Skordiščani in gališki Karnuti), dalje med Dunavo in Savo, gder nahajamo v historični dobi i-azne keltske rodiče. Ako ravno je ta venetska betva med Karpati in Adrijo po premagi Keltov zgubila dosti od svoje narodne moči, vendar najdemo šče za dobo rimskega gospodarstva sledove jenega narodnega bitja, katero je šče le preseljevanje germanskih, hunskih in oberskih trum od 3. do 6. stoletja po Kristli posebno v panonskih nižavah potrlo. Vendar vsi ti narodi so razve Madžarov zgi-noli iz te pradomovine Slovanov, in iz severa so priromale nove slovanske betve, katere šče zdaj tukaj prebivajo, in naj rajši umetnosti miru gojevajo.
Edna betva venetskega debla je zaostala v Mali Aziji, se naselila ob bregovih reke Halys, in ob severnem primorji Ponta euxina, in po padu Troje se obrnila v Evropo, korakala skoz Thracijo, tam pustila nekaj izseljencev, veča truma pa je prelazila Julske Alpe, in se ob Adriji naselila. Ta venetska betva je čisti del one venetske rodbine, kakor se je ta uže v Aziji bila individualno izobrazila, in ko je šče imela v svojem krilu tudi on del, ki je menda prvi se od venetskega debla ločil, v Evropo se preselil, in pod imenom Litvanov, Latvinov in Prusov se posebno izobrazil. To trdenje podpira obilnost besed v venetščini, katere se le v litovščini najdejo, in katere so pri razlagi poedinih besed zaznamovane. Ker so ti Veneti rojenci in členi ono Venetske rodbine, ki se je uže v Aziji individualno izobrazila v pradomovini svoji, jih smemo Slovanom prištevati, dasiravno so ločeni bratje v severni Evropi po uplivu podnebja in druzih okolščin, ki delujejo na razvitek dušnih moči in političnega življenja, marsiktere posebnosti v teku časov dobili. Individualnost jezika obojih se je
Uze izobrazila v Aziji, tara se je počelo posebno premikovanje glasnikov, in ona posebna obrazila, ki jezike Slovanov razločujejo od jezikov sorodnikov njihovih. To potrduje posebno indogerraanski (da se občnega znanstvenega termina poslužujem j bh, ki je v grekoitalskem jeziku sploh f, in gli, ki je v grekoitalščini v ve-netščini in slovanŠčini pa g, z, ž.
Da so so besede iz staroslovenskega jezika v venetščini ohranile, to spoznajo vsi italjanski zgodovinopisci in jezikoslovci, in sam Ciceron, kije venetske pokrajine obiskal v dobi, v katerej je uže po mestih >n trgih latinščina premagala bila, se je čudil temu jeziku, ki je rabil toliko nenavadnih besed, tako da je Brutu pisal (Epistol. jamiliar.), ka je čul med Venetčani „etiam verba raro tri ta Komae“. To potrdujejo tudi druga italijanska narečja, ki imajo tudi obilo nelatinskih, ne grekoitalskih besed, katere so gotovo ostanki iz jezika Etruskov, Lygurov in Iberov, do katerih razlaganja bode težko tako hitro lcak jezikoslovec ključ našel; take so postavim: roja (Como) stara krava, bagur (Bologna) senca, gori (Valsoano) človek, cobis (Brescia) množica, biga (Piemont), svinja, bariif (Piem.), žalosten, tavler (Moden.) sejač, boleng (Piemont) laguna, muža, grola (Piem.), črevelj, neč (Veron.), edno leto staro tele, beder (Bormio), otrok, roja (Cremona) prase, ninčin (Bologna) prase, abbarol (Brescia) tele. Med italijanskimi starinoslovci sta edina Fortis in Berreta, ki sta staro ' ene te imela za sorodnike Slovanov; Filiasi spozna, da ste besedi cele g h e o in si sil a slovanski. Kakor mnogo besed pričuje, je Sce jezik Venetov takrat bil životvoren, zato toliko posebnih po-znanienovanj, ki se pri Slovanih ne najdejo, ali vendar glagoli jihovega jezika slične pomene izražajo. Vendar o vsem tem naj govore razlage besed iz venetskega jezikoslovskega zaklada.
Slovanski jezikoslovski zaklad v Venetšcini.
Bisato.
Aclian (Natura anim. XIV, 8) pripoveda med drugimi znamenitostmi mesta: Ovmvtia, Veicetia, denešnja Vi cen za, da so prebivalci mesta lovili ugorke (Aale) v reki, ki teče mimo mesta, in katero Aelian imenuje ‘Ugercuvog, sedaj Bachilone, pri rimskih pisateljih: Retron ali Meduacus m in or. Pri tej lovi ji so metali v vodo k palici prikrepljene koške beranovih kitek, v katere sc je riba vcepila. Tudi Filiasi (Storie ant. di Venezia II., 135) piše, da je v tej reki obilo ugorov.
V	venetšcini se ogorek veli: bisato, muraena anguilla, po-scc notissimo di corpo serpentiforme e viscoso, che trovasi in mare, come nel 1’ acque dolci, piše Boerio pag. 81.
Beseda bisato je torej pravenetska. Bisato pa je po glas-niških postavah venetskega narečja iz: bisciato, in ker Venet-čan pogostem čreda glasnik p, z glasnikom b, primeri: brinna, iz latinskega: pruina, je bisciato iz: pisciato, tedaj iztheme: pisk. Iz te je srbski pisk-ur, muraena anguilla, slov. piškur, riba, kateri Nemec pravi: liheinanke.*) Koreniko: pysk je poznala šče staroslovenščiria, ker se gršk. beseda: uvnmimo/ievog je prestavila v: ,,pyskujet delfin1', der Delfin schliipft dahin. V sansk. najdemo piččh-a-la, lubrieas, schliipfrig; da je sanski ččh, čh v slovanšč. == sk, prepričamo se iz besed: isk-at, sansk. ičh, rusk. m a k s a, sansk. m a č č h a. Latin ima iz te korenike p i s e i s, riba, Nemec lisk, fisch. Kakor je iz korenike:	ang Slovan
stvaril poznamenovanja za ribo in kačo, ,YJ'pi>, anguilla, novosl. ogor, v-ugor, lit. ang a s, aukb, anguis, novosl. ož — vož, sle-
ijovož, Blindsehlange, tako tudi Venetčan, iz pysk, bissa, )isso, bisseta, kača, kar je iz venetščine pi-elazilo tudi v ital-ščino v stareji še obliki: biscia, bisciuola, Shlange. Iz latinščine ta pomen ni prišel, ker latinščina ima edino znano pozname-novanje: piscia, riba, nikar pa ne pozna pomena ka$a, za pomen piškur, Aal, rablja pa italščina sploh lat. anguilla. Venetčan tudi piškurja imenuje sbrissoso, iz Bbrsati, aussehlagen, aus-rutschen, ausschlupfen, tudi longoso, podolgačka riba. Reka, katere ime je Grk skazil v 'llr/kTairog je Eridanus rimskih pisateljev in obznačuje bistro reko Eridan, iz ari, eri, bistri, zato
*) Ruski p i s k - a r, Schlamrapeisker, menda tudi iz them. p y s k, slov. pisker, Topf, tore: vaa lubricUm, da a glatte Gefiiss.
or -1> 1 r., in dan, reka, zend. danu, Fluss, primeri ime rekerusk. Bon. Pozneje so ime popačili v Retron.*)
Gamba
pozna VenetČan v pomenu: Bein (noga), gambettar, zappeln > 8'ambati, rvackelnd gehen, sansk. gam b, ire, venet, gam bali, btiefelholzer, Stiefelrichtbrett, tudi v slabi obliki iuia slov. gabati, watten, v snegu gabati.
Trupa.
Ti-up a, moltitudine di gente, zna le slovanska metathetična oblika biti, rusk. po izmeni glasnika r z T. tolpa, Haufen, Schaar. katinska oblika je: turba, grsk: rv^g rvafiania, staronord: thur-paz, eongregari, gotički: tbaurp, nemšk. dorf, slov. trop, tropa, iz venetšč. italsk. truppa, in nemšk. trupp, kelt. tre bo 11, plural. turmae, (Zeuss 1090. S.)
Lema.
Benetki imajo priimek: Bola di Len za, in lenza označuje v venetščini vodo, mužo, tore Benetki vodnato-mužnato mesto, b e n z a je iz: lenceia, tore thema lenk, cohaer. cum lacus, Rršk. hvM<K, staronord. log-r, mare, aqua, anglosaks. lagu, mare, utovsk. lanka; lenza je torej zopet izključivo slov. oblika. Korenika je lenk, einsenken, litov. v slabi obliki: 1 ek m ene, Pfiitze, starosl. lom, za lok m, Sumpf.
Lasagne.
Pasta da farina di grano notissimo, lasagnete, tagliatelli, brv. lazanje, mlinci, tenko raztegneno pečeno testo; to besedo pozna tudi sansk. ladža, far frixum.
i
Tavava.
Ta vara označuje v venetščini: coecia, Geschvvulst, lat. oblika J® tu-b er, sorodno gršlc: rv-hj, Schwiele, Buckel, rusk. TBIJTt, t y 1, ■Kiicken, dalje lat. turne o, sansk. tu m-ra, tumulus, staronord. tumba, liber den Haufen fallen, staroslov. ty-ti, pinguescere, odkoder tu-ča, lit. tau-kai, adeps, srb. o-to v-iti, pinguescere, slov. o-ta v-a, Grummet; iz te korenike: to v-ar onus , clitella,
'*) Sansk. ara celer, iz te korenike je tudi nemšk. A ar, orel, slov. in staroeesko po stopnjevanji glasnika ur-n o, slov. prejotov. j-ar-ek, Bach. Venetčani so a radi v e slabili, kakor Slovenci. Obširniše glej pri besedi Arredi.
das Angehaufte, rus k: to var, Waare, tavor, te ver, po izmeni soglasnika v-b primeri: javor in jaior, —tab er, tabor, eastrutn, rusk. dialekt, carrago, Bagage, slov. tabor, ostroženo brci o *). Prvotni pomen je: turgescens, tumens, turgidum. Ker italjanščina poznalat. tubero, tubercolo, tuberoso v pomenu Beule, knor-riges, knottiges, tore je favara izključivo venetska, to je slovanska oblika. Venetščina je ohranila edini pomen: Gesclnvulst, tuber, slovanska druga narečja pa so iz korenike ta v — tu, st var-jala šče druge besede, kakor: tovor, tu-ča, o-tav-a. Pozna-movanjo visokih gor: ta ver, tabor je po istih nazorih, kakor lat. tuber montis, tumulus, oteklina zemlje, iz tu, primeri cu m ul us, sansk. (;vay;Aimi, xv-uv, xvfin, cumulus aquae.
Congius.
Aulus Gellius, kateri jo sprejel v svoje spise dosti tujih besed, rabi tudi: congius, vrsta posode, ni li to ruski: go n e ar, ali pa: konganec, koganec, mala glinasta posodva? Znala je iz ve-netščino k Rimljanom priti. Denešnja venetščina pozna: con z o, misura di vino. Congius je meril „quintam partem sextarii“. Tudi lat. in italj. ti n a vtegne venetsko slov. biti, primeri starosl.: tinj>, lorum, Riemen, tedaj tina-Gebinde?
Roha.
Med pravenetske besede štejemo mi tudi roba; vendar nam je treba dokazat', da je to izključivo slovanska oblika. Moj nekdanji učenec, sedaj prisrčni prijatelj g. prof. Karel Glaser, je bil mi poslal za časopis ,,Vestnik“ razpravo te besede. Ker je omenjeni časopis prenehal izhajati, objavljam Glaserjev članek na tem mestu s privoljenjem pisateljevim. On izvaja roba iz korenike arbh, in piše o jenem razvitji in življenji sledeče:
Korenika arbli prav za prav ni prvotna, nego je uže podaljšana ali kakor jezikoslovci pravijo z determinativom bh pomnožena. Da se to laže razvidi, hočem najpoprej o korenikah govoriti. Tisti del besede, ki ostaja, ako jej odvzamemo obrazila in končnice, imenujemo koreniko; to je tudi colo primerno, ker je med rastlinstvom in med jezikoslovjem velika enakost, in Schleicher tudi pripisuje jezikoslovje k naravoslovju. Kakor ima drevo korenike, deblo in veje, tako tudi pri besedah lahko razločujemo koreniko ali koren, deblo in veje — končnice. Korenina narašča zadi, ne predi; pridevke, s kterimi se prvotne ali prakorenine po-množujejo, imenujemo s Curtius-om — de ter mi na ti ve. Vzemi za izgled jako razširjeno koreniko: ar, ki ima splošen pomen premikanja: iti, ganiti, gnati, vzbujati, vzdigniti, doseči, zadeti itd.
*) Ein mit Pallisadcn umgebeuei' Berg.
Co pridenemo tej prakoreniki (Unvurzel) determinativ h, tedaj: ar4-k, in po raetathezi ra-k, pomeni zdaj ta pomnožena korenika: vtrditi, varovati.*) Po enakem pomnoženji bi šče dobili sledeče oblike: ai'4~g, ai*4-gh, ar4-d, ar4-dh, a 1-4-p, ar4-S itd. Poglejmo koreniki arbli ostreje v obraz. Po postavah gla-sovskega premikanja odgovarja indoevropski bli, sansk. bh, zend. h, gršk. (f, lat. t>, f, slovanslc. h, m, goth. b, m, litv. b,m; na primer: sansk. abhi, lat. amb, starosaks. umbi, staroslov. o b ri,, trans, pcr itd.; gršk. vg(po$, sansk. nabhas, lat. nubes, staro-gorenjenemšk. nibul, staroslov. nebo itd. To pravilo ima malo izjemk, v nekterih slučajih odgovarja tukaj gršk. (i, na primer Pdt/Kiv pri Ilomeru mfn -	visoko	grmeč, (1qovtrj, grom, lat.
fr e m er e, fremor, staronord. brim, Brandung.
Tudi zgore omenjena korenika rabh —arbh se mora tem izjemkam prištevati, ker imamo v grščini aor. i!-Xa(3-o-v, jonsk. pert. h-), n jj-tvg, hifl-iov, \aft-i8-io-r, uvri-l ci	tv-).n fi-ri?, tv-), d fi-na
itd., čeravno se šče tudi od stareje oblike nahajajo: Idcfi-vpo-v, plen, dfiqii-lu(p-ri-g, objemajoč, perf. ei'-Xi]cp-a. )m je nastalo meta-thetično iz ul, ). pa v mnogih besedah nadomestuje stareji r, na Primer: uliicpetr lat. lino, litovski: 1 y-1i, deževati, staroslov.
Ujati, sansk. ri, riyati, frei machen, laufen lassen, rita, reka.
Tako tudi iz korenike ar-j-<? = ar4-bh imamo na primer aor. Tjhf-n-i’, sem pridelal, nlcp-uv-w, pridelati, «?.(jp-tj-fin, zaslužek, (tlrjiuri-poios, goveda si pridclajoč, prislužeč (Ilias XVIII. 583).
Prvotni pomen korenike 1 a (3 - n l ep - a r b h - r a b h je: delati; zasledujmo jo v sorodnih jezicih.
V sansk. nahajamo: rabh, rab h at e, prijeti, zgrabiti, a r a b h, se česar poprijeti, sam-rab h, zgrabiti, rabh-as, sila, rab h-as a, silen, divji, rab-iyams, rabh-ishtha, zelo silen, rbhu, spreten, l&bha = dobitev, (Ourtius Etym. 3. 274).
Kakor sem zgore omenil, odgovarja indoevropskemu bh lat. b, tedaj rabo, rabere, divjati, r a b - u 1 u - s , r ab - u 1 a, rabi-du-s rab-ies, rob-ur, moč, sila, rob-ust-us, v tej obliki je pomen besed enak sansk., če pa pristavimo r = l, dobimo: lab-or, lab-or o, katere besede se zastran pomčna grškim bližajo.
V germanščini nastane po postavah glasovnega premikanja iz 'ndoevropske aspirate — medija, ker so se jezici germanski pro-ruaknoli za dve stopinji, če si namreč predstavljamo glasove p, b,
'h (f) nastane iz p»j» prvotnih jezikov germanski f, na primer sansk, a p a, zd. apa, dno, lat. ob, goth. «/, sansk. pacaš, vrv, p a c, zvezati, lat. pac-i-sc-or, p a x, slov. pas, goth. f o h a n. Nahajamo tedaj v goth. arb-aiths, sila, trud, starogorenjenemšk. ^rabeit, arapaiti, srednjevisokonem. arebeiti, anglosax.
*) Arceo, raka, conditorium, raki ta. ra k no, toga itd.
n. t.
earfodh, staronord. »erfidi, novonemšk. Arbeit, vse te besede pomen jajo delo.
IrŠčina v raznih naročjih ohranja to besedo, eymr. ar bed, kornsk. arbednek itd., švicarsk. arben, truditi sc, (obilniše Diefenbach, Vergl. Worterb. der gotli. Sprache I, 25 seqq.).
Vidili smo, da latinska beseda labor k tej koreniki spada, na labor pa se naslanjajo cymriški llafur, kornsk. laoyr, bret. lab o ur, ital j. labor o — lavoro delo.
V	slovanščini je iz korenike arbh lepo drevo izrastlo. Ker se indoevrop. bh v slovanskih narečjih v b spremeni, dobimo arb; in po metethezi rab-rob. Navajam najpoprej iz staroslov. samo-stavnike: rab'i>, servus, =Arbeiter, raba, rabica, ancilla, rabota, ministerium, glagole: rabiti, in servitudinem redigere, rabotati, servire itd. Srbščina ima r o b - č c, rob -čad, češč. robo-tež, polšč. rob-iž, robo-cizna. (Druge glej Miklošič Lex. 766.) Litvanščina nam kaže: lob-a, delo, lob-is, posestvo". Tako g. prof. Glaser.
Iz teh primerov se lehko prepričamo, da beseda roba v pomenu: ital. tela, *) Zeug, Stoft, Creriithe, je edino slovanska oblika, in da latinščina ni stvarjala iz korenike arb-rab-rob pozname-novanj za robo, temoč le za — moč, silo — robur —; za poznamovanje dela pa ima: labor, lab or o. Tako tudi ne grščina, v kateri besede, ki obznačujejo: delati, pridobiti, se nam predstavljajo v obliki: /.«/»’ in uhj) germanski arb in erf, earf. Roba tore ni prišla iz nobenega omenjenih jezikov v italščino, nego iz slovenske venetščine, v kateri obznačuje po Boeriu : beni mobili, immobili, merci, viveri, enako nemšlc. Zeug, Gerath, Stoflf, na primer: roba da c u sina, roba za kuhinjo — so piskri, sklede, pekve; roba magnativa, roba za jediva je moka, zelje, grah, roba um id a, roba sioea je mokra roba: vino, pivo; suha roba: leseno orodje za pohištvo itd. roba da merci je roba za trgovino, VVaarc.
Kakor se nemško Zeug stavlja k sansk.: taksami, mache, verfertige, arbeite aus einem Stoffe, in temu odgovarja gršk. Tf.vfv>, ex tmFo), slov. tik-ati, texere, in se Zeug rabi za orodje — Werkzeug — za tkanino — Weberzeug, Tuch-zeug itd., isto tako venetskoslov. roba. Drugi arjanski jezici teh nazorov ne poznajo, kar pričuje, da roba ni plod italskolatinskega ali grškega jezika. Ker so starodavni Veneti sloveli kot izvrstni tkalci, kot trgovci, in profesijonisti v obče, so gotovo tudi uže rabili poznamovanje roba za izdelke svojih rok, za izdelke umetnosti, in ker beseda roba v pomenu: Zeug, Stofl', Waare, Gerathe, pri severnih Slovanih ni znana, je ta beseda izključivo tvarina starovenetskega jezika, in ker je oblika besede izključivo
*) Tela (venetak. italj.) Zeug, Stoft', iu t o x 1 a, gršk. rev%-og, Zeug, lat. t e x o.
slovanska, kakor smo se prepričali iz primerov vseli sorodnih arjanskih jezikov, — so Veneti bili Slovani.
Biava,
obznačuje Venetčanu: Kost, Futter, biava de 1’ omo je: juha, biava dei cavalli, je zob, oves, seminar de biava izraža obse-minare campum granis, biava rol, chi vendc g ran o, venditor da far in a. Biava tore sploh izraža to, kar lat. fr u m en t um, in slovensk. žito, — živež, jedivo, zato trdim, da je biava nastalo iz biava, in to iz brava. Iz them. brav imamo v staro-sl<iv. lipain,, vietima, Speiseopfer itd. Miklošič primerja sansk. bharv, comedere, tore analogično besedi: r.pilllll.HO, brašno, cibus, victus in farina, iz korenike braš, sansk. bhrakš, eo-medere. Sorodno zend. baourva, Speise, gršk.	Weide,
Speise, starolat. forbea, Nahrung, Speise.
Gaso, in-gas-iar.
To je beseda, da človek lehko veselja poskakuje, ko jo bere.
II	as o v venetščini pomenja v jeziku krojačev: „punto addietro, d quale si fa introducendo 1 a go nella stoffa“, Nadel-stich, in-gas-iar, cucire a spina, in-gas-ia-dura, impuntura, lavoro di punti fatti colhago sul collaretto sopra i solini delle camicie, tedaj v vseh besedah pomen zbadanja. Kam bodemo to besedo djali') Nikamor inam, kakor k onej koreniki, iz katere je lat. ha s-ta, Spiess, h o s -1 i r e pri Plautu, schlagen, schlachten, proprie stechen, zato hos-tia, Schlachtopfer. Ker imamo v venetščini živo besedo gaso, gaseto, punto, Stich, smemo iz korenike g h a s, pungere, tudi izvajati keltsko: gesum, gaesum, o katerej Servij piše: Tilum est hasta romana, ut gaesa Gallorum, sarissa Macedonum. Fick priravnava tudi goth. gasda, Stachel, imena Geise-rich, Lanzenkiinig, in kaže na sansk. hiihs, hiiis, za prvotno ghiins, ghine, tedaj nazalirana oblika. Bopp iz te korenike izvaja staron. geis-la, flagellum, novonem. Geisel, in reče da hins obzna-nuje, laedere, violare, vexare, affligere, offendere, pulsare; Fick postavlja indogerm. prakoreniko ghas s pomenom, stechen, stossen, schlagen, in venetščina pričuje, da je pomen zbadanja prvoten. Isti pomen izraža tudi srb. aapaTH, žac-ati, imperfect. stechen, Pungere, žac-anje, das Stechen, punctio, žac-nuti, stechen, von der Biene. Zac-ati, žac-nuti pa je nastalo iz žas-t-nuti, žas-a-ti, ker srbšč. soglasnika st in s spremenja v c primeri srb. 11,00 — c k 1 o za CTBOO, c v e k 1 a za s v e k 1 a. To tudi stori slovenšč., primeri: c m e r e k a za s m e r e k a — m a - c e s - e n, rusk. sos-enj, larix, cmoknoti za smoknoti, cmola za smola, kocmovec, Baummoos, za k o s m o v e c. Kakor smo se gore prepričali so poznamovanja za zbadanje, pobijanje stvarila
duševne pomene za pobitost, žalost, nevoljnost,*) tako nagh—-nogia —vnožalti se; ednake nazore tudi najdemo pri besedi gas — žas, srbsk. žas-n uti, žac-nuti, horrere, žac-anje, liorror, in v tem prenesenem pomenu najdemo tudi v starobolg. ali cirkvenoslov. žas-iti, moslv, sehaudern, in Sehreeken sotzen, terrere, ž a s - a t i se, perterreri ž a s - n o n t i, stupefieri, goth. geisnan, us-geisnan, sieh entsetzen.
Bliže prvotnemu pomenu stoji staronord.: geisa, stiirmen. Istega them. gas je tudi ime češkega mythičnega bitja: Has-ter-man, Hastroš, dalje priimek, ki ga ima polabsko-slovansko božestvo K are vit na retranskej podobi: G as-to, dalje staroslovanska osebna imena: Gasan, Hasko. II asa v a. Sem spada tudi staroslov. mutato s in z acesjrr., ('laxztjoin, virga, baeulus. primeri goth. geisl, baeulus, atbajrt virga, novoslov. že slo, Scepter, ki je bil iz prvega šiba; dalje gornjeluž.: žab-adlo, Stachel.
Iz venetsk. gaso, gaseto in gasiar se zopet prepričamo, da je jezik starih Venetov soglasnika g ni šče spremenil v a, kakor litovsčina, kder najdeš gailus, wiithend, staroslov. 3B.TI>, heftig, genu, treiben staroslov. ženjj, geriu, trinke, staroslov. žrtj, versehlinge, geltas, gelb, starosl. žlrLt'J>. Vendar je tudi slovan-ščina v množili besedah prvotni g ohranila in ne v Ž spremenila, tako litov. ges-au, ausloschen slov. gašij == gasj primeri šče starosl. trgati in trzati, vellere, nasproti indogerm. </ je v litov. postal z, v slov. pa ostal g, na primer sansk. g a dati, sprechen, gada s, Rede, Sprueh, slov. g a d a ti, pregadati, litov. žadafs, Sprache, žodis, VVort, žadoti, versprechen. Iz korenike g h as
—	žas je tudi	starosl.	žestok,	asper,	durus, crudelis,
starr = spitzig,	rpaptf,	stachlig,	rauh,	uneben, wild, ex-bittert,
žestoč, impetus, primeri staronord. geisa, impetum facere, stiirmen, menda tudi srb. žesta, žestina, acertartarieus, vrsta javora bržkone po špičastem listji, primeri lat. acer, Ahorn iz korenike ac, aeuere. Zestok izžešti, žegf]. izvajati se ne more, kakor je Vuk mislil. Priravnaj lat. gesatae, gesi, fortes viri, dalje sansk. hi n s ra, internecivus, pernieiosus, atrox, saovus, iz h in s. Tudi glagol ghaš, laedere se najde v sansk. in slovašč. pozna gaštriti, česk. bas te riti se, sehaudern, erschreclsen, tedaj sorodno s h in s in gas—žas. Menda tildi gorenjeluž. gas a, žolč, prvotno pomeni	laesio,	offensio,	kakor	sansk. hi risa, ollensio,
h a n s a, invidia,	iz h i 11 s, h a n s,	laedere, violare. Mi tore imamo
*) Ednako staroslov. jeza, Kranklieit, Sclnvaelikeit, novoslov. j e z - a, ira, morala je koreniko ag-eg v pomeuu zbadanja, kalanja imeti, ker se ne da, ločiti od staroslov. a z v a, ineisio, od o ž B, j - e ž £, auimal pungene, ig-la, instrumentum pungens, in latvijsk. ig-t, innerlieh Sehmerz haben, ig-net, sicli eckelu, ig-nis, verdriesslieher Menseh, gotovo sorodno lat. aeg-cr, verdrossen, krank, in gršk. lu^/iri, Spiess. Jeza, i g t, a e g e r, so toro uže preneseni pomeni.
dovolj dokazov, ka je korenika ga s— žas v slovanščini nekdaj oila živa i životvorna. Sansk. ešče ima prvotno obliko ghas-ra, zlobni.
Gogia
za goglia — gol j a, postelja, primeri latvijsk. gola = gol j a, Htovsk. gval-ys, Lager eines Thieres, gulti, liegen, slov. žoli, plural, obešena postelja konjskega ali kravjega hlapca v hlevih gršk. y<alsog, Lager.
Mota,
greto, trockener, sandiger oder steiniger Rand am Ufer, ma-tar, niedersenken, niederwerfen, starosl. met!};, jaeere, odkoder staroslov. motyla, fimus— odmetnota stvar, smet, tore mota °no, kar je voda metnola, pesek, kamenje. Kakor v slovanšč. mot-yla obznačuje govno, fimus, tako tudi v venetščini in iz venetšč. v italšč. meta,*) Menschenkoth, Kuhdreck.
Tergeste.
Starodavno, slavnoznano to mesto se sicer pri Strabonu veli ;>vicus carnicus", ali mi je najdemo v posestvu Venetov. Kakor je Diez dokazal, je denešnje Tri e ste po prestavi glasnikov pravilno iz Tergeste, in alto je iz skaženega italjanslcega Trieste s<5 izobrazil slov. Trst, tako vendar ešče kranjsko ljudstvo govori 0 okolici TrBta: na Tržaškem. Imena no moremo naravniše razlagati, kakor iz slov. trg, forum, Tergeste, Marktplatz. Tpin, v staroslov. obznačuje forum, trgar, mercator, trgovanie fiiercatura. Korenika trg pomenja reissen, zerren, ziehen, zupfen, tedaj je pri stvarjenji besede vladal on nazor, kateri pri latinski erx, mercator, mercatura. Fick reče: merx, merces, die Fassung, Packung, was man einstreicht, sansk. m a r e , m r i e -^ni, ich fasse, streiche, packe, primeri: e m e r e = sumere, dcmere. Na pomen jemanja, zgrabljenja opominja ešče slov. o tržen, be-Packt, vendar trli, Last, Grepiiek no spada sem, temuč k sansk. t'’kša, sila, Rraft. Trg se najde v litovsk. turgus, v islandskem tor g, forum, item mercatus, macellum, Fleischbank, skand. t°rg? idem. Ker germanščina ni ohranila debla trg, vtegnete te besedi iz slovanščine biti. Vendar meni so dozdeva, da bistroumni ■ *('k ima prav, ki trdi, da narečje Friesov (in prebivalci Islanda 80 kolonisti Friesov), je zelo blizo litovščini, tedaj izlandsko torg Se leliko izpričuje. V sansk. najdemo tarli za targh, reissen,
'■) Primeri ešče litov. at-matas, Misf, proprie Auswurf, goth. s*ncitan, bismeiten, beschmeiasen.
zerschmettern, gršlc. Oourrrrat to je: \)qaxy» za ton^-jco. brechen Ottajtuog, das Zerbrechen. Na sejmih se blago trga in se za blago trgajo, tedaj poznamenovanje trg celo naravno. Primeri ruski ploščad, Markt, starosl. ploštiti, ulterins producere.
Gabano,
vrsta plašča slov. kaban, ka,banica iz korenike kab, litov. kabu, kabeti, haften, hangen starosl. skoba, fibula, sansk-skabhnoti, heften, tedaj kaban Umliang, Ilaftkleid priravnaj sagum. Od kod pa je slovensko m uta (Murko), eine Art Pelz-kappe aus Lammfellen, srb. mutavdžia, Verarbeiter von Ziegen-\vol!e, litov. m ut-ur a, Kopftuch der Frauen, staronord. motr, Frduenkopfputz! ?
S covolar,
za scobolar, setolar, biirsten, scovoletta, Biirsto iz korenike skab, nemšk. schaben, primeri slov. skobe 1 j, llobel, gršk. <jxonlg, Kraetze, lat. scobina, Feile, gotb. sle a ban, schaben. Besede so prasorodne.
Mntria,
facciadeforme, ein lnissliches Gesicht, staroslov. motriti, spectare, conspicere; analog, nemšk. Gesicht, in ital j. vi so, litovsk. matau, sehe, schaue, latv. mattu, wahrnehme, grški fiattoi, forache, suclie, fidrog neut. das Forschen, Suchen.
Scorozza,
adj. lugubre, scorozzosi, vestiti a lutto, in Trauer gekleidet, sco r oz z oso, sdegnoso, traurig, umvillig. Boerio je mislil, da iz italj. corrotto, ali ta razlaga je preveč prisiljena, bolje se primerja starosl. k ar iti, Iugere srb. razlcariti, moestum heri.
Scorlar,
hin und herbewegen, zend. c k a r, springen, drehen, runden, gršk. axfUQ(o, springen, sansk. skhal-ati, springen. Venetska oblika je bila skarlam, skarlati, slov. škriliti, mit den Handen hin und her be\vegen. Iz te korenike sle ar je gršk. xvq-t6i> xvl-l<>q. lat. cur-vus, gebogen, rrxaX-rjv6-i, uneben, slov. škrilj schrage (Murko), gršk. <jx£\-o;. Schenkel, ay.nX-i<ii, krumm. V li* tovšČ. najdemo s kr S j u — skr e ti za skerju, rund drehen > tanzen, skr it as, die Radfelge. *)
*) C o r 1 o v venetšč. tudi motovilo, dalje toppo, ein starker Klotz, srbsk. in slov. krij a, ein Bloek, IIolz, Bollen cylinderformiger Block.
Macar,
pestare, zerstossen, m a ca ura za ni a c a tu ra, contusione, maca-1'oui, vivanda fatta di pasta. Korenika mak se najde v mnozih ipdogermanskih jezicih, vendar, ker tudi iz te korenike je stvarila itoslov. i-azne besede, jo tudi pravenetska. V sansk. m a č a t e , kneten, zu Teig, Mehi, Staub maclien, gržk. finacrm za /iuk-j<o, ln-f>kneten, zerdriicken, lat. mac-er-are, zorreiben, miirbe ftjachen, slov. z nazalcem mencati, m a n c ati, zerreiben, m k - a, ■Mehi, rock-t, k7>, \veicli, litovsk. mank-stau, knete, slov. ma-colj, tudi rusk. tudes, Schliigel, srbsk. mak-1 jati, schaben, schlagen, rusk. macovat, echlagen, stossen.
Chiepin,
keheinheiliger, Gleissner, si'bsk. klapiti, sclicinon, prideni sče sansk. krp, Schein, najde se v instrum. krpa, schiines Aussehen,
kehein.
M(icc,a,
abbondanza, IJeberfluas, primeri litov. m o k - u, vcrmogen, zend.
111	aS, milchtig, grik. /m*««, vermoglich, reicli, gliicklicli, selig.
Spacada,
Rulada, Aufgeblasenheit, Angesclnvollenheit, primeri staroslov. Pančij se, inflor. V slabi obliki slov. Paka, ime reke, tedaj die A n s c h \v e 11 e n d e.
Logorar,
putelo, che sempre me 1 o go ra, fanciullo, che sempre me crucia, logorar, peinigen, fjuiilen, staroslov. loga ta j, xccrciaKuno^, Untersuclier, explorator, je najbrže: Spanner, in staroslov. logia, katere besede pomen Miklošič ne zna razložiti, bode menda Spann-a'1k, Folterbank, primeri sansk. argh, recken, strecken. V srbščini je tudi beseda, ki ima sorodni pomen, in sicer logov, uer Beispanner, logoška, vitis suspensa, rozga, ki je napeta, kise °Vlja dreves, die sich an ITiitten und Baumen hinstreckt, hinanrankt.
Nogia.
Boerio razlaga to besedo vincrescimento, Verdruss, nogiar, yerdriessen, stuccare, ristuecare. Diez misli, da je nogia skvarijo iz lat. „in odio“, ali Italjan ima iz venetske nogia, — n 0 i a, iz nogiar, — noiar, kakor iz trogia — troia, sagia ~"saia, bogia—boi a, lat. odium, o d ir e izgovarjata in pi-
f-otopis. II. 187.0.	2
seta Venetčan in Italjan: odio, odi are, odi o so, odiosjti, odi e vol e, glasnik g je _tore v besedi nogi a koreničen. Čudovito je, da kraj Mure in »Ščavnice je znana beseda: vnožati se, v noža mi se, liistig sein, Widerwillen empfinden, verdriessen, Eckel haben, unaufgelegt sein (glej Murko s. v.), Kranjski in Ko-rotanski Slovenci, ki so najbližji sosedje Venetčanov, te besede ne poznajo, tedaj je nogi a pravenetska in vnožati praslovanska. Venetska nogia izraža isto, kar slov. vnožanje, vnožljivost, secada, seccheria, seccagine, straccagine, strachezza, improntezza, importunita, Ueberdruss, Liistigkeit, Eckel, Miidigkeit itd. Mi imamo tukej z metaforičnim pomenom opraviti. Jaz trdim, da jo nogia, unožanje, iz glagola : nagli, kipomenja: zbadati, srbeti, vrtati, sansk. nagha, svrab, litov. neža, Kriltze, grSk.: vitram iz rv/joi, stechen, rvyjxa, Stich, litov. niiže-ti (imperson. kakor v slov.) stechen, jucken, starod. ntzij, durcbbohren, odkoder nožbi Schwertmesser, nemšk. nag e n. Iz korenike nag je noga, Fuss po pravem Kralle, Fussnagel, nog'l>tl> in nemšk. Nagel. Tudi Nemec reče, ako se mu kaj vnoža, gabi: E3 jukt mich, es kratzt mich, sticht mich. Ker vnožati je samo pri panonskih Slovencih znana beseda, ki niso nikdar z Venetčani v dotiko prišli, je ta, kakor venetska nogia prestar ostanek obojih jezikov, in ker lat. in italj. imate iz te korenike nag premeknjeno obliko ung-ungv-is ung-ula, je nogia ostanek iz starovenetslcega, to je slovanskega jezika.
Da iz materielnih poznamovanj se stvarjajo duševna, je znano; da je iz teh poznamovanj eden jezik ohranil prvotni, drug preneseni pomen, pričujejo primere; tako sansk. rudž obznačuje pola-mati, potreti, pa tudi bolečino pripraviti, in sorodni latinski glagol luge o uže samo je ohranil pomen žalosti, bolečine, med tem ko litovsk. luz-u ešče izraža pomen polamanja, in slovašk. luz-nuti pomen posekanja. Tako italj. stuccare izraža, verkitten, iibergipsen in lig. verdriessen.*') Primeri latvijsko: gnčga, unlustig sein, proprie nagend, slov. gabiti se, Eckel, Abscheu haben, iz korenike gab, beissen, dalje srb. žacati, pungere, žacanje, punctio in horror.
*) Ako pri izpeljavi besed nogi ar — vnožati, ne drži korenik* nagli, stechen, kratzen, bohren, ponujamo koreniko: nagli v poinentt b in d en, k n up fen, sansk. n ah y ati za naghyati, binden, kniipfen, lat. n ec-to, n e x u m, ueius, binden, kniipfen, schniircn , nemsk-nahan, nere, sarcire, novonemšk. n lih e 11. Da je tudi v slovanščini ta korenika znana bila, pričuje srb. neg ve (plur.) Fesseln, Ketten in rusk. niz-at, binden, kniipfen, poljsk. s-noza, kamba. Vnožljivost, gablji' vost — Verdruss, Eckcl, Widerwille, Miidigkeit, Unaufgelegtheit se slo-bodno priliči vezanju. Iz te koreniko menda tudi venetsk. n e g h e , Hinter-backen, gotovo pa venet,sk. negossa, die lteuse, Oarnsack, tedaj nesuni instruinentiiui, prim. ruski set, Netz iz si, binden.
More,
Ragazzo tla scopa, fantič ki ladje pomota; tudi more izraža: E h i til! srbsk. More, More! Marko ne ori druiuova, More! Turci ne gaz’te oranja!
Gora, Gorna,
Wassergang> slovašk. garat, VVassergraben, garaj, Kanal, g o r n a, Vvasserrohre, polsk. gara, dira v tulu, Locli am Kocher. Vse te besede so iz korenike gar, sansk. džar, sich niiliern, herbei-kommen, gršk. u-yti<>-io, sammeln, d-y<u>-ii, Versammlung, litovsk. nietath, gra-t-as, dicht beisammen, sansk. grfi-ma, Schaar, Haufe, »erein, Dortj staroslov. rpa-MT., caupona vel domus, grom-eni-ca, idem venetsk. ga reta, VVachstube, staronemšk. ker an, wenden, lucli tun g nehmen. Latinščina ni nobene besede ohranila iz te koprnite. Primeri cšče slov. g ar iti, bežati, česlc. harati, idem. Kam pa slov. gar iti se, die Fiisse umlienverfen, auseinander strecken, garice, die Wagenleitern ? k sansk. h ar, tollere, ca-Pei'e, prehendere, aufferre, rapere?
Ghebo, Gebo,
Pivolo, ghebi, gebi, quei piccoli canaletti, clie a guisa di vene ftunori portano l’ acqua per tuta la Laguna; primeri staroslov. n-r.ame, motin, ruslc. gob die Bai, latv. gibt, carvare', menda e»Če bolje k sansk. gablia, Spalt, staroslov. zebij, zen-eissen, zei’spalten.
Sgarbela,
adject. gerunzelte Augenbrauen liabend, prim. slov. grba, Runzel, staroslov. grba, convulsio, qua corpus retro flectitur, Krampi 8rbat, contractus, novosl. grbast, rugosus, staronord. kreppa, Zusammenziehen, krummen, staronemšk. krimfan, srednem.
im p fen, Kramp f, staroprusk. grab is, Berg = lliicken, "Uckel, primeri slov. grba, gibbus, starosl. grbrr>, dorsum, lliicken, Srbati, contrahere, irski gerbaeh, rugosus. Grrkoitalščina ni °hranila nobene besede iz tega debla.
Sem spada venetsk. sgarbaria, impolitezza, hrv. grbavec, pi’avus, litovsk. grubus, asper, s g ar bar, das Flussbett von Ge-®triipp und Sumpfpflanzen reinigen, die den Lauf des Schiffes "■emmen, tedaj gr bati, zusammenziehen, grbančiti, nagrban-^ene obrvi, gerunzelte Brauen. Tudi venetsk. s g ar b a, Spreu-^aufen, in vse kar se zmlačenega pograbi, je iz grbam, tudi sgorbar, portar sul dosso alcun peso, na grbu, hrbtu, kakošno butaro, breme nositi, dalje venetsk.: caveli in-garb-ugiai, vlasi koštravi, capeli disordinati,
<.)*
In- g at- olarse ,
venvickeln, česk. h at it, verbinden, verkniipfen Sem spada nemški: Gatte, conjunctus, Gattin, srednjenemsk. getling, socius, 13figa 11 u ri g conjunctio carnalis, dic Gad e n, das Gad e m anglešk. to gather, colligere, gornjeluž. bat, Teicli, Damm.
Gabia,
Kafig, Hiihnerstoig, česk. kabelka, kletka, slov. kobaca, Hiihnersteige.
Gatolo,
scolatoio, Abgusaort, smaltiloio, Gosse, condotto d' immondizie, primeri slovašk. za-gata, Abort, slov. ruslc. gata, draga, srbsk. gat, curiculum, Mine, Ableitkanal.
Boerio piše: Gatolo codotto d' immondizie, che v’č lateral-mente ad ogni strada o calle di Venezia, dove si perde 1’ acqua piovana. Ta beseda je gotovo tako stara, kakor mesto }?enetki.
Gatolo tudi obznačuje graben, ki se vreže Srez ogone, d.i lahko voda preteka.
Seleno,
apium graveolens, ruslc. Selen, Epicli, gršlc. nthvov.
Grezo,
greggio, unbearbeitet, fig. rude, slov. grčav, knollig, klumpig. groza v jeziku zidarjev rinzaftb, das Zustopfen, srb. grči ti sc> zusammenscbrumpfen, „lana g r e z a“, greggia = lana sudicia, zottig> knotig, grčav len, slov. grči ti, zusammenschniiren, wiirgen, staroslov. grčiti, contrahere, venet, z praepoz. aggrichiare, beri agričiare, zusammenschrumpfen, verstopfen.
Coglione,
Hodensack, litovsk. kul-ys, Hodensack, rusk. kulrr., Sack,Skand. kul, Sack, gršk. ■ y.ov).e6q rijg y.a()dtng, Ilerzbeutel, lat. cu 1 eus, Sack, Hodensack, primeri šče slov. cula, Ranzen, Schleppsack-Ker je beseda tudi litovskoslov., zna coglione pravenetska biti.
Cigolo, Cighignola.
Te besedi ste pravo zlato in neskončno veselje za jezikoslovca venetščinc.
Patriarclii (Dizion. del dialctt. Padov. s. v.) in tudi Boerio (pag, 171) pravita, da cigolo obznačuje: „vinacciolo e noceiolo" quel granel sodo, clie si trova entro il grano deli’ uva, acino slov. hrv. in ruski pa po Belostencu in Dalu čiger, Trestenvein, vvein aus Trestern, vinum ex vinaceis, vinum acinaticum, srbsk. po Vuku činger, Trestenvein. Cigliignola pa je po Boeriu : »artiese di lcgno impernato nel telaio delle finestre, che serve per tenerle chiuse, fatto quasi a guisa di saliscendo", einc drebbare Klinkc, dalje: „Cighignola, dice si nel contado ala girella (uollradehen) seanalata, che serve per trar 1' acqua del pozzo, ro-tella, nioleta (Wellrad) di pozzo". Kdo more trditi, da bi te besedo ne bile slovanske? — primeri slov. čiga, trocklea, catadromus, jurnus, trocbus, Kreisel, Wellrad, „čiga, s lcojem se voda vleče zdenca" (Belostenec) „čige, na kojih se hudodelniki vleku, sealae gemoniae (Belost.)" staroslov. čigot, lictor, proprie: ki po-niočjo čigo na vesela vleče, rusk. čigen, Schiffswalze, polsk. Clga, valček, srbsk. čigra, columba gyratrix, čiga, riba, po Romskem Storr, ker zmerom ciga, se vrti, srbsk.^[čigra slov. c‘gec, trochus, Kreisel. Dovolj dokazov, da ja beseda slovanska.
Ta beseda nas pel ja na cisium, zweiradriger Scliubkarren. ^aj pr vij e se najde pri Ciceronu, potem pri Festu, in pozneje Ulpian soe ima c i s a r i u s, vozotaj.
Besedo imajo jezikoslovci za keltsko, ali v novokelfskih besednikih ni nič sličnega najti, pač pa je šče beseda živa pri kranjskih Slovencih in sicer Ribničanih : cize, zvveiriidriger Schub-karren, pri Srbih čez-e, dvokolnica, na Štajerskem ciz-le, kan-k°le, zweipadriger Schubkarren, in od Slovencev je beseda prišla k avstrijanskim in bavarskim Nemcem, pri katerih jo najdemo v °bliki: Zeisel -- Zeisehvagen. Zehetmayer je Ciceronov e >s i u m poskušal izvajati iz cito; da to ne gre, spozna koj vsak kntičen jezikoslovec, in nemškega glasoslovja ne smemo rabiti pri *atinski etymologiji, kakor je pri tej besedi storil Zehetmayer.
Naj naravniša razlaga je iz čig, rollen, drehen, vvalzen, *) Vs;\j primere kažejo, da so stari narodi p -znarnovanja za kola st valjali iz nazorov gibanja in vrtenja, tako currus, K ar r en, kola, traha itd. Cisium so tore Rimljani, in tudi Venetčanom sosedni Kelti prejeli od Venetčanov; v denešnji venetščini in ital-s<jni sploli beseda ni več znana, pač pa šče gori omenjeni besedi pigolo in cigliignola, v katerih je zapopaden pomen vrtenja )rt valjanja. Ker Venetčani in Italjani sploh besede cisio ne Poznajo, je Slovenci in Srbi niso mogli dobiti od njih, temoč be-Sedo cize, cizle, čeze morajo biti stare praslovanske. Vsansk. kajdemo khadž, agitare, in iz khadž je postalo cig — čig, kakor iz sansk. kadž, ki pomen ja tudi singultire, slov. cig a ti,
*) Mantuansk. z igo tar, scuotare, schiitteln, liitteln.
cigotati, sclnvirren. kreischen, *) katero besedo zopet v venet-sčini nahajamo: cigar, stridere, acutamente gridare, cigho, grido, cigheto, piccolo grido. Iz khadž, agitare, je sansk. k li a d ž a k a, instrumentum, quo lactis tlos agitatur ad butynun coniiciendum, toiui = slov. čigec. V nazalirani obliki nahajamo v sansk. karidz, claudicare, har ]e tudi valjanju, čiganji, če golenji podobno, pa da ne bi nam kdo rekel venetsk. cigolo in cigliignola sta indogermanski besedi, ter postavimo semkej , v kakošnih oblikah se sorodne indogermanske besede nokazujejo, 'n sicer sansk. khadž, kharidž, khandžati, claudicare, kand-žana, motacilla, tresorepka, gršk. rrx<i£-io, za axay-']M, hinken, (txk£wv, hinkend, staronord. skakk-r, hinkend, starogorenjencmšk. hi n kan, hinchan, srednjenemšk. hinke, bank, bunke n, hinken. Latinščina ni ničesar ohranila. Brez dvombe je iz korenike kag — kadž tudi slov. koza „wegen des steifen Ganges dieses Thieres" (Fick), sansk. č h a g a , idem, latvij. kaza, anglo-saks. hecen, dalje koža, Haut, Fell, proprie : Bockshaut, kakor starosl. aailO, (Jvomc, Fell, Vliess iz agne, Lam m, tedaj a z n o, Lammfell. Agne, agnus pa zopet iz a g — adž, agere, tedaj animal agibile, sansk. adža, Ziege, iz a g — agilis.
Bibiar,
venet, in patav. lellare, ninnare, tentenare, sich besinnen, zdgern, schaukcln, sclnvanken, in sicer slednja dva pomena sta prvotna; bibia, ein sehvvankender Mensch, bibioso, schwankend, un-schliissig, triige. Vsi ti pomeni počivajo na koreniki bib, ki ob-značuje oscilirajoče gibanje ; sorodno je nemško : beben, staronord-bifa, bewegen, erschiittern, agsak. beofian, staronemšk. biben, srednjenemšk. bibinen. Latinšč. ima oblike: feb-ris, Fieber, das Beben, fib - ra, Faser, gršč.	zittern,	Furcht,
cfoft-rj (flatterndes) Haar, Mahne; slov. bib a, polž, biba dic (■vvackelnde,schaulcelnde) Ente, bebec, ein feiger Mensch, biba, die Gezeiten (Ebbe und Fluth), venetsk. bi baron, conchiglin di mare, poXinčeu : mactra solida, kor na morji biba ali pa ker je bebasta, zato jo tudi imenujejo mactra stultorum. V slovenščini se je tore prvotni pomen zibanja ohranil, in ker grkoital. besede imajo/, smemo bibiar za pravenctsko obliko in besedo imeti.
Biassar,
iz b i a s c a r, in to iz b I a s c a r, il masticare di ehi non ha dcnti, mulisarn kauen, slov. b laskati in mlaskati, idem, gornjeluž. m laska c,
*) Korošk. čež-inj, zvonček.
schmatzen. Zraena glasnikov m in b je navadna, primeri belca m m e k a.
Biato,
jmpallidito, crblasst, biato iz blato in to metatb. iz bal to, ntovsk. bal las, ali pa iz bled; biato, parti bianehe del fegato, tedaj zopet bal te. To je zopet slov. ime za barvo, pri-wen Burian, saurian, suri, russo — rusi, gornjeluž. rysi, die Mitte zwisehcn rothu.gelb, zalo - žel — žit; — bigio —bizo, gi'au, pa je iz staroncmsk. b i s, grau.
Barban,
Termino autieo, tna usato anebora dai Chioggiotti e in altre isole deli’ Estuario, dalla voce barbarica barbanus e vale zio, tedaj stric, in res so v latinšč. srednjega veka tudi najde barbanus, stric, in sicer v Leges longobard. Po takem bi sc dalo misliti, da je beseda longobardska, vendar nastane več pomislikov; in sicer je eden ta, da sc beseda je vzdržala na otoeib, tedaj morski Ve-net>ji, gdcr so naj starejše naselbine venetske, dalje nema Venet-<5an druge besede za strica, tretjič ne najdem v germanščini nič sličnega. Poznamenovanje barban za strica vjema se tudi z nazori, ki so ga Slovani imeli o tem sorodniku. Ako najstarejši 8|n po smrti očetovi ni bil eščo sposoben za gospodarstvo, je nje v°dil stric, in ta ni bil ravno vsmiljen in dobrotljiv; zato so Slojni dali celo bodečim zeliščem imena: stric, budi stric, Pasji stric, dalje šče pri Jugoslovanih nahajamo poznamovanja 2a strica, kakor čiko, čiča, dundo, ki imajo pomen kazni-telja, pretepavca, šibavca, itd. (glej razlago besed: a chico! in dondaro). Isto, kar čiko, dundo, obznaouje tudi barban; po Stulliču bar bati, trgati, pulcati, reissen , zupfen, primeri sanslc. bbarb, Icauen, nagen, verzehron, tudi bliarv, iz lctere korenike je slov. brav, vervex in porcus, tore žival žvekajoča, grŠk.
er weidet, (jop/9(, Wcide, starolat. forbea, nelcakva brana Pp Festu, ki se je mogla vroča jesti. Germanšč. ni od te besede n*č obranila. Test, tešča, Selnviegervater — mutter, je tešeči, der triistende, beruhigende, želva, moževa, soprogova sestra, je glasna, vesela, primeri sanslc. uandini, exhilarans in filia, lat. a v us, iz a vere, gern haben, sich giittlich thun. *) Primeri ®taronord. fadb , Base, proprie die hassende, gehiissige, faedb, Hass, Feindscbaft.
*) Z avo je sorodno : uj — uj-ee, in gornjeluž, v-ov-ka, Gross-'nutter ; v to narečje pred samoglasnike rado predstavlja, 11. pr. v - o n, die, volša, Erle, vot = od, von rvannen.
Castagna — kostanj.
Kostanjev med rimskimi pisatelji prvi omenja Venetčan Virgil v Eclog. 2, 52.
„caataneaeqe nuces mea quas Amaryllis amabat.“
Za njim sadu ali lesu iz tega drevesa omenjajo: Plinij (oleum castaneum) Vitruvij in Collumella. Pri grških pisateljih najstareje, in stareje dobe, tega imena ne najdemo. Hotli so narodoslovci in jezikoslovci iz edne vrstice grškega pesnika Nikandra, ki je cvel v drugem stoletji pred Kristom, sklepati, da on imenuje ta sad, kije redil mesto Kas taniš, katero je stalo v thesalskeni primorji na podnožji Peliona, a ta vrstica ne dokazuje, ka bi bili tam kostanji rastli, Nikander govori o „xa(/i>oi<>“
,,rfi,'s'/.i7rtOs' x((i)voii>, to Kaaravh; ezQ£<f)iv nlau, in udavov je jug-lans, Wallnuss. Glossatori v zadregi in nevede, kaj bi s tem imenom storili, so iskali geografično ime, da bi po tem ta sad razložili. Tudi redko drevo dobavlja ime po mestih, pač pa naopalc,
—	Bukovica po bukvi, Crešnjevice po črešnjah, Kostanjevica po kostanjih, Orehova po orehih itd. Razlaga besede kostanj ab urbe Kaarcivaiu, torej ne bo obveljala. Domovina kostanja ni bila Thessalia, in Nikandrov glossator sam kaže na Pontus kot domovino kostanjev. Južnozapadno od mesta Sinope v nekdanji Paphlagonii ešče, v byzantinski dobi najdemo mesto : KamauMi' (Ritter, Erdkunde 18, 414. itd.) in to je menda isto, o katerem Nikandrov glossator govori: i) noht; Hovtov, onov n).tor<t£n ro Kuatuviov. *) Za to domovino govori poznamovanje : bendak, pandek = nux pontica, pri Arabljanih (Zeitsch. fiir Kunde des Morgenl. 7,110.).
V	onem okrožji pa so bili prvi sedeži adrijanskih Venetov; ne bode se nam torej neumnost oponašala, ako se besedo kostanj drznemo iz slovanščine razlagati, in trditi, da so kostanje starodavni Veneti iz Ponta v Thraoio in v Adriatiko zaplodili. Mi ponudimo thema: kost, iz katerega so besede: kostra v, hirsutus, rusk. in slov. k ostrit, ko s trot, srbak. lana caprina, k o s t r e š i t i, hirautum fieri, ko strel a, ko s treba, ko stre v a gramen hirsu-tum, kostur, polsk. palica, na katero je nabita železna špica, kosturica, hrv. špičasta sablja, starosrb. ko št uri ca, koplje Spiess, kostreš, Stachelfisch. Primeri gršk: xsatog, gestochen, xt(TT(tov, subula, Grabstichel, ysat(/tvs, riba, die Meeraesche, xwTQvn<>i, zugespitzt, sansk. gas ami, ferio, slov. kos-iti sansk. Rastra, Scnwert. Kostanj bi torej bil ježi čast sad, die stachliche Frucht, vsaj šče Slovan kostanjevo skorjo imenuje ježico, Venetčan pa:
*) Macrob. (Sat. 3, 18, 7.) po Theophrastu kostanj tudi imenuje: nux H e ra c 1 e o t i c a. Heraclea pa jo bilo mesto s pristanom (Hafen) ob Črnem morji, in je kostanje zopet dobavljalo iz Paphlagonie, domovine adrijanskih Venetov.
i" i c c i o, kar jo iz lat. ericius — hcrinaceus, primeri: jež, heri-naceus, in j e žica, špica mutca.*)
Grki in Rimljani nemajo individualnega imena za ta sad, in ker Venetčan Virgil prvi to ime rabi, je drevo in ime moglo biti v Vcnetii domače, in pri pomanjkanji točnih imen se ne (lil misliti na splošno kulturo tega drevesa o Catonovi in Plautovi dobi; jihovi »nuces calvae1' in ,,nuoes graecae“ — bo mandeljni, o čemer se iz Macrobija prepričamo (Saturn. 3, 18, 8). Nux graeca liaec est, <iuae et amygdale dicitur.
Drugo koreniko pa ima rusk, in slovenski k o s t e r, celo island.: kobter, strues, rogus, in sicer stavljam to besedo k sansk. kas t h a, lignum, korot. po navadnej izmeni soglasnika k z h, bosta les. Beseda les, sylva, s katero je v zavezi: leska, Haselstaude, lešnik, Haselnuss, lesa, craticula, ni šče razložena, in tudi jaz ne vem za njen prvotni pom6n **). Grk lešnik imenuje nagva, Latin Iz gršk. corylus, h katerej besedi so nek tori jezikoslovci nemšk. hasal, liasel, stavili, katerej razlagi pa ne priglasujem.
Lešnike so torej Slovani uže v svoji azijanski pradomovini mogli poznati; jeli tudi orehe? V persinšČini najdemo: aragh, oreh. Grk ima tudi za oreh inse: kuq va, Latin: nux = n uk is Nemec: N u s s, laški oreh Latin imenuje juglans — to je: Jo vi s Rlans = Dioskoridesovemu ziioš pokaraj Zevsov — Jovov želod. Ker Plinij (15, 88) piše, da so orehi iz Ponta v Grecijo ■n Perzijo prišli — „in Asiam Graeciamque e Pon to venere ideo-IJie ponticae nuces vocantur", in isto trdi Dioscorides (1, 17M)„t« norziKii, n enot Xtnrox<i(ivti xa).ovaiv" in ravno tako Athenej pag. 53), bi smeli trditi, da perzinski aragh je iz slovanščine, Miklošičeva razlaga imena: oreh, litov. riešutis iz korenike: ''j!h, unde rešiti, je prav prikladna, in oreh riešutis označuje die zu schalende, losende Frucht. Ako je persinsko aragh iz slov. orah, oreh, so Persini ime zopet mogli dobiti od Venetov, ki so stanovali v Paphlagonii in Armenii — ob Pontu, in ta beseda Jo nova priča za slovanskost onih Venetov. V Italii šče '^ato proti sredini drugega stoletja pred Kristom ne pozna ne laški 1» grehov (juglandes) ne kostanjev, ne mandeljnov. Da so orehi iz Male Azije in posebno iz Pa p lilagon i j e prišli, poročajo vsi stari l'J8atelji, naravnost pa Hermippus (apud Athen. 1, pag. 28.) „r<\g dioi; (inhtvovs — I[mf/Mjovti 7iu(iij[0vm. —
Jeli ne tiči v besedi: nnonanvnv, katero besedo rabi Slrabon Za poznamenovanje nekega drevesa, skaženo slov. orah? di 2'ivco-
*) Hehn (Culturpilanzcn, Btr. 341.) sum piše: Niehtin semitiseben, w°hl aber wie wir glaubcn in iraniscbcn (?) Idiomen, besonders im Alt-ai'>neni8cbeii wiirden Kenner dicser Spraclien dic Erklarang des Namena K a s tani e entdeclccn konnen.
'**) Gilferding primerja sansk. rasa, vinculum, dolenjeluž. reso, ^etlccht, pleten, za vezanje pa se leska rabi, tedaj razlaga prav naravna.
Ttnii xx'i Mptvdajivov e%u xnl <)qoxu(>i>qv, i§ m> nag t(/um£ai} rt/,ivovffi^'-(12, 3, 12.). ^cphSa/ivog je acer arbor, drevo, ki ima trd les, iz katerega so mize delali. Orebov les ščc sedaj čislajo mizarji. Onom-(>vov bi znalo popačeno biti za: oraborovo scil. drevo.
Sinopljani so bili naseljeni Grki v primorskem mestu Sinope, ki je stalo na severnem boku Ponta cuxina, in spadalo v Pa tl h gonijo, tore so drevo in jegovo ime lahko dobili od paflagonskih Venetov.
Orali ar bi po obliki označevalo ogromno— silno orehovo drevo. Da pokrajine južno od Kaukaza in ob severnem kraji Male Azije rodijo vse sorte orebov in kostanjev v največi popolnosti. pričujejo stareji in novejši potniki. Kolenati je videl v Armeniji leske, katerih deblo je merilo tri solnje, torej je celo naravno, kako so nastala ednaka poznamovanja za: les, sylva in leska, lešje, Hasehvald. Kor se vitre iz leske rabijo za pletivo, tudi bi so iz te okoliščine razlagala poznamonovanja: lesa, aus Kuthen geflochtcncs Thor, lesa, eulmen, s vi s le, craticula, erates, Flecht-werk, venetski: lesena, sporto, Erker, Einlassthiir. To pozna-menovanje kaže na lesene hiše starih Venetov se spletenimi akri (Erker), kar tudi pričujeta Strahoti (1, 6.), ki mesto Ravenna imenuje: ŠvXojiayrji, in Vitruvij (2, 9, 11), daje Btalo na kolih. Ime Lesena, gefloehtener Vorsprutig, sporto, je torej tako staro, kakor mesto Ravenna, beseda je pravenetska, in ker le slovansčina pozna to poznamenovanje, — so bili Veneti Slo vanj e.
Brnsar
iz b r u e i a r, rosten, d o r r e n, braten k sansk. b b r a d ž d ž, b li a r d-žato, rosten, braten so pravne priklada, pač pa k srb. buknuti = blknuti, auflodern, tedaj k sansk. b h r a k, flimmern, leuchten. K bhardždž spada slov. brž o lica, Rostbraten, primeri sansk.: bhargta, part. perf. pass. geriistet. Italj. venetsk. bruciar, brus ar ne moremo grskoitalski jozičnej edinosti pridevati, ker grškoitalšč. ima: cpQvya>, niste, dorre, cpQvyttQor, Rostgefass, lat. fr iger e, frictum, rosten, (f(/vxtdg, geriistet, dalje	weiss,
leuchtend, q/.tyo), leucbte, qpAo£, genet. cpXoy-ds, lat. flagro, flarama za flagma, fulgeo, iulgur itd. indoevropski bh je v grekoitalšč. skoz in skoz <ji — f; tedaj je italj. bruciar iz ve-netoslov. brk, brek, bik, primeri litov. brek-st-a, es tagt. Isto prikazen najdemo v venetsk. bagia, ital. baia, slov. burla, buffa■’’'). Tudi tukaj nastopi v grkoitalšč. <]. — f mesto bh svojo pravico, in mi najdemo — for, fari •— fabula itd. Take prikazni strogo branijo Venete prištevati k gerškoitalskemu plemenu.
*) V slovenšč. nahajamo: z b a g 1 a t i,. abbettdu, uberreden, rusk. dialek. baz-anit, kričati.
Sem spada tudi venetsk. busa, buca, b o eh e t ta, Loch. staroslov. bok, cavitas, sansk. bhuka, Locli, Oeffnung, lat. fauc
—	fauc-ium, Loch, Ocffmuig, Sehlund. Priravnaj ešče far, genet. farr-is, Dinkel, Spelt,Mebl. staronord. barr, Gerste, slov.
o	er, vrsta prosa; staroslov. brani, das Ringen, Streiten, Kampf, iz borjfj, brati, kampfen, lat. ferio, bylie in folium itd. Lat. bucca, Blase, Backe, bucinum, Kriegshorn ital. bocca, Maul je iz korenike b u k, starost, b u č ,-j,, niženemšk. pochen, puchen, larmen, p o gg e, Frosch, Jirv. pukač, idem, staronem. pfu-clion, sennauben.
Sgalonarse,
guastarsi le coseie, sgangtierarsi, fehltreten ; ta beseda so vjema 8 sansk. b k hal a-ti, straucheln, gršk. <rmtnw, springen. Beseda je gotovo šče se ohranila iz starovcnetščine.
Spegazzar,
»are scorbii, Tintenklexe, Tintenftecke rnaehen, sp ega z zi n, cattivo pittore, primeri starost, peg, bunt, novoslov. pegat, Perlhuhn, Pegam, Seidensclnvanz (Schmetterling) sansk. pindž, malen, pin ga, braun gršk. niyyah>^ Eidechse, tedaj po barvi, nemški Fink. Peg ni tujka, kakor Miklošič misli, ki peg izvaja iz gotb. fai-ehus, staron. teh, varius; to spada k sansk. p i r, gršk. jtix, slov. pi s — pisati. Tako trdi Fick, in jaz mu priglasujem. Novoslov. peg, pega, macula, pegast maculosus, ogrskoslov. pigučav, idem, česk. piha, polsk. piega, dolenjeluž. pega, Sommersprosse Severna slov. narečja so pomen rjave barve bolje ohranila. Grško itoiKtloš, bunt, tudi spada k koreniki pi<*, ne pa pig — pidž. Venetsko spegazzar se bliža k slovenskim pomenom besede peg.
Dvupi,
vestiti, vestimenti in genere, sansk. dr & p i, Mantel, Gewand, litovsk. drap-ana. Kleid, Gewand. V družili sorodnih jezicih se ta beseda ne najde, venet, drapeto, stoffeta leggera.
K
Galcina, Oagiandra,
Razve poznamenovanja: tartaruga za žel v o ima ešee Venet-ean tudi: Galana i Gagiandra, drugi Italjani pa lat. testudine, testuggine. Sicer bi se misliti dalo, da je Galana sprejeta beseda lz grščine: Kihanj, vendar ni verjetno, da ne bi stari Veneti, ki niso samo v Malej Aziji, nego tudi v Evropi kraj morja stanovali, lrneli lastnega poznamenovanja za želvo. Jaz imam venetsko ga-
lana za pravenetsko besedo, dasiravno ima isto koreniko, katero gršk.:	Ako	si različne izraze za to žival pogledamo,
nahajamo različne uzroke jenega poznamenovanja. Trdo pokrivalo, katero ti žival ima, je dalo Nemcu povod jo imenovati: Schild-krote, Srbinu: ltornjača, iz kora = skorja, Kusu: čere-palia, iz čer ep = črep, Schale, Scherbc, Latinu: te s tu do, iz testa, Schalo.
Slovenec, Bolgar in Poljak rabi ;icO.TJilUi, želv, željva, ž o l w, (polsk.), žcl-k'j> (bolg.) staroslov. tudi ae.im> *) in :i;c.ri.ica.
Miklošič (Lexic. palaeoslov. s. v.), Curtius (Etym. pag. 188, 3tia edit.), Schleicher (Formenlehre, 111) stavljajo llCC.rOUt b gršk. %ftvg,	in oboje k sansk. har-mu-tas. Curtius I. c. piše:
„Das Suffix ist verscliieden als Wurzel vielleicbt mit Hugo Weber (Zeitscbrift IX. 25(3.) sansk. ghar zu betrachten, die in ghar-ghar-a-s, Geknister, Gerassel, und g h ar-ghar a, Laute, Glocke, erscheint, so dass das Thier von dem quackenden Tone benannt ware, den es von sich gibt“.
Za to razlago ne govori samo slično poznamenovanje: tartani ga, nego tudi druge besede iz te korenike pomene: glas, šum, pisk izražajoče; vendar o teh malo pozneje.
Mi bi torej imeli koreniko ghar (sansk. tudi d žar, knistern, rauschen, tiinen), v pomenu: sonare. Ta se je v slovanščini tudi ohranila in sicer staroslov. g ali ti <rxiQtar, schreiend, singend, Iiir-mend tanzen, venetsk. galoria, allegrezza eccessiva manifestata con gesti, goth. g o 1 j an, gaudere, nemški: gellen, zato: Nachti-gal 1, noete sonans; iz te korenike je tudi lat.: h ir und o, lastovka in gršk. %thd(av, idern, tedaj : die ge 11 en d e, primeri sansk.: ghar-ghara, strepitus in ulula. Pa kako je to, da v venetščini naha-
i'amo: galana mesto: gialana ali ge lan a, kar bi bliže stalo : slov. žal žel-? To nas nič ne moti, v venetščini ni se še glasnik g pogreznil v S. To prvo stopnjo glasnika tudi najdemo v drugih besedah, postavim: grlo in žrlo, srb. galiti, **) čeznuti, begehren, verlangen, gotli. gairan, rusk. zarit, uzbujat ž elan j e, (Gilferding, o srodstve jazyk. slav. s sansk. 186) staroslov.: želeti Kakor srbski galiti, starosl. žel-e ti, rusk. zar-it so iz edne korenike, ki se vjema s sansk.: haryati, iz prvotnega: garyati, begehren (primeri ešče žariti, zarja, zora, iz korenike <jfar — goreti), in kakor je ešče srbščina ohranila prvotni g, tako tudi venetšč. v besedi: galana. Sanak. je prvotni glasnik gh
*) V stari češčini pa želva obznačuje mariti soror; ta beseda so vjema z lat. glos proprie ge los- yeX-txi<Ta,	die laute, heitere,
primeri test, teša iz tel), teš, der — die Bernhigende, sansk.: nan-dini, glo», proprie pulehra, illustris, franc, la belle soeur, lat. avus cx a ve o, sansk. a v as, favor, auxilium.
**) Spomni se šee na : Tergeste mesto Teržešte (na TriSaškem).
spremenila v h, zato h ar-mu-ta za g li ar m ut a. V gršč. je aspirat gli sploh %, zato:	ovrj. Pruskolitov. šče je tudi
ohranila prvotni g, primeri: prusk. ga n a, slov. ženo. Korenika ghar, sonare, pa je tudi stvarila poznamenovanja za instrumenta sonantia*), tako sansk. reduplik. g h ar, - g h ar A, Laute, Glocke, gršk,:	lyra	, rusk.: žel-ejka, duda, Rolirpfeife (Gilferding,
h e. 221) primeri šče gršk.	hrgoliti	v	prsih,	silcaje
kašljati,**) sem spadajo tudi poznamenovanja: gršk. '/Jivg, fistula, die Fistel (bolezen), ulcus, slov. želve, Skrofeln, ***) venetsk. gale, tumoretti linfatici. Ker skorja želvina je obočnata (gewolbt), se je v gršč. stvarilo: ztlmve.toi', Wolbung, in tudi v staroslov. se je beseda „aeervi“ — nam altaria eorum quaoi acervi super sulcos agri — prestavila v: ,,želvi“. (Oseas, 12, 11.) Želvina trda •»panja je tudi služila za poznamenovanja: Schilderdach, Sturm-tlach, gršk.: jj^cori/, dalje: Schemel, Fussbank gotovo, ker se je za podnožne stolce rabiia, primeri staroslov. ateJItBR, fulcrum.
A vokal pričuje, kako prestara je beseda gala, galana, grŠČ. in slov. uže imate vokal, e:	želva.	Venetčan pa šče
tudi želvo imenuje: Gagiandra = Gagliandra = Galian-d)' a, in jaz trdim, da se to ime vjema s grškim: -/p.vSrtot;, Wasser-sehildkrote, vendar z venetsko obliko. Ker je prvi del besede uže razjasnjen, ostaja nam šče drugi: and ra. Ker je v grškem v ti noj (primeri: srvdotg, Fischotter) thema vd', in ta odgovarja lat. ud v močni obliki u n d, odtod udu s a um, udor = vdcog, dalje u n da, sansk. u n d - a n a, humectatio, u n d - a m i, liuinecto, u n d a, aqua, gotli. vatan, aqua, ang!osax. ydha, unda, litov. w-andu, staronord. vatn, voda, vattr, feueht, tedaj je oblika andr a izključivo slovanska, in mi jo najdemo v imeni: Andrica, bistra reka pri Gradcu, Wandritsch-bach na „gorenjem Stirskem“, ad Undri-m u m fluvium v pismih lOga stoletja, novoslov. Vodreš, V 6-drešina = BffiApEHib, imena vasi kraj deročih, bistrih potokov. Galiandra je torej slovanska oblika, ker iz gršk. tfivdnog bi se težko stvarila Galiandra, ker Venetčan in Italjan sploh gršk. v ohranuje čist in popolen.
Uže Bopp je omenil, da je ud — und nastalo iz: vad-Vand. Ta v in va je Grk spremenil v: v ali v, zato ima them. vd — vd, italska narečja so ohranila obliko: ud — und, nemško slabo obliko: vat, Slovanolitvani slabo in močno obliko: vod —
*) Sansk. gala, Rohrpfeife, gal, sonare. Tudi reduplik. glagola t i sem spada.
**) Venetsk. gagioni = gaglioni, stranguglione, malattia del eavallo, Kehlsucht, tedaj sopet po galeriji, sikanji, lirgolenji ; bliže šče stoji venet, giavardo = gialardo, fistula.
***) Miklošič novoslov. želva, fistula. Želve, (Pisteln) so ceviin Podobne (rolirartige) otekline, poznamenovanje torej po želvah — želejkah, Primeri lat. fistula, Hohrpfeife in Gesclmiir.
v and; ali glasnika v na početku neodbacajo samo Veneteani (primeri ose = »ose — «occ), nego tudi korotanski Sloveni (primeri las, ladati), zato nahajamo obliko: andra — novoslov. odra, Venetčan pa ešče posebno glasnik v med vokaloma rad izpaha, postavim: paon za pavon, in tako se nam razjasnuje oblika Gr a 1 i a n d r a mesto: G a 1 i v a n d r a. P h r v ž s k i jezik ima obliko (U8v, voda, in ta oblika nam pričuje, da Venetov ne moremo k trojanskemu plemenu, ki je po točnih poročilih bilo sorodno f’ryžkemu, prištevati. Ker korotanski Slovenec v a in v o izgovarja kot ua ali uo, tedaj nad a, uada, ali pa v odvrže, in reče: a d a, zato se gorenještirslca rečica, ki teče mimo adraontskega kloštra in se zliva v reko Anas (Ens), najde v starih listinah v oblikah: A d a, O ud a, Uda, Uoda, in ime kloštra: Ode, Oude, Uode, Udemund to je Ada — Vodamundung.
Vogar,
die Krafte beim Rudern anstrengen ; Diez je mislil iz nemškega vvogen, ali ta priličnost je nenaravna; moment djanja je moč, torej vogar mora obznačevati: moč pomnoževati; v rusk. narečjih v a ga, sila, moč, sansk. vadža, Raschheit, lat. vig-or gršk. vy-it^ zdrav = močen staronemšk. wah h ar, novonem. wacker, menda tudi polsk. vi želj, Wtndspiel, bistri pes, srbsk. viž-a o, Wachtelhund.
Spentonar,
spignere, stossen, schieben, driingen, litovsk. brez nazalca spi tu, driingen, part. perf. pass. spi stas, gedriingt, venetsk. sp en ton, Stoss, Schub, sp en to, gedriingt. Razve litovšč. ni v nobenem indogerm. jeziku slične besede najti, ako ne morda lat. spissus, diclit, iz s p i 11 u s.
Speron, Spiron,
S por n, fig. Antrieb, staronord. s p ir n a, mit dem Fusse in die Erde kratzen, staronem. spim-jan, mit dem Fusse anstossen, gršk. (Tnalam, zueke, zapple, vendar, ker tudi litovšč. pozna spiriu — spirti, mit den Fiissen tretten, ausschlagen, rusk. Spor ju, calco, zna speron, spiron, pravenetska biti in ne nemšk. S p or n, primeri šče lat. s p cmere, veraehten = weg-stossen, sansk. sp h ur, zucken, binten ausschlagen, zend. <; j)a r, treten, zappeln, zuruclcstossen.
Scueleta
za scudeleta, laguncula, starosl. š k a n d č 11>, testa, laguncula, tectum, novosl. š kan de la, skedela, staronord. s k u til, novo-
nem.: Schiissel, lat. scutella, starosl. s k a n d e 1 n i k t>, figulus, odkod? V slovanščini ima troje pomene, tedaj prasorodno.
Benzen ar,
klaffen, Mani aufsperren, sicer tudi v lat. ringi, Maul aufsperren, rinaa za rigni a, Spalt, vendar bliže šče lit. riženti, Zahne weisen, novoslov. režati, starosl. regnqti biscere, rega Spalt rag'[., Scliimpf, ragati, verhiihncn, staronemšk. raeh-o, Sclilund ■— H a c h e 11.
Ghea,
za ghega, voce del contado verso Padova o vuol dire gr e m bo, niettcre in ghea, faciendo del grembiale ripiegato come una tasca, slovaški: g e ga, po Sreznievskem trjaset, slov. zezati, beuteln, schiitteln, srbsk. g e ga ti, segni gradu incedere, slov. z e z, pišek, alias škofova kapa pri kokoših, goskah itd., sansk. ga h, za gagh, tresti, schiitteln. Torej ge ga kraj, kamor se kaj trosi, in to je krilo, Schoos.
Ancrogia,
ki stalo k staroslov. A.Kporia, ,1. je praepoz. kakor v besedi Avpojfb entartet; iskati torej imamo thema Kp'r.l' in ta obznačuje fragilis, niollis, staroslov. krgost, mollilies. Ancrogia tolmači Boerio Persona cagionevole, eine sieche Person, tedaj vjema se s pomenom kr g e k, krgost.
Cuzzarse,
dicesi dei cani pcr dormire, slov. kuči ti, pes k uči, mačka kuči, to je dremlje, dalje cuzzarse parlando delle lepri, quando si pongono in postura di sedere, tudi v obliki: cucliiarse, dice si del coricarsi (sich niederlegen) de cagnolini, slov. kuči ti, sorodno je nemšk. h oclce n, kar slov. k uči ti tudi izraža. Iz venetšeine je beseda vzeta tudi v italšč. cucciare, liinlegen, in Ifanc. coucher. Kuči ti na Štii-skem kraj Mure obče znano v pomenih hockend schlafen in hocken. Sorodno je tudi lat. coxim == cocsim, nieder kauernd—hockend, conquinio, sich biicken, neigen, perf. conquexi. Conquinio stoji za eon-quic-nio, torej kučiti iz kvučiti po izpadlem v, primeri storiti, za stvoriti, tor za Ivor, skoz za skvoz, motozjza motvoz, sem spada kvočiti, kveka, pokvečen, gcbogen, gedriickt. Venetska tvarina chuchian je le 'z slovanske oblike kuč — kvuč, ne pa iz lat. quic mogoča. Nemšk. huckepack tragen, hocken, liucken je prasorodno. Drugi mdogerm. jezici te besede niso ohranili. V slovenšč. tudi s ki učen,
zusammengekauert, gebiickt (Murko), z vrinjenim Z-om kakor v besedi ploditi mesto poditi, jagen staroslov. p on d iti.
Beseda je lbila v venetščini zelo životvorna, ker najdemo veo besed, tako cuzzo, covaccio, leito, cuzzo da cani, luogo, dove riposa il cane, cuzzo da tern, kraj kder lovci bučijo in ptiče čakajo, e u v, v, o 1 o n, sedere sulle ealcagna, cuccbio, Hundskotter. Tudi srbšč. pozna: čučati, hocken, kauern, č u 6 o v a c, pliaseolus repens, čučnuti, conquiniscere.
liof/non,
arnione, argnone, Niere. Uže bistroumni Fick je spoznal, da so te besede zelo skažene. On jih primerja k gVšk. mt/oos, Niere lat. v praenestinskem narečji: nefrones. Arnione, argnone je po odpadlem pričetnem w in izpehnenem b nastalo iz nefrone, n a fr o n e, vendar ker v slov., brv. in srb. najdemo bub reg, Niere, je indo-germ. praoblika bila nabhra, in iz te nafra, n e fr a. Izmena glasnika m in n v b je navadna, b tudi staronord. izpeha, primeri: bior za biber, castor. Naj ešče tukaj omenjam znamenitega tvorenja besede pečen, starosl. hepar, jetra, rusk. česk. pečenka, ren, slovaški: črna pečenka, jetra, gorenjeluž. pječen, brv. pečenja. Uže bistroumni Miklošič je omenil: „hepar ab assando*) nominari" in res italj, fegato, jetra, je izfeg, gršk.	riisten,
anglosak. bacan, staronem. pachan, backen, peči, peks^ po Miklošiču, iz nemšk.,**) sansk. bhandž, leuehten, sprechen, venetsk. bagia, italj. iz venetšč. baia, Spass, Scherz, staronemšk. bagan, worteln, zanken, venetsk. begar, zanken, slov. sbaglati (Murko), iiberreden, abbetteln.
Bula,
loppa, guscio delle biade, Blatt, Kraut, Sprosszweig lat. folitun, gršk. (pv/.o-r, q,vhj, staroslov. by 1 T», novoslov. b y 1, b y 1 j e, bula, bnlada, Beschimpfung mit der Zungo, menda k sansk. buli, \veibliche Scham, After, litovsk. bulis, Ilinterbacke. Pudendorum nomiuibus tit inerepatio et objurgatio.
Cluocar del sole,
il riscaldare, che fa il sole estivo, slov. čučati, čučkati, licli-teln. Na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, to je sveče užgejo, in jo vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje; slovašk. čuča, megla, iz katere se zmerom bliska; primeri še čučkrlj, čičkrlj, wohlriechende Kauchblatter, sansk. in zend. (juč, brennen.
*) Menda bolje po barvi,
**) Menda pa k sansk. in zend. pač, koclien?
Spanio,
adject. sbocciato, auigebliiht, sp a ni r, aufbliihen, sich entfalten, aufwachsen, iz korenike spa, sansk. s p h a, sp bati, ausdehnen, schwellen, gedeihen, starostov. spoja, proficcre, s p 6 j ani je, in-
erementum.
Scapar,
fugire, s c a p i n a n t e, cursore, menda k sansk. k š i p a ti, schnellen, K§ap, Geliiufigkeit, srednjencmšk. schuf-t-en, galoppiren, sansk. Kšipra, rasch, grški (Tjo/tt-t-o), sehleudern , venetsk. s capo la r, bberarsi, evadcre, srbsk. s kap ul a ti, retten, Srb. s kapa v ati, utnkoinmen, tudi sansk. k šipa ti pomenja niederwerfen.
Scantinar,
non potere star fermo in piede, proprio de vccclii, do convalescenti, e (legli ubbriachi (pijancih); primeri litovsk. skes-tu, skendau, sinken, gršlt. <r-/a±w, iz	, silikon, fallen maohen, sansk.
skandati, sinken, fallen.
Nicchio,
Nische, nichiar, collocare in nicchia. Nekteri filologi zagovarjajo ■talj. nicchio nemšk. jeziku; ali se da dokazati, da je N i s c h e nemška beseda? N i s c h e je iz ničke slov. plur., Mulde, in korenika je ni k, neigen, staroslov. nič-ati, geneigt sein, nici,, adj. geneigt, novoslov. vnic, \erkehrt = umgeneigt, sorodno jenenišk. jneken == neigen, bav. naucken, nickend schlafen, dremati, ‘^t. n i c - e r e = nuere, winken = neigen, co-niveo za co-nicv-eo perf. conixi = co-nic-si, zato po-nik-va, Wassermulde. Nic-chio torej zna tudi iz lat. ni cul a biti.
Bertu.
Venetčan in tudi drugi Italjani imenujejo opico: berta, ber-tuccio, v latvijščini pa sc opica veli: p e r te, p or ti k is. Ker je opičina domovina v jugu in ne na severu, je to ime gotovo prišlo po italjanskih trgovcih in lutkih (histriones, Lustigmacher) k Latvinom. Bert ar pa v venetščini označuje tudi: burlare, scherzare, buffonare, sgufare, scherzen, Possen treiben, žiffen, in najdemo v slov. hrv. in srbše. p rti jati, schwatzen, plappern, affen, pertjenje, Lippen verzieben, Maulriimpfen, in ker take lastnosti ima opica, ni neumno, ako besedo: berta prvotno: p er ta lz tega themata razlagamo, saj jo tudi Grk imenuje:	quia
imitatur actiones bominum, primeri nemšk. Maulaffe. Ker so starodavni Veneti gotovo opice uže poznali, je poznameno-
Letopis. IT. 1875.	3
vanje: p e rt a, p er ti k a = bertuccio pri njih nastalo, in je pravenetsko. Boeiio pa piše, da „berta dieesi in gergo por tasca, scarsella, saccocia, in sopet v srbšč., hrv. in slov. najdemo: p rt iti, auf den Riicken laden, prtljag, p e r t lj ag a, das Gepack, parteka, Fracht. Najde ee le v venetščini: bertoela, bandella, eisernes Band, srbsk. (v SrSmu) p r 6 ij e iz: prtjije, uzdice. Bert on pa v venetščini pomenja: bardassa, primeri: bagage, bagascio, Huren-pack, tedaj sopet iz onega themata slovanskega iz katerega: prtljag, Pack, Bagage.
Šče edno drugo besedo najdemo v južni Italiji, ki se tudi najde v severu pri pruskolitovskih rodičih, in sicer:	kar
je pri Messapijancih označevalo jelena (Mommsen, Unterital. Dial. str. 70), primeri staroprusk. braydis, Elen, litovsk. bredis, Klen, Hirsch, latv. breedis. Je-li je ta beseda prišla od Venetov k Messapijancem, ali jo prasorodna? Tako tudi latvijski: er m s, opica se najde pri italskih Tyrrhencih kot uonio^. (Strab XIII.)
Sgiibia, Schabeisen,
slov. s k o b e 1, staronord.: s k af a, Ilobel, rusk.: s k o b 1 i ti, schaben> s k o b e 1 j, Schabeisen.
Susina.
Venetčan slivo imenuje susina; nili to s uši n a DOrrobst? primeri srbsk. suše ni ca, ficus torrenda.
Bola.
Bola po Boeriu: quella vescichetta o ringofiamento, cliesifa sulla pellc degli uomini e degli animali per ribollimento di sangue
o	malignitd d’ umore; primeri slov. bula, češki: ban le, nemško: Beule, lat. oblika je : follis, cognat.	tumescens, bavarsko:
b l111 e n, tuniescere.
Astio.
Astio, invidia, livoiv, ni li iz staroslov.: asti, edere, primeri hrv. j a d, slov. jadliv, jadovit, iracundus, rabidus, iz j a d, edere, dalje: ješč, Grimm, Zorn, Bissigkeit.
Caminar.
Beseda caminar, andare ni šče razložena ; ali je slov. k o mar a ti, auf' Vieren gehen, z italijansko caminar v kakšni zavezi, ne upain si razsoditi; (komarati, menda bolje k sansk. kumara, dete, tedaj kot dete, po štirih hoditi), gotovo pa spada h goth. quam, venire,
nemški: kornnie, in k sansk. gani ire, adire, abire, gadli. cei in, passus.
Carogna.
Carogna, dicesi a cadavero d’animali, allora, ch’ e fraeido e fetente, primeri slov. karmi ne, Leichenmahlzeit.
Cataizza,
yoce antiq. rissa, contesa, Zank, staroslov. kot-o ra, rixa, sorodno je: staronemški h at h u, pugna, anglosaks. li e a d h - n, Kampf, gršk. xo«o), ziirnen, sansk. č a t - r u, Feind, novonemšk.: II a d e r, arraorsk. ^a_t, pugna; cataizza stoji ali za ca tar iz za ali catavizza.
11	,^°J priložnosti omenjam slovanskih suffiksov v venetščini, tako suffix: linja, postavim: Gregugna, voce bassa, disprezzativo di G r eco, odgovarja slov. onja, linja, primeri imena: Eitonja, kamonja, in rusk. Marunja, Katunja, Pribunja. Tudi v glasniških postavali se nahaja po gostem sličnost, primeri venetski ■^ezzo, ital. nepote, nezza, la tiglia di fratello, in slov. srb. le c a k, nečakinja iz: n c p tj ak i n j a, Nefte, Niclite, nezzetta, piccola nezza.
Vertailra.
Apritura, ver ti n a, bocchetta, Loch, hrv. v e r t, foramen, slov. verto-pe, staroslov. vrtep, spelunka. Vertaura je za verta-Pura, glasnik p Venetčan izpaha, prim. ceola — cepolla, čebul.
Bolza,
lz boltia, specie di valigia, ruski: boltat, qnirlen.
Langa, langurus.
Že v prvem oddelu svoje razprave: „Slovanski elem. v Ve-netščiniu (glej Letopis M. S. 1874 str. 49) sem omenil, da Plini j poročuje, ka so nekdaj verjeli, da se jantar napravlja iz scavniee bivali, ki se veli lan g a ali langurus, in katera seje zdrževala: »circa Padum“. V denešnji venetščini: languro, leguro označuje vrsto guščera, in jaz sem ime razlagal jz korenike: la g, lang rusk. .i urar = staroslov. lang a t, le n ga t, skakat, brsat, smuknot, got. laika, salio, sansk. lagli, langh, salio, odtod: Xuy-c6g, lepus, proprie saliens, kakor sansk. c a r a, iepus, iz <; a g • si m i, salio. Iz Je korenike: lang, leng, sem izvajal rusk. jiflr-yniKa == starosl. lang — leng-uika, Laubfrosch; pa šče tudi drugo besedo je Iz te korenike ohranila ruščina, in sicer: .Hira — staroslov. JMVra JUra, lan ga, lenga, Jlflsc-ica = starosl. .'lA-JKKa ali JIMJK-Ka, Makse, JM3raT == lanzgat, lenzgat, bežat, tedaj sopet pomen: ®aliens. Nemec ima iz te korenike: lali-s, salmo, anglosaks. le ah,
3*
tedaj: piscis salions, primeri šče grŠk: lax-ri£uv. Ker sta v slo-vanščini šče živi dve besedi iz korenike: lan g in tudi glagol: JliiraT = starosl. la n g at, je tudi mogoče, in ker lastnosti guščera prikladno poznamenovanje venetske besede: langa, langurus iz: lan g, skakati, brsati, smuknoti. Sorodno staroirski: lingini, salio, nemšk: lin ge 11, ge-lingen, vonvilrtskommen litovsk. laigyti, umherhupfen, goth. laik a n, springen, htiplen, la i kas, Tanz.
Gmdma.
G en d en a, uovo del pidocchio, gendenoso, adj.; Ge n d en a je po prestavi glasnikov iz: gnedena, gnide na v latinščini je gutturalec odpadel, in mi najdemo: lendis za: glendis, litov. glindas, proprie: gl e n d s, das Ei der Laus. Latinščina in litov-ščina sle torej glasnik n zmenili z glasnikom l, kar se tudi v družili besedili zgaja, primeri: lat. alius, sansk. anyas, sansk. dlienu — Ofj).vg, primeri še anima, hišp. alma, venetsk. veleno, za veneno, 1lAvoqftog = PaZermo, i>Qynvov — Orget antilopa iz dvOivnnf. itd., venetski: a/zana iz: a«zana.
Tudi v nemščini je gutturalec odpadel, primeri angl. the nit, nemški: Nisse iz nitte, anglosaks. linit, v gršč. najdemo : in tudi prosthetično: norid'.
Ker stari Veneti gotovo tudi niso bili prosti gnid, in drugi Jtsiljani rabijo lat. lendine, in ker je oblika: ge n d, g n e n d edino slovanska, je gen d en a pravenetska beseda in Veneti so bili — Slovanje.
Lappa, lappago.
To besedo sem izvajal iz: lapa, ungula, in sem primerjal poznamenovanje besedam: lcopitnjak in: Iluflattich. Ima m o šče tudi v slov. lep e n j, die Klette.
Grimm (W. 1235) stavlja to besedo k nemšk. in sicer ba-varsk. kleppig == ki e brig, srednjenemšk. klembern == klammern, starobav.: ehlipa, die Kleppen, kleppen = klettern, zato nemšk.: klette. Lap o ta, lapuh bi torej sorodno bilo z; lepiti, lep, viseum, bulg. lcpkrr>, Klette*) česk. lepile, asperugo procumbens, in korenika: lap, lep je prvotno pomenjala: klammern, kleben, fassen, in lapa ungula, in lap o ta, lapuh, lepen, izražajo pomen: die Klammei-nde. V slov. bi torej bil gutturalec odpadel, in tudi v latinščini, ako je lap p a, lappago pralatinska
*') Rusk.: repej, Klette, lip ki, klobrig, primeri vedsk. rip; sclimieren, kleben, lat. ima 1 i p p 11 a, triofiiugig gršč. il-Xei<j)-(o, besclimie-ren, torej lappago ni latinsko.
Musso.
a.
Venetsko besedo: musso, osel, sem izvajal iz: muscio, m to iz starosl. MLCrt, in sem priglaševal Miklošičevi razlagi iz korenike: jn.r, tako, daje MtCKT. v pomenu = vrša, irrigans seminans. *) Ta nazor vlada tudi v stvaritvi besede: iivy).6i, Zueht-bpringesel. Mv/bt,' je po Hesycbiji phokajska beseda, Phokajci pa so bili betva Aiolcev, torej Pragrki, in Fick in Zehetmayer imata prav, ako lat.: mul us Maul-esel, slov. mul, izvajata iz: ll>"/bb\ in rečeta, daje z besedo uv/ldg sorodno gršk [idy-i.og, lasci-vus	mulier libidinosa — sansk. mahi lit, iippiges Weib,
litov. meg-us, wohlliistig. Ker v deblu pragrškega jezika najdemo: j<vj[ — [icc/, — in na tem deblu je zrastla tudi stara illyrščina, ter albansko in rumunsko: m u š k 'I. — 118’CKOIO ni starotraško ali staroilIyrsko, nego iz slovanščinc izposojeno. Ako litovščina in poljščina te besede ne poznate, šče to ne dokazuje, lta ne bi bila slovanska. Mul izhaja, kakor Homer očitno reče, iz pontske Male Azije od Venetov, in Homerov scholiast opazuje: „da so Veneti zmešanje osla s konjem zmislili." Ezechiel (27, 14.) pripo-veda, da je domovina mulov — Thogorma, tedaj: Armenija Paphl agonija, Kappadocija, kder v stari dobi Venete najdemo. Plini j (8, 173) piše: Theophrastos volgo parere in Cappadocia ‘radit, sed esse id animal (mulum) sui generis. Drugi pisatelji pravijo, da je ta žival rodovitna, „yon[ioe“, od yovr„ semen, »tv Kannu8oxia c/,univ tj/iiovnvi; uvac yi)vl[iovgli — glej Pseudo Aristot. de ttnrab. ausc. (30 (70.) tedaj poznamenovanje,	mezeg, celo
naravno; ***) zato uže omenjeni Hesychij piše: <lHoxsig Se xui ovovg T_°iS’ im d/tiuv (Geilheit) ne/inofiivovt;. Pri semitičkih in polusemi-hčkjh narodih je mešanje kobil z osli bilo prepovedano (glej Herodot. 4. 30. Pausan. 5, 5, 2).
Izvorno pa je ME>CR'b — muscio — musso, le označevalo (•sla, in ako je pozneje obviknolo pri Slovanih tudi za mula, J6 postala denominatio a potiori—genitore. Venetčani še sedaj osla imenujejo: musso.
*) Fick in Johanncs Schmidt Ml>CK’l> izpeljavata iz meša, mesiti, litovsk. iniezti, miseere, mischen, tako da bi MbCK'l> bil der Mischling. Ali venet, musso je osel, ne pa mul.
**) IIcsychij ima /n>x?.o$ = bc/vog, geil, in [ivy).og = o/evrt/g, [ioiyog,
***) Zavoljo obilno svoje rodivno moči je osel postal symbol rodenja 1,1 rodovitnosti (primeri Ezech. 23, 20. Jcrem. II. 2, 4.) Obširniše Selnvenck, Sinubilder der alteu Volker str. 91 itd., Friedreich, Symbolik der Natur stran 467.
Poznejše poznamcno vanjo: osel, gršk. ovo$ lat. a s in us izvajamo z Benfeyem iz hebrejsk. a tli o n *), Eselin, in slov. osel, got. asilus, litov. asilas, je iz lat.; Herodot (4, 129: 6'iu ra i/Jii/f«) očitno reče, da v Skythii ni c sla ni mula, ker je zemlja za te živali premrzla.
Srbsko in hrv. m agar, m agar a e je, ako ni iz mag = JIM’, nastalo, iz novogršk.: -/»finoi, Lastthier, iz: yopos, Last, Fracht po prestavi glasnikov, kakor gamazin iz: magazin, gomila iz: mogila. Keltsko assal je tudi iz lat. asinus, in bistroumni jezikoslovec Stockes (Irisch glosses, str. 159.) nema te besede za indoevropsko, temuč za orientalsko, to je semitično.
Kulturohistoriki in naravoslovci trdijo, da je prvotna domačija oslova — Afrika. V epični dobi, v ktcri živinoreja in poljedelstvo nadvladujete, ni še osel navadna domača žival; v Iliadi se samo na edinem mestu prilično imenuje, v Odysseji, kder bi dovolj priložnosti bilo ga omenjati, ni mu sluha ne duha, tudi Hesiod ga ne pozna.
Alusso, h
osel, iz museio, Ml.isn., Jil>CK’J>, MMUTA. Zraven gršk.	iippig,
geil, sansk. mahi la, geiles, iippiges VVeib, ešče priravnaj, litovsk. manga, Hure, meg-us, \volliistig, megti Lust, Wollust, Ge-fallen haben, tedaj lehko srb. m agar, m a ga ra c, osel naravnost iz mag izvajamo; slov. (Murko) magaš, Zwerg, je po pravem hoti v, nothus, primeri venetsk. magasso, bastardo, vrsta rec po Lineeu anas marita, magoga, carampia, Schlampe, Hure. Odkod je Kirsehius dobil svoj man ser, unehelich geboren, ker je to besedo sprejel v svoj Cornucop. ? — Isto, kar litovsk. megti, označuje tudi staroslov. maguliti se, adulari <= Lust, Gefallen haben.
Sualiternicum.
Plini j piše, da je jantar bil znan pod imenom sualiternicus, ali sualiternicum = s u ali ter ni k. Uže v prvej razpravi sem rekel, da jo to ime slovansko, in sem jo izpeljal iz korenike s v a r — s v a 1, leuchten, gluhen, latvijslc. svolu, svelti, brennen, sengon, sansk. sur, s ur ati, iz s var, leuchten, gluhen, zend. qare — tha, Glanz, h var e, Sonne. Da je ta korenika bila tudi v slovanšč. živa, pričujete imeni božestev S v a r o g in S v a r o ž i c. **)
*) Zmčno dentalca in sibilanta razlagajo nam imena: A tli ur ii' Assur, ylMTrri in ylw<T(ni. Nekteri asinus izvajajo iz sansk. as it a, dunkelgrau.
**) Primeri žčc rusk. sver-k-nut, blitzen.
Porodno jc grsk. atkag, nth'a% Fackel, žtl-tjrtj, Mo n d, anglosaks. s vela n, gliiben, avol, Hitze, novonemšk. schwul. Svaliternik je obraženo kakor v i t e r n i k, nož za kalanje viter (Windensplcussen).
Chietin,
Scheinheiliger, menda iz klop t in po izpalinenem p, kar venetščina rada stori, iz korenike klap, ki ep, heimlieh, verborgen tlmn, gršk. -AijirM, lat. clepere, gotli. hlifan, stchlen, staroprusk. au-klip-tas, verborgen, slov. po — klop’i>, operculum, Deckel.
Gomena,
Ankertau, menda iz korenike gam, fassen, festdrueken, gr.sk. yitm, vollgedriickt sein, y6fiog, Ladung, Last, Gepack, ye/H^(o, vollpacken, bcfrachten, staroslov. žtmjj, eomprimere, žentell> za žemtcll., eollare, Seieber.
Bttile,
?a b a d i 1 e, Grabscheit, slov. b o d ij, grabea, steeben, litovsk. b c d u, 1(lem, lat. fodio, gršk. (ioU-vv-og, (irube, poO-Q-og, Grube, latvij. bedre, Gruft.
Sbregar
zerbrechen, zerreissen, gotovo ni iz nemšk. brecben, gotb. or i kan, temoč je pravenetska in se vjema z lat. fran go — frac-t u m, flagr um, Geissel, fligere gršk. (jp^co iz q>hyFw, driicken, ®enda slov. blazen, niirrisch, irrsinnig, proprie afflictus.
Santa, sentiera, sentina,
Weg; najde se sicer v staroiršč. set, kambr. liint = sint, ^nglosak. s i d h, Weg, Ricbtung, s i d h o n, gehen, reiscn, \vandern, iz korenike indogerm. s ant, sent, eine Ricbtung nebmen, zato lat. 8entire, sententia, staronemšk. sinnan, za sindan, sinnen, seine Gedanken worauf richten, lat. sentina, Scbiffgrund, \vo sich der Unflatb sammelt; vendar ker je staroslov. ohranila sčo senštr. za sentjl., rrocpog, proprie sentiens, je tudi korenika 8 ant, sent, v pomenu materialnem ,,eine Ricbtung nelunen" mogla znana biti, primeri srbsk. seti ti, erinnern sedati iz seti ati, reminisci, seta, s etn o, VVehmuth — proprie traurige Erinnerung.
Scngiola,
za scagliola, specie di petra tenera, staro- i no vosi. skala, Petra, goth. skal j a, Ziegel, lat. cal — cu — lus, Steincben, gršk.
y/d-i£, Bruchatein; korenika je skal spalten, gršk. trx(iX/M, schiiren, graben, behacken, litov. skeliu, spalten; iz te korenike je tudi venet, scagia za scaglia, Schuppe, in pa scagia, sverza, Splitter, Spann, slov. skala, Spann, srb. skal j c, Splitter, llolz-abfiille, tedaj venetske besede sopet stojč na slov. dnu in obliki.
Dandaro,
piecolo fanciullino. Ta beseda se vjema s srbsk. dunda, dundara, dickes, \voblgenahrtes Frauenzimmer, slovašk. duda ti, dundati, saugen, tore d a n d aro, Siiiigling, gotli. d a d d j a n, siiugen, sansk. daah an, mleko, staroprusk. da dan (acc.) mleko, staronem. tuto, novonemšk. Zitze; iz te korenike je tudi menda d'Lždl> za d'jidl», dež; dad — d and so redupl. oblike iz d ha, saugen, staroslov. dojij. Sem spada srbsk. d ud a ti, kakor duda, dunda iti, schwerfallig gehen, du dukati, floten, d ud uk, svirala brez piska, Flote, ker se mora glus dudati, izdudati, aufsaugen, aus-saugcn; drugo koreniko pa ima srb. dundar, kar ni tujka, kakor Vuk misli, Haufen Leute, primeri sansk. d and a, exercitus, iz dandh, schlagen, rusk. dundat, sehlagen, srbsk. dundj er — dundžer, Zimmermann, hrv. dundo, stric pa je percutienS, puniens,*) primeri sansk. dan d a, baculus, poena. Latinske oblike so: fen d, v of-fendo, anglosak. dynt, ictus, anglež. d i n t, Schlag, staronord. d a 11 a, schlagen, stajerskonemok. d o 11 er n, erdottert, d’erd ottert, niedergesclilagen.
Coccia, coccola, cocuzza.
Vsa ta poznamenovanja označujejo sad, ki se po slov. veli '• tv k v a, buča, na Goriškem (Gorz) koča, k očka, Kitrbis. Najstarejo pričo za eksistenco buč najdemo v 4. Moses, 11, 15-„Spominjamo sc rib, katere smo zastonj jedli, buč i dinj, čebula
i	Česnika".
V	epični poeziji Grkov - pri Homeru in Hesiodu, ne najdemo poznamenovanja za ta sad. Pri Grkih omenja buč najpreje Phanias, učenec Ai’istotelov (Athen. 2, pag. 68), in tykev imenuje: ■Aohr/.vvTij, kar Hehn (Culturpllanzen, pag. 273) stavlja k besedi: xoh><To6i, tedaj po kolosalni velikosti. Rimljani bučo imenujejo: cueurbita, in Ficlc (Beitriige, 7, 383.) misli, da se ta beseda vjema z grško: xvq(!is, drehbare Siiule, gotli. h v a ir ban, drehen, tedaj: die gedrehte, runde Fiucht. Sansk. čarbhata ra. in oirbathi, f. cucumis. Venetčan in tudi drugi Italjani bučo imenujejo:	coccia, coccola, cocuzza, zraven: cucurbita,
tudi: z uca, in te besede nas peljajo na Hesychijevo: xv>uor, m>xvi£a, ylvxtlu xnXoxvv&a. Skoda, da Hesychij ne pove, odkod je
Primeri srb. čiko, čičo, čič, stric in čikati, schlagen.
to besedo dobil; on je le mogel to besedo slišati na illyrskem polotoku, in tako utegne biti praslovanska.*) Ze oblika xt'xw£« — kukvica, govori za slovanskost.
Za razlago imen coecia, cocc >1 \, cocuzza bi menda služilo slovaško kuko, jajce bolg. kokuč-ka, zrno, in prvotni pomen je vtegnil izražati okroglo reč, vendar primeri tudi rusko kuža, tumulus in venetslc. coceia, Gesclnvulst; primeii razlago dunja Pri besedi Dune.
C o c u z z a = k u k u c a, xvxv(£u, bi tore bilo slovenske besede, m ker so Latini za pomen tikve rabili le cucurbita, jo coccia, eoceola, cocuzza pravenetsko in Hesychijeva y.v-/,vita je menda v grščino prišla od onih Venetov, ki so bili sosedje Makedoncev 'n Dardancev.
Tako tudi grški: dyyovqwv, katera beseda je pa Dioscoridesu **) Pnflagonska, — vtegne iastina paflagonskili Venetov biti, primeri ruski: uguree, hrv. slov. o g u rek, polsk. ogorek, iz katere Kcinšk. kakor oblika kaže — Gur k e. ***)
Angur, ongur, ugur, ogor bi imelo isto koreniko, katero: ogurek, der Aal, in bi označevalo sad ogurki podoben, *di pa gladki sad, calvus fructus, fructus lubricus, bila bi tore posebna vrsta, v nasprotji: k ra stavcu, sciber, scabidus fructus, die rauhe Frucht. Znano je, da Slovenci, Hrvati in Bolgari ogurke tudi imenujejo : k ra s t a v c e. ***•*) Da so Slovani ?gurke, calvi, lubrici, in krastavce, scabidi, razločevali, vidimo jz Btarosl. lub, cucurbita, in calva der kable Scluidel. Ker so uže Rimljani cucumeres in cucurbita s poznali, in so Venetčani ohranili posebna poznamenovanja: coccia, coccola, cocuzza tudi anguria, dalje zuca, Kiirbis, kar se vjema s srbsk. cik, calva, Schiidel, primeri slov. buča, Schiidel in Kiirbis, hrganja, Schiidel in Kiirbis; srbsk. lub, Schiidel in Kiirbis, so te besede pravenetske.
) Hesychij ima šče drugo besedo : xt'(>xo±’ nhxzQV(0l>, petelin, tudi je mogla biti na polutoku Ilaima (Ilamus-IIalbinselJ doma, ker znana Je po Kureleu tudi med Jugoslovani v istem pomenu, primeri osctski kjark, gallina.
*
**) Slovenci ogurku (Gurke) pravijo tudi k u m a r a, kar je neredupl. °blika lat. cu-cumer. Ako eu-cumer se izvaja iz sanak. km a rami ®»rvus sum, imamo v slov. kam ura, cine K uh mit krummcn Hornern ; lsto besedo rabi Virgil v ednakem pomenu; menda so c ucu mer, kumara 111 kamura pravenetske.
Aprop6s ! Kako je prišel Dioecorides do slovanske besedo helleborus. slov. če meri ka, če merica litovsk. kemerai, 1veisse Niesswurz, gornjonemško : h c in er n plur,, Niesswurz ?
****) Na Štirskem tudi: srabljivce.
Uže Columella (11, 3, 49) piše: „nam sunt (cucurbitac) ad usum vasorum satis idoncac"; zato ednaka poznamenovanja za tik v e in p o so d ve, primeri slov.: buča, Kiirbis, in Krug, krastavec, srabljivec, Gurkc in Weingef:lss, cucumis, Gurke, cumera, bedecktes Gefass, *) cueurbita, in corbis, Korb, Gefass, corbita, Lastscliiff, slov. hrganja, eine Gattung Kiirbiss, in hrganja, Schopfzug, sypho, thema je : hrg, nodus, knottcn, knorpel; menda tudi sta si ayyovQiov in dyytfov, Gefass v kakšni zvezi. Nemec ima Kvirbiss iz lat., Melone iz gršk-, Gurke iz slov. Znano je, da so ogurki narodna hrana Slovanov. „Ohne Gurken kann der Gx’oss- und Kleinrusse nicht leben, in Salzwasser eingemaeht, verzehrt er sie den ganzen Winter und schlagt sich mit ihrer Iliilfe durch die langen strengen Fasten dei' orientalischen Kirche durch“, piše Kohl v svojem delu : Reise durch Russland.
Bothlingk in Roth v svojem sansk. slovarji anguis in an-guilla, s katero se vjema slov. ongor, onŽL,ugor, Aal, izvajata iz sansk. andži, lubricus, tedaj lat. unguo sorodno, primeri sansk. a n d ž a n a, lacerta domestica, die schlupfrige, staro-nemšk. unc, die Unke, dalje Anke, vrsta ribe — Rheinanke, Innanke, lllanke. Tako menda tudi starosl. smokri>, anguis, b-tovsk. s mak as, se sme stavljati h gršk.	tT[iia^w. Drugi te
besede zvezujejo s sansk. anh, za aiigh, curvari, tako da o g ur, oži., ruski užr., Otter, bi bilo: das sich lmimmende Thier, in tudi anguria, angurek, ogurek, Gurke, bi znalo označevati: fructus curvatus, ker znano je, da se ogurki radi krčijo, — krivo izraščajo. Korenika angh —anh — jo stvarila v slovanščini obilo besed, kakor anglr>,	= angulus, o n že — <v»acE, novoslov.
v-6že, Seil, St'ick == ny% - ort/, funis, das be-eng-ende itd. La-tinsk. redupl. cucumer nekteri jezikoslovci stavljajo k sansk. k m a r a m i, curvus sum.
Maroni.
Venetčan kostanje imenuje maroni. Ker mu je „color monachino, cioc scuro tendente al rosso, — color de mar^n, ie ime maroni nastalo po temnorudeči, rjavi barvi, in nu imamo v ruščini: mar it, žarit, primeri sansk. mar-ut, aurutn, mariči, radius, proprie: fulgens, splendens.
Ker uže Virgil (Eclog. 1, 82.) omenja: „castaneae molles". so tedaj uže takrat na Venetskem kostanji rasti5, in maroni so : castaneae fuscae, fulvae, fructus fuscus, fulvus. Sploh pa je Virgil prvi lat. pisatelj, ki kostanjev omenja.
*) Priravnaj ačo ataroslov.: k u k u m a r , pocuhun, k o k m a , vas quoddam, venetski cogoma, polsk. banja, Wasserraelone im Gefiissi 8tarobolg. t y k y, buča, t y k v i c a ampulla.
Peata, Gragnostorto.
Peata, barcaccia di molta eapacita, alla cui cstremita della pr or a, la quale e alquanto el e vat a, diceva si antica-inente : Gragno-storto. Peata jo skažena slov. pleta, rusk. plot, Floss, hrv. plitva, rumunaki iz slov. plut'[>, ratis, in ker Jc prednji konec bil pripognjen (storto, verdreht, krumm, schief), jn temu koncu se pravi: gran, starostov, gr ant, caput, angulus, limes, jc temu prednjemu pripognjenemu delu Venetčan dal slo-vensko-italjansko ime: Gragnostorto, Krummkopf. Gallicioli pravi, da so te ladje stareje od gondol. Glasnika r in l Venetčan pred vokalom zatere, primeri: puina iz pruina. Gragno ni kje iz eranium, Hirnschale, Schšidel, ker to se glasi: c rani o, v venctščini.
ISunar.
Sunar, cogliere, pfliicken, abbreehen, sammoln, sunada, i’accoglimento, Sammlung, Ernte; primeri srbsk. s u netiti, be-schneiden, sunuti, schiitten, staroslov. sunonti tuplv, reichlich geben, wegschutten, novoslov. sunoti, stossen, sunar, dicesi anehe per abundare, adunare, rassetare.
Strissa di pano.
Tuchschnitzel, srbsk. striza, idem, strisciare, hinein-kriechen, primeri slov. strigla, striglavica, Ohrenscbliefer.
Stropa,
'igame, primeri slov. strop, in analogično lat. laqueus in 1 a-fluear, strop in laquear je tore: zvezano, das Verbundene; Vcnet. stropa, ein aus Weiden (vimini) geinachter Thiirring, tudi Sož, s katero se ladjino veslo priveže, staro in novosl. strop, 'aquear, st ropar, turare zustopfen, primeri: natrpati, srbsk. trpati se, intrudor.
Sloneči.
Sloneli, add. sciancato, lendenlahm, clie a rotti lombi. Ascoli s lonca izvaja iz lat. dislocare, pa kaj dela rhenizem v besedi sloneli? tudi Venetčan i Italjan sploh ima iz lat. loco — mogo, dislogare, slogare, venet, d es 1 o g ar ; slancli je tore staroslov, C.I^K'1., inflexus curvatus.
Picdgia,
z& picaglia, frattalie, Geschlinge, interiori spiccati dal animale
—	il fegato, il cuore ed il polmone, srbsk. pikat, obje džigerice,
oboja jetra, picagio, Stengel, garnbo, primeri srbsk. pikal j, die Makse, ,, svaka k'1 z a za svoj pikal j visi".
Im ni e,
ime ribe, po popisu vse podobne ribi: lin, lin jak srb., hrv. in slov. len, die Sehleihe.
Lessar,
v kropi kuhati kostanje, je iz lat. thern. lix, gluhende Asehe, sorodno je grsk. hy-rvs', fumus, sansk. rdž-iti, gliihend, nernšk. Lauge, in slov. lug, lixivius einis.
Cesto.
Cesto pomenja: Staude, Biischel, Zweipr, cestire, sieli be-zvveigen, cesta, eiu aus Zweigen, Ruthen geflochtener Korb. Vse te besede so iz venetščine prešle tudi v pismeno italjanšoino. Cesta je iz kes ta, in to iz kos ta, k us ta, virgulta, v staro-slov. v karantanšdini, v kterej se glasnik k glasi kot h, ho s ta, Gestraiieh, Gehiilz, klein gehackte Aeste z ur Einstreu. Cesta, Korb je kakor nem.šk. Zeine, in gotli. ta njo, eanistrum, staro-nord. te in n, arundo. Iz nemškega je slov. cena, Korb, in italj. zana, Korb; nemšk. zein, virga.
Bergci.
Berga izraža pomen: visoki jez, breg, Ufer in slično.*) Kuski bereg, Ufer, staroslov. : breg'1., ripa, litus, praecipitium collis, srbsk. brijeg, Ufer, Ilttgel, španjolski: bar ga, franc, berge, hohes, steiles Ufer, persirisk. bar g, Damni, anglosaks, beorh, gotb. bairgs, starogorenjenemšk. bere, ripa. Slovan-ščina rabi metath. obliko, katere šče v venetšč. ne najdemo. Beseda je prasorodna. Beseda Berga nas pelja na ime mesta: Berga. Plinij (;5, 17) piše: —,,in hoc situ interriit B er ga, unde Bergo-raates Cato tlix.it ortos, etiam n o mi n e prodentes, se a lt in s miain fortunatius sitos“. — Plinij je tore pomen imena zastopil; aa Berga pomenja mesto na bregi stoječe, in Bergomates prebivalci brežnategu sveta. Ali kate e narodnosti so bili Bergomates? Pa nam zopet Plinij na omenjenem mestu pove: „Orobiorum stirpis esse Comu m atcpie Bergomum ctLici-niforum, auetor est Cato, sed originem gen ti s ignorare se fatetur, epiam docet Cornelius Alexander ortam e Graecia (!)
■') Berga i[uel terreno rilovato sopra la lossa, ehe sovraBta al canipo, e chc si fa per difenderlo tlalle inondazioui. (liocrio Dizion. pag, 45.)
interpretatione etiam nominis, vitam in montibus dogen-tium“, tore iz o((o^)• in dno, ali moj dragi Plini j in njegov poročevalec Cornelius Alexander nesta premislila, da je Cato dobro grški razumel, tore bi on tudi grško narodnost opazil v Orobiih, ako bi ti res bili Grki. Tudi grščina čisto nič ne pozna besed herg, brčg v pomenu: litus, ripa, eollis, ravno tako ne italščina (franc, berge in Špan. bar ga so iz romanščine, v katero so iz venetščine prišle) in vendar je to ova beseda pomenjala v jeziku Orobijev, ker njihovi naseljenci so mestu Bergomum dali ime po visoki, brežnati legi. Jaz imam te Orobie za betvo Venetov; Mogoče je tudi, da so se v oni okolici noriški Tavriščani naselili, fiesto K o m o leži pod bregom. K o m obznačuje v ruščini: Klumpen. Bregove z imenom: Kom, Kum, najdemo na Kranjskem in v Orni gori; Kom obznačuje prvotno: okrogel hrib. Na vrholci hriba, pod kterim Komo stoji, so razvaline Bardello, kar opominja na b a r d o — b r d o, špičast breg. Jedno predgorje konjskega jezera veli se šče denes Crnobio —Crnobil, ali Crnovo, reka iz jega tekajoča se veli Breggia==Brežia; topična imena najdeš: Veleso, primeri Velesovo na Kranjskem in v Bosni, Coreno = Koreno, primeri: Koreno na Kranjskem, S t a v i n o, Leno, staroslov.: stav, stoječa voda, ribnik, stagnum, Serbel-loni, Belano itd. Znamenit je lastivni adjektiv teh krajev: L' o m a s c o = K o m s k o, B e r g o m a s c o = B e r g o m s k o, C r c -Masco =Kr e m sko itd.
Gorenji del Konjskega jczei-a, okolo ktei-cga so Orobiji stanovali , imenovali so Rimljani: lacus verbanus, menda po vrbah, ki i’ade rastejo kraj jezer, in še dendenešnji po slovanskih zernljah jezera po jih nosijo imena, dolenjo stran pa lacus larius.
Da so pod tridentinskimi Alpami do Bernhardske goi-e slovanske naselbine bile, pričujejo slovanski ostanki v dolini Anniviers v val iškem kantonu. Vtegne biti, da so bili orobljeni in tje posajeni, in vzato ime Orobii. Nemci te prebivalce imenujejo: L lin en, Safari k misli, da zaradi tega, ker so Slovani po svoji družbi s Huni dobili to ime, a jaz mislim, da Hunen tukaj označuje Riisen, staronemšk. liaun, hun, altus, fortis, liune, ingens, •'obustus, vtegnilo se je ime Lepont v nemščino prestaviti.
Bruscur.
B rus car i albori, potare, beschne'den, brus car le vide, Leben beschneiden, brus car i boschi, stipare, abiisten, brusche, sarmenta, stipa, Reisholz, proprie, odrezki, Abschnitzel, b rus c h e ta, festuca, Splitter, proprie: rezanica, bruscaor za: bruseador, potatore, \Vinzcr, proprie: Schnittcr, rezač, bruseadura, 1' atto potare la viti.
Niti v grščini, niti v latinščini ne najdemo sličnega themata za razlago teh besedi, pač pa v slovanščini, in sicer starostov. ]»pCH/M’H, Lrsnonti, švqiiv, scheeren, radere, iz katerega je br us, cos, Wetzstein, menda tudi brysati, abstergere, bržkone tudi staroslov. brselj, o<rrQaxof, Scherbe, proprie: das Schncidige. Iz tega themata je tudi venetsk. bruschin, bruscheta, set da, spazzola, Biirste, proprie: radens instrumentum, angleški brush, krtača franc, la brosse, idem, iz romanščine, dalje brus c o, rigido, austero, proprie: schneidend, rezen, iz venetščine franc.: brusque, menda tudi: bruscandoli, hmelj, lupuli, Hopfen, po ostri, rezni, bridki lastnosti te rastline; na lat. labrusca, wildc Weinrebe se ne more misliti, ker je razloček med obema rastlinama prevelik. Vpraša se, jeli so starodavni Veneti uže poznali hmel? Jaz mislim, da je Plinijev „lupus salictarius“ ein im Weiden-gebiisch wachsender lup us, ki je služil za „oblectamenta“, roditelj i tal j. lupoli, Hopfen (Plini j 21, 80), kakor je slovanski hmelj*) srednjelat. humulus. Znano je, da so uže tudi stavi Rusi v dobi Vladimira (985 po Kr.) iz hmelja si napravljali pijačo. Ker je prvotni pomen besed bruse ar itd. rezati, strgati, praskati, in je Venetčan iz te besede stvaril poznamenovanja za ščeti, krtačo, kot orodje, katero strže, reže, praska, nemore bruscai’ v nikakoršni zvezi biti z lat. labrusca, ta spada bržkone h gršk. lujj, ergreifen, fassen, sicli woran halten, in poznamenovanje je nastalo po lastnosti divje rozge, ki se objema družili močnejih dreves, primeri v iti s iz vieo, winden.
Ker so starodavni Venetčani sloveli tudi kot izvrstni vino-rejci (primeri vinum pucinum), je beseda bruscar gotovo ostanek iz stare venetščine. Primeri šče slov. brsti ti, pšenico, rž brsti ti, das Unkraut ausschneiden, ausrupfen, srbsk. brst iti, abklauben, „koza brsti, goveda brst e“.
Slov. ščet je orodje iz sčetinj, Borsten, krtača iz korenike krt, tedaj kakor krt, die Aufvviihlende, lat. seta, razlagajo jezikoslovci iz korenike s i , ligare, tedaj : ligata, nemško : Biirste, bržkone se vjema z Boršte, ščetinje, in to iz staro-nemšk, parzan, rigere, bavarsk. barzen, hervorstechen, štajerski slov. kefa je iz k e h a (primeri no/t za noAt, /lod za /dod), in to iz korenike: k ah, keh — čeli, čohati, kratzen , tore j« naravno venetsk. bruschin, ščet iz bruscar, izvajati. TI koreniki brs gotovo spada bolg. BJIT>C-KaMT>, ferire. Bruscar je iz; brusk-ati, in to iz brskati po methatezi kakor strugati iz strgati.
*) Hmelj je menda sorodno s gršk. /Tfiihitt, Zaumvinde , das sicl« vvindende, rankende Gevviiehs.
Crepa.
Crepa, detto per testa, far de le ere p e, rompere una pen-to!a ia pezzi, einen Topf in Scherben zerbreehen, primei-i slov. črep, črepanja, Selierbe; ednaki nazori, kakor v venetsč. tudi v slov.: črepanja, Selierbe in Kopfschiidel, rusk. čer ep, idem. Korenika je kr ep — čr e p v prvotnem pomenu razplosknenja (Knall) razpoknenja, ki je združeno s pokom, zato krepnoti, crepar, zerbersten, zerplatzen, lat. ere p ar e, crepitus, ere Pulus, knallen, kraehen, primeri slov. poknoti, lcnallen, sehnalzen in bersten. Ker Latin in drugi Italjan nista ohranila pomenov : Selierbe in Kopt' iz themata krep, ju to izključivo venetskoslo-'■ansko. Primeri šče latvijsko: spragt, dissilire, in spregati, knallen. Mutato r in l šče slov. pozna: klepetati, klepetanje, klepetalo, sonitus crepitaculi.
Nuna, Nena,
Kindswilrterin, rusk. njan-ka, idem, njan-čit = nen-čit, ein Kind warten. N a n a prvotno pomenja pevajoča; lat. nenia, venetsk ninar ein Kind zum Schlafe einsingeii.
Tartaruga.
Tartaruga, testuggine, animale terrestre e marino, Scliild-»riite, po Primorji sploh tar tar uga = želva. To ime je po koreniki in obliki (primeri vlačuga) čisto slovansko. Boerio piše 0 želvi, kateri Venetčan pravi tartaruga: „i masehi di questa specie si battono fra loro eome gli arieti, e i eolpi si sentono anelie da lontano“, — samci se butajo med seboj kakor ovni, in kutljeji (eolpi, Sehlilge) se uže od daleč slišijo. Naravno je tore hilo, to žival po štropotanji imenovati, ki liže razve butanja se svojo koro črepeče.
Nobeden drug jezik pa ne pozna izraza: trt or za strepitus, 8°nus, nego slovanski, staroslov. trtor, sonus, TptT0pi> hAh TOJtlhl, srbšč. ima trtositi, sehnell plappern, in venetščin, Jartir, voee di gergo, kraehen— cacando seilicet, ta rti to rea Kraeher. *) Ker so starodavni Veneti uže v Mali Aziji kraj morja stanovali, so se že tam mogli sč želvo soznaniti, in njeno lastnost butanja spoznati, tako da je beseda tartaruga gotovo pravenetska. Venetčan šče ima: tartagia, barboton, **) Plapperer, Patavčan : Tartagin, hirundo riparia, tedaj tudi po trtošenji. Priravnaj razlago : G a 1 a n a.
*) Zato Venetčan tudi ti ati c h e — Hiuterbacken imenuje: tartane. Primeri šče litovsk. tarti, laut, durchdringend spreclien, durch-driogend tonen, rusk. taratorit, plaudem.
**) Uueki: barabotit, liirmen,
Matizar,
Gaukeltiinze treiben. Uže sem v prvi razpravi to besedo stavil k slov. motati, rusk. mo tor a, Rolle, slov. mo to vilo, die Weife, rhornbus. Krožno dviganje obznačuje tudi rusko: motat, in sansk. mat h izraža krožno dviganje pri zbivanji masla, zato slov. motil nica, Butterkiibel. Matizar — m o tiča ti tore znači okrog se obračati, skakati, in venetsk. m a tači n = m o t ači n, giocola-tore e saltatore mascherato, izraža: lcoloplesač. Primeri šČe lit. ment-ure, Quirl, starosl. MATžl, menta, Drehholz, gršk. Schlachtgewiihl, [lo-O-ovtia, Drehholz, slov. mat-uda, Riihrrailch.
Tromba,
tuba, strumento notissimo da suono. Ker slovanska narečja rabe glagol: trombiti, trobiti, t rubiti, blasen, v rog trobiti, trdim, da ja tromba — troba, truba izvirno slov. beseda in iz slovanščine prišla v nemško (trumba) ital j. franc.: tromba, Dro-mette, Trompete. Potem nastroji franc, la trombe, \Vasser-liose, siphon, italj. tromba, Was?erpurape; slov! trobelika, cicuta, hrv. trubac, lauees, venetsk. trombe, rivolte, Empiirung) Aufruhr, srbsk. trubnja, praska, Larm, Aufruhr, srbsk. truba; tudi: Rolle, primeri franc, tromper, im Kreise fiiliron, tedaj tromba, troba, truba metatlietična oblika in = lat. tur bo, Sturm, in tromba, troba, prvotnopomenja: verticillatum instru-mentum, rotundum instrumentum, primeri franc, tur bot, rhombus, gršk. oofifioi, turbo, impetus, rhombus, iz	wio ein Kreisel
drehen. Naj se premisli, da so prve trobe bili rogi in ti so zviti-Po izgledu rogov šče so le se narejale medene trobe.
Parpagiola.
Parpagiola —Parpagliola diminut. iz parpaglia = parpal, pr pol je redupl. oblika korenike: pr, pl, schlagen.
V	venetščini obznačuje mola, die Motto, tinea, in v srbšč. (Vuk, s. v.) prpol, limax, die Wegscbnecke. Veli pa se ta živalica z»' radi tega prpol, ker se v prašini bije; zato se tudi o ribah reče• „ribe se prporijo“ in Vuk prporiti naravnost stavlja k: biti se, tedaj se prvič stavljeni thema. prp zavrže.
Tudi lat. pozna koreniko pel v tem pomenu, in je stvarila iz nje obilo besed, postavim: pel-lo pe-puli, pul-sus, p a 1-p-i-to, pal-pebra, pa pil io, Schmetterling, tako tudi ime kruha prprnj ak, venetsk. parpagnaco, nome, che si da al pano di larina di formentone condito con diversi ingrendienti, je iz korenike pr in obznačuje oplani kruh, primeri: kruh plati, dekla v slamnjačici kruh polje, srce polje, das Herz schliigf, v krepkejši oblik* staro- in novoslov. prati — perem, nnnvm, pulso.
Da parpagia ni edno isto s lat. papilio, se prepričamo iz tega, tla lat. p a p i 1 i o se v venetšč. glasi: p a v e g i a — paveglia. *) Pač pa je iz korenike j>r staroslov. nprJ>npilli,il, trochus, Kreisel, Iip'l*irpHiHTe, stadium. Parpngnaco zna tudi skaženo biti iz poprt-njak, Hoclizeitsbrod.
Baita,
stanza di frasche o di paglia, dove ricoverano la notte al coperto ipielli che abitano la campagna e specialmente sui monti. Razve venetšeine šče je beseda znana v južnih Tirolili, pri vseh koro-tanskih Slovenih, nikakor pa ne pri panonskih. Diez besedo jTOa za gotiško, vendar primeri staroirako b o t h a n , die Hiitte, both, das Haus, prusk. buttan, litovslc. buttas, das Haus, an-gležki boo tli ; ai bi vtegnilo biti dialektično za 'I;, 6, primeri a i 1 o, laipo—bčlo, lčpo, toraj Mita; bržkone je pa beseda kel* tiška, in se vjema sč slovansko : buda, budka Hiitte, iz slovanšč. ttemšk. Bude, sansk. b u d, tegere.
Bozzo.
Bozzo tudi b us o, iz boccio , alveare, Bienenstock. Uže sem omenil, da so stari Venetčani marljivo gojevali bčelorejo. Iz prvega so bčele svoj strd nanašale v votle pečine, v vrhunce smerek, šče pozneje so tudi iznašli ule, vendar ti so bili prosti drevni porobi, 2fito ednaka poznamovanja: panj, penj, Baum — in Bienenstock, PasSlca, Baum - in Bienenstock, bo rt ausgehohlter Baum, in bienenstock, bortnik, Zeidler, polsk. in rusk. Prvlje nego so |judje prišli do umetno narejenih ulov, spletenih iz slame, rogoževine Jtd., so izdolbili in izvotlili hlode dreves, in je rabili za panje. Tako so delali tudi Venetčani, kar beseda bozzo, buso pričuje. ^ hema b o k, iz katerega je venetskoital. bozzo, obznačuje votlino 'J starejslov., novoslov. bokast,**) bauchig. „Si e bozzo fatto a cl°ghe (fassformig) chiamasi bugno“, mogoče da je to skaženi SW. panj, ali pa bunja, bunka, Wulst, tedaj štor, porob, pa-S(;ka, panj iz dreva. Fiorenčani panj imenujejo arnia, Sienezi Pa copile, to je dialect. c ubil e, venetsk. coviglio.
Bozzo in buso sta ostanka iz jezikov starih Venetov, ki 80 panje uže poznali, ker stari pisatelji poročujejo, da so bčele §?r po reki Pad vozili na pašo. To, kar ltaljan imenuje: gomitolo api, Bienenkniiuel, klopka bčel, imenuje Venetčan: schiapo •*e ave. Kaj je schiapo drugega nego slov. sklap? sklapati, Zusammenfiigen, srbsk. sklapanje, conjunctio.
*) Venetčan p spremenja v v, govoreč ava, ave = apis, apes.
**) Ednak nazor v lat. alveare, Bienenstock, iz a 1 v u 8, Bauch ; lz them. bok je tudi štajerskoslov. boca, vulva.
Letopis, II. 187o.	4
Schiapo se tudi rabi na primer: sehiapo d,e piegore — sklap ovac, sehiapo de osei, sklap tičev. Primeri litov. b a n d a, Viehheerde izband, vezati, srb. j ato, agmen, iz jenti, staronord. ridhull za vridhull, novonemšk. Rudel, gotli. vrithus, Heerde, iz v r i t h o n, binden.
Pustoto,
add., voe. agr., campo lasciato sodo per seminarvi 1' anno vegnente, brughiera (I leidej terra ineolta piena di primi o d’ altre piante spontanee, tore slov. pust, pustota.
(Jeva.
Kakor sem uže v prvej razpravi omenil, so Veneti „vaccas humilis staturae laete abundantes“ imenovali ceve. Ako ne drži trdenje, da se mesto CE VAS ima brati GE V AS, tedaj gave, ge ve (prim. govedo), in komur se druga moja razlaga ceva — sansk. g a vas, Junges, ne dopada, in kdor ni zadovoljen, da k sansk-(; a vas, stavljam staroslov. kav-ka na)laxT[, Buhlin, eoneubina, novogršk. xnvxn, iz slovanšč. amica, -/mv/u;, amasius, mvxit£a, an-eilla, temu ponujam sansk. c; iv a, <;eva, traut, freundlich, giitigf kterej besedi Fiek primerja lat. civis, starolat. ceiv-is, civicu s, civitas, nemšk. h i v a, Angehoriger, anglosaks. h i v a n (plur.) familiares, domestici, srednjenem. hiwe, Gatte, Hausgenoss, in Knecht, h i vi s k j a, Familie, tudi li i r at h, h e ur a tli, je iz h ‘iv - rat h, tedaj v familijo stopiti. Prvotni pomen vseli teh besed bi torej bil: traut, freundlich, in kav-ka bi bila die freundliche, traute. Ako so venetske male krave obilo mleka dale, so žnale dobiti priimek lceve ali če v e, die giltigen, trauten, freundlichen, familiares, amasiae, amicae, ancillae, primeri šče rusk. čivyj, freigebig, milde. Pa šče edno ponujam. Ker so te krave dosti mleka dajale, so gotovo bile močne, in tako bi vtegnilo se ceva, keva vjemati S sansk. ga vas, K raft, iz korenike khu — g u v sansk. stark sein, starken, fordern, niitzen*), selnvellen, in iz pomena schwellen se je razvil pomen hohl sein. Mi imamo iz te korenike gršk. xv-q<>>> Gewalt, Macht, v pomenih: sclnvellen m-ur, Kind tragen •=== selnvellen machen, xv-/iut- Schwall, Woge, lat. cav-us, hohl, ca v-e a, Hohlung, cu-mulus, Haufe, Anschwellung, litov. lci au-ras, hohl, slov. cev, tubus, Rohre.
Ker so živali tudi dobivale imena po svojem glašenji in vri-šanji, kakor postavim sansk. v a <;. a, lat. vacca, iz v a g, mugire
—	v a gr a, mugiens, ga vas plur. boves, sansk. ga vami, mugio, znalo je keva — ceva tudi nastati iz ku — sansk. k a vat e
*) Tudi zond. <,■ u, schnell sein, stark sein, niitzen, causativ. 5 a v-aya, niitzen.
sonare; zato — lcav-ka, č a v - k a, monedula, srb. ča vrij ati, undeutlich reden, starosl. kujati, yoy/v£uv; primeri šče sansk. Samara, bos, slov. čamer, bos, iz korenike kam — čam,^gru-nire. Tudi malorusk. čab-an, vol, zelo pozvanja na ceva. Čaban pa brez dvombe stoji za čavan, i to se vjema se sansk. jajvas, Kraft; po moči pa imajo živali tudi imena, tako sansk. balin. 1. zdravi krepki, silni, mogoči; 2. velblod; 3. bivol; 4. bik; 5. meresec. Tako tudi rusk. kaban, meresec, je isto, kar čaban, ia obznačuje silno žival. Tudi luž. čivi, zdravi, krepki, vtegne pristajati k ga vas. K sansk. <;i-(;u, Kiud, Junges, šče primeri *'usk. čik-uš-ka malo jagnje, korošk. čuha za čuka, ker Korošci k spremenjajo v h, junge Kub, štajerskoslov. čika, čilcica, nilado tele. Vendar venetska ceva, keva, najbliže stoji k sansk. Jjavas in (jeva. Vuk navaja v svojem srbsk. riječniku tudi žensko •me: Keva; staročesk. imena so: Kava, Kavoj, Kavo n: vse to kaže, da je thema kav slovansk. Ceva ni bilo poznameno-vanje sploh za kravo, temuč le za posebno vrsto malih krav. Kako so Venetčani kravo imenovali, ni znano, sedaj jo imenujejo lat.-italj. vaea; s to besedo poznamljajo tudi prostega neokretnega človeka; Boerio piše: „vaca“, detto per agg. a uomo vigliaceo, ^*le, poltrone, in pristavi, da takega človeka tudi imenujejo: Crava. Sicer Boerio misli, da je crava iz cavra — capra, pa nema zato nobenega dokaza. Ker smo v besedah civeta junica, man z a, našli čiste slov. besede, zakaj bi dvomili nad besedo: crava?
Ker je Columella pisal ceva s in takrat šče se je c pred e lr> i kot k glasil, so mogli Venetčani izgovarjati: keva. Diefen-l>ach primerja škipetarsko k a, krava, pa če so Škipetari nasledniki starih Ulyrov, in ti oddelek pragrškega, pelasgijskega debla, tedaj »e moremo pri njih oblike k a iskati, nego: ftov-g, fioF~os, kakor Vsi jezikoslovci dosle trdijo. Albansko k a, ako je domače, je znaio nastati iz korenike k a—ku, schreien, ki je tudi v grščini znana bila, kakor pričajo besede: y.nv-ay.-, mv-t/y.-, xt]v-x-, schreien-der Vogel,	lieulen. Ravno tako je ohranila litov. glagol
gau-jvi, gau-ti heulen, in da je glagol bil tudi v slovanšč. znan, pričuje beseda: gov-orrj> starosl. sonitus, strepitus: tudi vnemšč. chu-mo, Klage, gi-kewen, nennen, heissen, sansk. gav-ate, tonen, schreien.
Cotonia.
Uže v prvej razpravi sem omenjal, da so stari Veneti, kakor ^ linij poroča zel soliuago, consolida, imenovali cotonea po drugem berilu cotonia, tedaj slov. ko to n j a. Tej zeli pravijo Slovenci Save z, in v celjski okolici s'i. -kot-nik. Kekel sem, da ime je j^onda dobila, ker polamane koti — tako imenujejo Čehi okrogle kosti — sceli, zveže. Ker ima moč potrupane kosti sceliti, jo tudi ^eniec imenuje Beimvurz, Beinheil. Slovenec in Horvat tudi ude
—	sklepe imenujeta kotrige; kotrižen, gliederig. V srbščini najdemo kotulac, jugulum, Schliisselbein. Vsekakoje besedi cotonia, korenika kot; in ta obznačuje slov. kotati, volvere, staroslov. K0TBI{, cylindrus, kotač, potač, kolo, Kad, srbsk. kot rij a ti, rollen, kollern, kotur, glomus, Kuaul, Kugelfaden, tudi Wacnsstock, kotil lj a 6, svitek, ein zusammengerolltes Tuch, das man aufs Haupt setzt, umdarauf irgend ein Gefilss zu tragen, koturanje, das Rollen, vo-lutio, kotr 1 j an, Feldmannstreu, eryngium campestre, ruski: katit, •vvalzen. Nemec zel solidago tudi imenuje Walwurz, in val v grmanščini sopet pomen ja volvere, volu tar e, staronord. voli-, liundholz, anglosaks. valu, vibex, ein runder Pflock, litovsk. val us, cylinderformig.
Deblo kot v pomenu valjati se je šče v denešnji venetščim ohranilo. Tako pravi Venetčan: chiapar una cota, in Boerio tolmači ta rek: riscuotersi dal ubbriacatura, vor Kausch zusammenfahren, zusammenfallen, toraj tako se napiti, da se pijanec kota. Tudi slov. ljudstvo pravi: „tako smo se napili, da smo se kotali." Iz istega debla in isto obznačevajočo je kotiti = valiti, briiten, srbsk. kot, Brut, ko to banj a, Huhnerkorb, gallinarium ad ova ponenda, slov. kotiti, briiten (Murko). Poznamenovanje je vzeto od kotanja, valjanja živali po jajcih, zato se tudi reče: kokos vali, je izvalila.
V	istem pomenu je tudi v venetščini beseda znana. Boerio piše: Cota, quella quantita duova, che in una volta cova Fuc-cello o la chioccia. Tore cota, das Eier legeD, werfen. Kokoši letos slabo kotijo se pravi, kedar slabo nesejo; tudi o mački in psici se reče, da koti, Nemec pravi: Junge werfen. Mi torej imamo dovolj dokazov, da je cotonia venetska, to je slovenska beseda, ravno tako pravenetska je cota, ker gotovo so imeli uže stari Venetčani svoj izraz za kotanje; Latin ima: ova gignere, edere, parere, ponere, Italjan covare, covata, Brut iz lat. cubare, cti-batus, das Sitzen auf deri Eiern. Da venetsk. O o ta ni gde iz italj. covata, se prepričamo iz tega, da italj. covare Venetčan izgovarja c o ar, in covata — pa coada, prav po vlastovitosti narečju venetskega, katero glasnik v pred dvema vokaloma izpe-liuje, na primer p a one za pavone, in glasnik t v d spremenja; dogado, ducatus itd.
Uže Plinij )6 poznal moč gaveza pisaje (H. N. 27, 7.) „Lu-xatis (verrenkt) imponitur — ossibus quoque fraetis medetur --zato se veli česk. kos ti val — in sT>valnik, kar isto obznačuje, kakor slov. s'|>kotnik, ker valjati, valiti in kotati imata ednake pomene: wiekeln, vviilzen, walken, winden, drehen, ringeln, primeri sansk. valli — vali-ari, Schlingpflanze. V češčini je tudi v besedi kot zapopaden pomen cylindrieus, ker po Jung-manu kot obznačuje: vysedla a lculata kost. Srb, kakor je uže omenjeno bilo, imenuje Schliisselbein an der Kelde — jugulum,
ko to la c, kor pri požiranji pomaga jedi ko ta ti u žrelo, lat. j u-gulum od jugulor, wiirgon = drelien. Drugega tudi ne more pomeniti nemšk. Wahvurz, germ.: v a 1 -1, walken, wiilzen = ivickeln, drehen, goth. val v-jan, idem, litovsk. velu, vel-ti, wickeln, gršk. (X -i5-w, winde, walze, lat. ve 11 ere in vol ver e. Slovensko ga-ve z stark bindend; ga se predstavlja za poznamenovanje velikosti, moči, primeri: vran i ga-vran.
Cataradeghi,
garoso, litigoso, litovsk. katilinti, plaudern, staronord. hadli, pesehwiitzigkeit, sansk. katthate, viel Larm machen. Drugi del besede deghi pa se vjema s slov. dcgati zanken.*)
i
Asiil,
Asi a o, clie in antico trova si scritto: Azio, pešce di mare, cono-sciutissimo dol genere degli Squali, dctti cani di mari, eliiamato da Lineeo Squalus achantias. Fu detto a si a, perche susa vendgrle scorticato.
A s i a r, scorticare, ammanare, preparare; v staroslov. nahajamo: azno, corium decorticatum, venetsk. asiar, paobznaeuje: schin-den, schiilen, Haut abziehen, slovensk. na Koroškem: a zb n, sti-ttiulus, železna špica, s katero lene vole zbadajo in v beg priga-|\]aJ°, staroslov. azva, ineisio, tedaj azno, corium decorticatum, iz korenike a g — a z, sehinden, schiilen, kakor dioag, dinog, Seg/ia, Haut, boli, iz dtoca, derem, sehinden, staronord. s ki n n za skind, Haut, b©U, in s cin ta n, sehinden.
Smogie,
Za smoglie, smol je, rannata, schmutzigo Lauge, acqua tratta dala conca (Waschkessel) piena di panni succidi, hrv. smol, fuscus, Zato tudi venetsk. smolachia, donna smolachiada, clie negli aoiti usa soverchia negligenza, smolaea, schmierigcs, schmutziges 'Veib, tudi smola, Pech, izvirno pomenja Schmer, Schmier, sem spada tudi srbsk. smoljo, demisso naso, komu izpod nosa visi smola, Schmutz, Schmier.
Tachente,
tenente, appiccicoso, haltend, angeheftet, angehiingt, primeri srbsk.
1a <5 - k a, Stiitze, fulerum, statumen ; sorodno je gršk. riimro> za T«r-jo), ordnen, litov. causat. taik-yti, fiigen, sem spada tudi ve-letsk. tachir crescere, vegetare, slov. tekniti, prosperare starosl.
k - a t i, \veben = ordnen, fiigen, zato: dober tek! = Dutes Dedeilien!
*) Menda iz katilinti, ime Catilina?
Teta,
mamella, poppa, rusk. titki, idem.
Pelatier,
p e 1 a t i r, kožar, coriarius, sicer tudi lat. p c 11 - i s, gršk. nilhi, Haut. iitov. metath. plene, Haut, goth. filla, nemšk. Fell, pa tudi slov. p el - en-i ca, (Janežič) Darrahaut, Darmfell, tore zna, ker )o pra-sorodno, tudi pravenetsko biti, primeri srb. pelen-gače, lederne Hosen, p e 1 e n e, Windeln, proprie: Felle, venetsk. p e 1 u m e, Flaum-1'edern, Milchbart, srb. peleš, Haar, perčin, Haarzopf, venetsk. pelar, die Flaumfedern rupfen, spiumare.
SOisil,
stolido, sciocco, rusk. dial. byzun, insipiens, bezumen (Gilferding o srodstvš etc. pag. 249) slov. bezjak, Tolpel (Murko.)
Sbianzo,
izsbiandio, spada k staroslov. bledij, aver sbianzo, pomenja: vider schianeio, et\vas sebief sehen, schrag sehen, bcurtheilen, staroslov. bled^, deliro, erro, sble-dij, s b 1 jj.- d idem.
Smozzegar,
iz smocciaoar, smucciacar, non proferir parole articolamente, slov. muckati, mucljati, zmueljati, idem, sansk. muč, govoriti, zato m uk h a, os, derMund, venet, m us a, ker venetšč. e spre-menja v s, primeri busa, foramen, za b uka, starosl. bok, foramen.
Snasar,
farsi deridere, burlare, menda znašati, „kaj vse znaša"! se pravi o človeku, ki šalo dela, burke uganja, primeri štajerskoncm-„er macht seine Sc h n a s e n“, — Scherze, Possen.
Baise,
fauci del pescc, branchie, Fischkiemen, dalje: „((uella porzione de čarne, clie nel taglio resta attaccatta alla lingua de’ manzi.“ Baise stoji za badise, kakor bail za badile. Ker beseda obznačuje grlo, žrelo, golt, moramo iskati tliema, ki bi bil primeren za to poznamovanje, in mi uže v venetščini najdemo: badial, star » b a d ii, Maul aufsperren. Za razlago besede pa nam more le edino služiti sansk. badhas, Tiete, Schlucbt, Schlund, gršk. ftadoi, Tiefe, fhiO-vvo^, Grube, slov. bed-en-ica, jama, kder se repa po zimi brani, beden, votlina, luknja v drevesu, srb. badanj canalis,
šupla ali votla klada, badnjara, mlin, na ktorega kolo voda skoz h a d a n j teče; rusk. b a dj a, Wassergraben; korenika b a d pomenja kopati, litovsk. bedu, grabe, staroslov. b o d 3, lat. fodio— odkoder fossa, Grube. Baise v dragem pomenu je torej Schlund-Rachen-fleisch. Sem spada srb. beden in bodem, Festungsgraben, dalje poljsk. badač, forsehen , proprie griibeln, venetsk. badar, »ttendere, in sbadagiar, aprir la boeca, Maul aufsperron, zijati, zehati, gahnen. Sbadagio se rabi tudi v pomenu s bar ra, Sehlagbaum, ali gotovo izvirno obznačnje jamo, ki se pod zagrajo 'zkopa, tedaj tukaj je šče pomen globočine, jame vidljiv, sbadagio v pomenu frenella, Maulkorb, je pa poznamovan po badi, bedi, bednu, ustih konja.
Pagio — Pageto,
Page:	Kam bomo djali to besedo? Pagio, Edelknabe, tedaj
rni»l, mlad fantič, slov. pa pažek, Zwerg! (Janežič sv v.) V besedi pagio — pažek torej tiči pomen male osebe. Češčina ima P a že, braehium, tore pagio — pažek der Armige — ali Kurz-armige? Jaz mislim, da se vse te besede imajo izpeljevati iz korenike p a g, ftigen, festhalten, verbinden; zato česk. p a že tudi v pomenu: štolo, der Nebenspross am Stamme oder der Pflanze, srb. Pazi a, pazjak, pitomo zelje, ki ima listje, kakor pri blitvi (rothe Kube) runi. Iz pag je tudi staroslov. paz-uha, dorsum, sinus, axilla in pinna, Flossfeder *). dalje česk. paz-our, poljsk. paz-or, Kralle, proprie das sich test luiltende, fiigende, paž-noht, ungula, Klaue, proprie pangens ungulam, po tem paz-duh, pangens bra-chium'**), sansk. d o s, braehium, slov., hrv. paž-iti, das Haus Rut Moos, Farrenkraut etc. verstopten, tedaj zusammenfugeri, starostov. pazi št e, cespes, tedaj das Verbundene, Zusammengefiigte, rusk. paz i,, die Fuge, srednjenem. fouge, novonemšk. Fuge, goth. ga - feb - aba, fuglich, lat. pango, pe-pig-i, dalje pig-
II us, eom-pages, pro-pag-are, pagus, Gau, Dorf, proprie das Gefuge, gršk. ntfl-fia, Gefiigtes, n«7-17, Sehlinge, mfl-og, fest gefiigt, verbunden. Nekteri paggio, le pag e, izvajajo iz gršk. nutdiov, puer, ali tedaj bi sc nam venetskoitalske oblike morale pokazati v paiggio — paizo; menda v besedi pagio — pa-?ek je zapopaden pomen	ein	fester,	gedrungener	Knabe,
III ker so magaši (Zvverge) sploh trščati, je obviknolo poznameno-vanje pažek — Z\verg. Jaz sem samo besedo tukaj postavil, da mi je bila priložnost pokazati, ka tudi slovanšč. pozna koreniko
*) Paz uh a, Flossfeder po istem nazoru, kakor lat. ala, axilla, Fliigel in Achscl.	'
Isti nazori vladajo v lat. ar mu s, Schultcr, Oberarm, gršk. aijuiK, Geleuk, Schulter, iz korenike a r, fiigen, lat. artire, artare, fest einfiigen, rusk. art(51 j, družina, občestvo = pagus, das Gefiige.
pag — pangero; za svojo razlago besede pageto, paggio pa se ne kapriciram.
Ciesano.
Boerio (str. 170-171 subvoce: cigno) piše, da venetski lovci lesnega laboda imenujejo: Ciesano, „il selvatico cigno chiamato da nostri cacciatori Ciesano, e da Linee: anas cygnus“.
Ta beseda se vjeraa s rusko: (‘Ai0:i0m>, sel e zen, Enterich. Glasnik l venetščina vokalizuje, primeri: peata, za plata, fiore iz flore, tako tudi siesen, si e san iz selezen. Sicer nahajahio v venetski besedi: ciesan mesto: siesan, a Venetčan rad glasnik s na početku spremenja v c, zato govori: Cisarin in sisalin, cisila*) in sisila, cigno za segno, signum, primeri slov. smreka in cmereka me.sesenj in mecesenj, cvreti in svreti, cmola in smola, tudi nemški jezik s spremenja v 2, tako iz »Selnice — Zelnitz, v 6’elcah — Zeltschach, »Sura, Zeior, »Surnik, Zeiring, iz „suhi dol“ — Zauchen-tlial i. t. d.
Uže Servij (ad Aeneid. XI., 457) pripoveda, da „Padusa, pars Padi plena est cygnorum“, in Claudian (in epistola ad Sevenam) poje o reki Padu: ,,oloriferi ab amne Padi." —
Ciesan skaženo iz: sdlezen**) je tore gotovo ostanek iz jezika starih Venetov. Ne sme nas motiti, ako selezen v ruščini obznačuje recaka in v venetšč. laboda, take prikazni najdemo celo v slovanskih narečjih, da edno isto poznamenovanje ravno ne izraža iste živali, nego večkrat žival istega roda, tako postavim ime: vypl, obznačuje: larus, noetua, in graeulus, lužičkosrbsk: pata, kurica, crkvenoslov.: p a tka, reea, ruski: klop, Wanze, slov. klop.: Zecke, crkvenoslov. (starobolg.) jašter, lacerta, Eideehse, gorenj elužičko ješ čer, Otter, srb. pr polj, Wegschnecke venet, p a r p a g i a, Motte. S č 1 e z e n bi se menda tolmačit dalo iz sanslt.: saladžan, der Wasserbewohner, Wasser — Seegeborne. Ednake nazore najdeš v sansk. džalapad, anser, proprie in aqua pedem habens, v a r č a, anser, proprie in aquam currens. ***)
Biada.
Biada obznačuje Italjanu: setva, Saat, vjema se slov. •' B.lilTa, primeri: vlat, arista, korenika: vrdh, crescere, vjema
*) Posebno v tujih imenih venetski jezik s na početku spremenja v c, primeri: cismatico = schismaticus, cisma = seisma, nasproti pa c zopet zmenja z s, na primer: cesera, za eecera, eieera, eiček (grah.)
**) Glasnik l venetšč. vokalizuje, primeri : avearo = alveare, Bienenstoek.
**#) Primeri anglosaks. seolh, s tar on. selah, Seethier, Seehund, izsal plavati, gršk. <itla%og Knorpelfisch.
se dalje z gršk.	Triob,	Keim,	Wachsthum,	Zweig,	primeri
šče staronord. blad, Frucht, menda iz tega irane. bič, Getreide, v juridičnih latinskih spisih srednjega veka: hlada, Getreide.
Bar ca.
Diez bar ca izpeluje iz gršk. fhuue, Naehen, a ta je po Herodotu egiptska beseda, koptiški: bari, ki pa po Meieru (Hebr. W. pag. 733) iz semitskega jezika izhaja. Tudi staronord. bar kr, navis nomen.
Astor.
Diez astor franc. 1’ autour, izvaja iz aeecptor, ,,wobei indess die Lautc gleiehfalls nicht ungestčirt sind“, opazuje Hehn (Hausthiere, pag. 526). Latinsk pt navadno se v italj. spremeni v tako: cazzare, iz captare, nezzo, nezza, iz n ep ti s, tudi se lat. acceptor v italj. oblilri glasi accettatore, aeceptare Pa accettare, tore primera besede astor, a s tur, provencal. austor, os tor z acceptor ne drži, in pravilniše je astor, a s tur stavljati k slov. aster, prejotov. j aster.
Ceto,
eondizione, ordine, qualita, grado, e dicesi di persone e famiglic, Rang, Stand, Ehre, Wiirde, Anselien. V sansk. najdemo čit-eet-ati, beachten, erscheinen, gelten, giilnzen, k e tu, Glanz, Er-seheinung, Gestalt, Erkennungszeiehen (Feldzeichen, Banner) v Roth. haidu-s, Art und Weise, staronord. heid-r, Ehre, Stand, Wiirde , anglosaks.: had, Rang, Stand, Ehre, AVtirde. Fiek primerja mutato k in t gršk. tka—n - j<j>, schiitzen, ehren, ri-fir/, behiitzung, Ehre, zaradi prelaza glasnika k v t primeri sansk. kis ®= r.l$—ri, lat. q'uis. Prvotnejša oblika je ki-či, Avahrnehraen, aPa-či, respectieren, apa čita, geehrt, iz te je staroslov. UBCTB, veneratio = sansk. čitti, veneratio, honor, signum, pietas, dalje c&-na, Werth, Preis, či-n'B, ordo, agmen, grex.
Z dalnjim determinativnim suffixom staroslov. čitq, či-s-ti, oitmerare, legere, auserlesen = herausziihlen, dalje čisti, colere, slov. čislati, ehren, schiitzen, beachten. II koreniki čit —čet stoji četa, ordo, numerus, cohors, če tani j e, comparatio, čBtBCB, jector, ČBTT,, numerus, prvotni pomen korenik či — čit — čet )e tore numerarc, colligere, legere ; pomeni: colere, beachten, gelten, Rlanzen, erscheinen so uže drugotni. Po bistroumnem Ficku se s temi korenikami vjemajo lat. quae-so, quae-ro, litovščina ima s-kait-yti, zahlen, lesen, s-kait-lu s, Zahl, latvijšč. Skitu, škist, dafiir halten. Venetsko ceto tore stoji na slovanski glasniški stopnji, tudi obliki — UBTB. Iz tega debla je tudi čet as t, „ludi c e-
tasti" (glej o teh igrah dalje zadej v članku: Antenor vodja pa-flagonskih Venetov) ; te igre so tore bile uspomene na ono dobo, ko so se Veneti v čete — agmina, cohortes, ordines — zb>rali> ko so se četali — jungebantur (primeri starost, četati se, jungj, in če ti ti so, ccqii6^hv, ordnen, zusammenbinden) — uredovah, bodi-si za vojsko trojansko, ali za preseljevanje iz domovine. Ad-jektiv četast obznačuje položaj, ustroj — primeri bedast stil-pidus, las as t, haarig, rusast, biirtig ; ludi cetasti, če ta s te igre, tore tudi zna obznačevati die schaarigen Kampfspiele, igre v Četah, ali pa igre, v kterih so se igrači čredili — četili, četali-Filiasi (memorie storiche de Veneti III. 140) popisuje te igre tako le: Celebravansi fuori delle mura con corse, lotte, sfide di eanto o suono e sfide pure di versi. Vi erano anehe le corse de’ eocehj, e tant altre cose che facevansi oltre ogni credere dispendiosi, e magninci, e insieme celebri e religiosi. II vincitore šaliva su di un carro trionfale tirato da cavalli bianchi, e coli apparato piu pomposo. —•
— Con sceniehe rappresentazioni e 1’ origine de’ Veneti, e le an-tiehe avventure de loro Eroi dovean celebrare in tali giuoehi. Vi accoreva la folla da’ luoglii piu lontani" etc. Te igre so se šče ohranile noter do srednjega veka pri Patavčanih, kakor Pignoria (Origin. di Padov. Tom. II.) piše. Maffei (Veron, illust. Panvin. Oper.j poročajo, da so te igre v četah — „ludi cetasti" — tudi pri Rimljanih našli dopadenje, in edna četa se je velela veneta. Kočijaši so bili zelenkasto oblečeni, in sedaj zapopadamo, kaj obznačuje Plinijevo poznamenovanje: „factio prasina", t0 je bila četa, ki je imela oblačila p raso ve barve. Beseda p ra s (porrum, Lauch) sc najde v staroslov. in gršč. nou/rov; čigava je?
— naj odločijo naturohistoriki. Uže na drugem mestu sem rekel, da so rimski pisatelji z besedo „venetus“ tudi izražali pomen: viridis, meergriin, lauchgriin. Stari Venetčani šotore zeleno barvo v oblačilih posebno ljubili. Venetsko besedo ceto iz lat. coetus, ne moremo izpeljevati, ker po občnem mnenji je to starolat. oblika in se ima iz coeo razlagat', zato tudi izraža pomene: Zusammen-treffen, Zusammenkunft, „eos primo coetu vicimus", Versammlung. Kreis, „hominum, ludorum coetus", Vereinigung, Verbindung, tedaj čisto različno od venetsk. ceto, ordine, grado, qualita, condizione. Pri starih Slovanih so se te igre velele trizne, in sodniki iger: triznodavci, igralci pa trizniči. Pri severnih Slovanih pa sii najdejo harci, Kampfspiele zu Pferde, in pri Slovencih medji-murskih, zagorskih Hrvatih, in sosednih štirskih Slovencih se reče o kobili, kise goni: kobila se hareujc, tore bare ni tuja beseda, kakor se od nekaterih jezikoslovcev trdi.
Potaca,
plettro, primeri srb. p at iti, ziehen, tedaj p a taca orodje, ki se vlači po strunah, primeri tudi srbsk. p a tali ca, deščica.
Tumbe,
Filiasi piše: (Memorie storiehe 111, 328) ,,Col primo nome (Tumbe) i padri nostri chiamarono le paludi piu alte e eretose, ad anche i dossi arinosi, dove rarissime voli e šaliva la marea, oenche nell mezzo della laguna situati.“ Ker Venetčan glasnik p rad spremenja v b, so tumbe — tumpe, litovsk. te m piu, tempti, spannen, dehnen, recken, staroslov. timpa, Sehne am Korper, ta m p, tomp, tump, obtusus, crassus, tore die gespannte, sieh hiristreckende Erdlage, Slovenci pravijo takej višini: tump el. Iz venetšČine je prišla v latinščino krščanskih pesnikov ta beseda, pri katerih tumba pomenja: Grabhiigel, v cerkveni latinščini je tu m b a, Katafalk.
„Paludi di gramigne acquatice vestite" so stari Venetčani, kakor isti Filiasi piše, imenovali: Bar en e; bara pa v vseh slovanskih jezieih obznačuje močvirno. Tudi starim slovanskim Pa-nonom je bila ta beseda znana, ker Plinij kraj med Savo in Odro ležeči imenuje: M e tu bar is, to je Medjubare, in res je šče 'landenešnji ta okolica nad Siskom v medrečji Odre in Save močvirnata. V staronord. nahajamo tli a m b, Anspannung, thambar, etivas Aufgeblasenes, Gespanntes, dicker Bauch. Drugi indogerm. jeziki niso ohranili te besede.
V	srbšč. šče nahajamo: tumba, Fass, \venn es aufrecht steht, tumba ti, umdrehen, hinstrecken, tore zopet pomen penjan ja, vzviševanja itd.
Dune,
chiamansi que’ monticelli di sabbia, che restano (juasi sempre seo-Perti dali’ acqua. Ta beseda je tudi znana ob primorji baltiškega Jfiorja: die Dunen, angetragener Sand am Meeresufer, ali ker te besede ne pozna stara nemščina v tem pomenu, teinuč le v polenu: Flaumfeder, je gotovo ostanek iz jezika polabskih Slovanov, so nekdaj tam prebivali. Korenika, dhu, dhunati obznačuje anblasen, anhauchen, anfaehen,' heftig bewegen, schiittoln, stiirmen, sansk.: dhunati, gršk. Ov-m, anfachen, rasch hin und her bewegen, “it. fio v sub-tio, sub-fi-mex, goth. dau-n-is, Dunst, starogorenje-Uemšk. tun-ist, Dunst, Sturm, staronord. dy-ja, bewegen, schiit-teln, staronord. dunn, Flaumfeder, litov. duje, Flaumfeder, duja. ‘jtaub. slov. d u t i, blasen; srb. in slov. d u n - o t i, blasen d u n j a, cul-C[ta plumea, dunjac, mali cydonii genus, Q,\utte, starosl. dynia, ^ocurbita ruski: d u-1 - j a, Q,uitte, tedaj naduti sad; tore dovolj dokazov, ^a je korenika du tudi slovanska, in lehko stvarila pomene nadutega peska, des vom Seesturme zusammengeblasenen Sandes, kar tudi pribije litovsk. duja, prah. Da so Venetčani prvlje, nego so nemški ^othi in pozneje Longobardi rogovilili v tej pokrajini, imeli pozname-novanjeza napihani pesek, je gotovo. Ker so na take višine stari Slovani
stavili svoje vare (Burgen), so to ime pristavljali svojim gradom, zato Borodyn, Varadyn, Petrov Varadyn. Var je slovanska beseda iz korenike var, schliessen, vora, saepimentum, toraj Varadyn, ein geschlossener Hiigel, zagrajen brežuljak; primeri Belovar = Beligrad. Cuda, da besede d u n a staronord., starogo-rcnjenem. in frižčina ne poznajo, samo anglosak. jo je ohranila v pomenu: Sandhugel am Seegestadc, pač pa keltščina.
Pilar,
spogliar il guscio e mondar il riso, il miglio, 1’ orzo o altra simil biada, slov. puliti proso, Janežič ima puljiti, ausreissen, ausrupfen, italj. pilueare, abbeeren, iz tega franc, eplucher, ausldauben, ako ne iz germ. pfliicken.
Procoio,
Pfereh, kraj, kamor se več živine stlači, nemšk. Pferch, primeri lat. farcio, odkoder far cim e n, gršk. cpoay-vvjn, scliliesse ein, mache fest,	Zaun, litov. b r u k -1 i, i - b r u k -1 i, hineindrangen,
das Vieli in den Stali treiben, primeri analog. (Ttjxo-g, Hiirde, Pferch, starosl. o - s e k u, starogornemšk. s w e i g a, Stajerskonemšk.: schvveig, die sehwoagerin = Sennerin, sansk. svak, san-cire, umfassen; tedaj m/Ho-s za uF\o - s e k zao-svčk. Procoio tudi v pomenu Rinderheerde, kakor swaiga. Procoio je zopet bliže litovsk. nego grškoitalski obliki.
Pilon,
Briickenpfeiler, VVasserbehiilter, Becken, menda se vjema litovsk-pil-ti, aufschiitten, py lini a s, Damm, pylima pilti,*) einen Danim aufschiitten, piliš, Burg, Schloss, slov. pil (Janežič), Kapelle.
Graspo,
Kamni der VVeintraube, obrani grozd, petlika, iz craspo, slov. krašpati, krišpati, rupfen, nakrišpan, gerunzelt, staronem. h res pan, rupfen, lat. eri sp us, kraus, geriimpft.
Po odpadlem gutturalcu na početku beBede ima venetšč. ras-polare, nachlesen im Weinberge, tedaj krašpati, zupfen, rupfen, raspin za graspin — krašpin, Reibeisen, nemšk. Iiaspel za: Hraspel, kakor raspon za h ras po n, zusammenraffen. Iz krišp slov.
*') Druga oblika je pal, sansk. par fiillen, odkoder starostov, poli, Schopfgefiiss , primeri vodo poleni, nap o le m sod, nemšk. folan, fiillen, fola, bokal.
imena: Kri špar, tudi v obliki rus p ar za gruspar, razzolar, scharen, wie ITiihner, ruspio za gr u spi o, scabroso, aspro, se najde ta beseda, znamenje, tla je prav stara. Tudi v slov.: kure 80 ajdo razkrišpale, zerrupft, zerzaust. Venetšč. ima večkrat glasnik o, gder slov. i, na primer: raghiar, wie ein Esel schreien, slov. rigati, idem, glasnik i pa stopnuje v u, na primer: russa 5=3 rissa, lat. rixa.
Braga,
spranga, Riegel, Spange, braga delle bestie, straccale, Schwanz-1'icrnen, braga de le porte, Gegenpfeiler, Riegel, contrafforte, braga d’ un baston, Zvvinge, gorbia, calzuolo, Stockschuh, braga g n a, rete, clie a il ritroso (Oeffnung).
Korenika b rag je metath. sansk. bargli, fordern, andriicken, Sotli, prag g a n, staronem. pfrengen, driicken, driingen, tedaj bi‘aga, Riegel, Spange, als das drtickende, braga, Zwinge, isto bragagna, mreža ednak pomen, ker ribe stiska, poriva. V ne-uietath. obliki mutato r in l, ima staroprusč. balgnas, Sattel, das drttckende, bal zini s, Kissen, p o-bal z o, Pfiihl, litovslc.: bal n a s, za balgnas, Sattel, slov. blazina, Kissen, venetsk : bragag-n.ar, gualcire, zerdriieken. B ra g a, stoji na litovskoslov. glasniški stopinji, grkoital. ne pozna te besede. Tudi starosl. blazna, impe-uimentum, je iz te korenike.
Trippa,
ventre, trippe, busecehie, (Gediirme) aperte nettate, tagliuzzate, cotte e condite ad uso di vivanda, tripada si diee de mangiare eceessi-varuente, tripper, quelli, che vende trippe. Uže sem vse te besede 1-azložil v prvej razpravi in kazal na litov. tarp-au, tarp-ti, gpdeihen, dick werden, sansk. tar p ati, silttigen, slov. trepa, ein ‘bckes Weib. Trippa, ventre, in trippe, čreva so tore satiandus, sabati d a , zend. ima traf-anh, Nalirung, grsč. toh/o;, nahren, fiittern, rtonm, befriedigen, zato sem spada tudi goth. traf-st-Jan, nemšk. trosten. Latinščina ni ohranila te besede; primeri šče srb. trba, venter.
Tatarar,
lavoraeliiare, wenig, langsam arbeiten. Jaz mislim, da je korenika ^at nekdaj pomenjala delati; v sansk. najdeš deva-tati. Grot-tesdienst, v zend. pa ta ti, fem. das Macheu.
Buretelo,
ciecolina, Blindsclileicbe, primeri sansk. bhur, zappeln, zueken, gršk. tfvn-M, riilire um, slov. burja, Sturm, Aufruhr, staronord.
byi', Veter, iz te korenike lat. furor, furia, „dar una buratada", agitare, muover con violenza, buratar, beiiteln, posebno moko, zato lat. intens. fur-fur, Kieie, kar se pri mlonji odtrosi. Grlto-italšč. kaže strogo glasnik /; tedaj venetščina ni zrastla na grko-ital. deblu.
Baza,
buona fortuna, VVohlstand, Gliick, iz bagia, sansk. bhaga, "VVohlstand, Gliick, gornjeluž. z-božo, Gliick, litov. bagas, begiitert, nebagas, unbegiitert, slov. bog — ubog, litov. bagotas, slov. bogati, begiittert. Grščina in lat. niste nič ohranile iz korenike bliag, tudi ne keltšč., germanščina pa v besedi: a n d- bali t - j Dienst, baht-as, Diener, Krgebener, proprie Zugetheilter; iz a n <1 bahtja je novonemšk. Anit, Beamter, sansk. bliag, zutheilen. Iz te korenike je tudi slov. Bog, tedaj Zutheiler, Broaherr.
Branca,
la quantita di materia, quanta si puo tenere e stringere in una mano, tore iz staroslov. bera, brat i, capere, fassen, b rane a, die Fassung, branca, v jeziku Ikalcev, fascio di un certo nu-mero di fili, primeri srbski brani ca, das niclit abgeschiittelte, sondern mit Hiinden aufgefasste Obst; iz branca je glagol bran-car, prender con violenza, tedaj sopet pomen branja, der Fassung i Brancin, riba, ker rada druge bere, zato jo Plinij uže imenuje: lupus; branco*), rebbio, una delle punte della forca, Gabelzacke, toda: das fassende. Indogerm. korenika bhar znači v sansk-tragen, fiihren, faliren, med. halten, fassen, zato sansk. bliar-iša, raublustig, sansk. bhar ti, Dieb, proprie capiens, gr sle. rp&io, lat. fur, idem; gi-ekoitalšč. zopet strogo ima glasnik/, goth. bairan, tragen. Branca tudi Klaue, Kralle, tore capicns, branco, Heerde, Menge, torej nabrana živad, primeri starosl. brati, colligere. Čudovito je, da so Italjani poznamenovanja za kremplje iz slovanščine in nemščine sprejeli, nemško je: s graf ar, stracciar la pelle colle unghie, s g r i n f a, s g r a n f i a, gr a n fi a, zampa davanti colle ungliie, sam Boerio pravi „dal tedesco greifen, grifagno, rapace. Iz venetšč. je nemško Franke, die Adler-pranke, to je krempelj Kralle; bral sem jo v starih heraldičnih pismih.
*) Tudi slov. brana, Egge, gornje-luž. bron, Waffe, sem spada, vendar tudi se lehko b r a n e a, ungue, branco, rebbio, izpelujejo iz bliar, sclineiden, bohren, lat. forare, fri-are, zerreiben, anglosak. briv, staro-nemšk. pri, p ri o, brio, novonemšk.Brci, proprie das zerriebene; gršk. (jp — das Aufreissen, der Spalt, odkod slov. : b r i t - v a, Scheermesser, venetsk. britolin, britola, cottellino temperino, Pedermesser. Branco v pomenu grex, pa bi bilo: Klauentliiere.
Lizza,
liccia, Schleife, specie di barella peruso di tirar da un luogo ali’ altro, menda iz rib h, san.sk. reissen, furchen, litov. rek-ti, einen Acker zum ersten Mal pfliigen, Furchen ziehen.
Chiompo,
jnonco, cionco, verstiimmelt, razve srb. ki o m pav, primeri litov. ^1 um bas, hinkend, latv. ki ib as, lahni, sansk. kliba, verstiimmelt.
Copa,
ttuea, Nacken, prim. litov. kup-ra, Geniclc, grSk. Mtpog, Buclcel, zend. kaofa, Biiekel, slov. k u p 'J>, anglosax. k oj), nemšk. kftfo, Haufen.
Vanga,
Spaten, Grabseheit; k tej besedi šče prideni litov. v a ga, Furche, gršk. Fnyti, Brach, ayvv/n, breehe, za Vir/— staron. vekki, Keil, slav. permutato v cum vi, manga, eiserne Stange, um die Erde aufzulockern.
Erto,
•'»eh, razve lat. altus in slov. rt, Spitze, prideni šče zend. e reta, noch.
Matizzar.
Prideni šče gršk. /lofroš, Getiimmel, in litov. me n ture, ^rehholz, sansk. m at h, drehen.
('i tcida , ^
Knoten, nocchio, iz glada, in to iz prvotnega grata, sansk. S >’ a n t h, kniipfen, gr at it ha, geknotet.
Bogia,
carnefice, pomenja prvotno: der fesselnde, bindende, iz staroslov. “ugl, armilla, torques, iz bogia je ital. boia, in tudi lat. 1)0 i a e, FesselD, Bande so iz venetsk. bugie, bogie, kakor |roia iz trogia, sansk. bhoga, Windung, Ring, staronord. “augr, King, slov. pognuti, goth. biugan. *)
*) Sorodno je sansk. bhudž, biegcn, gršk. (fie<5}'«, ausbiegen, = "ielien, lat. fuga, fugi o, litovsk. bug-ti, bauginti sich erschreckeu, 8eheuelien, venetsk, boghe, Spannketten,
I
Regata.
Komur se razlaga te besede iz raga, ruga, ryga, salarium sansk. argha, Verdienst, Lohn, litov. alga, Lohn, staroslov. r užiti, salarium pendere, ruž-lo, depositum, armenski aspu-. li-arg, h-ar g el, preisen, schatzen,— toda regata, Preisfahren, Preisvvettfahren, ne dozdeva naravna, temu šče predložimo drugo tudi naravno, in sicer koreniko r a g li, sansk. r a g h, r a n g h a t e, rennen, eilen, springen, iiberspringen, katera je v prvotni obliki) in mi smo jo uže pri razlagi besede Languro, 1 e g u r o, Eidechse, našli in rekli, da se z njo vjemajo slov. langati, rusk. JiaraT, jfara, jiara, Jiar-8nia, Frosch.
Poglejmo si jo bolje. V sansk. šče nahajamo: ranili) ram h ati za ramgh, ramgbati, rennen, rinnen, intens. part. rar a h - a n a, eilig, ranghas, ram h as in rahas za raghas, Schnelligkeit, Eile, raghu, rennend, dahinschiessend, leiclit, wandelbar, superlat. lagištha, rasch, schnell, leicht, laghaya, erleichtern. Zx-avenoblika je sansk. argli heftig be\vegen, beben, s ktero se vjema gršk.: o;»/o — o%hi, <>Q%esTai, sieh heftig bewegen, pri starih Longobardih ar ga, Feigling, proprie der Bebende, Zitternde, nemšk. arg pa uže v pomenu: hudoben, menda slov. ar ga, Maulheld, bolje sem spada, nego k argha, pretium.
Grščina je ohranila	==	raghu,	leicht, klein superl.
š-hifrMTTog, ilutriTMv za i-i.cc/yov.
Latinščina ima leviš za: legv-is, levior, le vare, za leg v ar e, leicht machen, ital. leggiere, leicht, leggerezza, Leichtigkeit.
Poglejmo v nemščino. Tukaj najdemo staron. ling-iso, da9 Gelingen, prosperitas, ling-en, anglosaks. lung-re, rasch.
V	keltščini in sicer v irščini, 1 ing-im, salio.
Litovščina ima 1 e n g - v a s, leicht, p a -1 e n g v - i n t i, erleichtern.
Slovanščina in sicer rušč. Jiiirat — jlAraT, ali pa JM»raT, hiipfen, springen, mit den Hinterfussen ausschlagen, toraj v istem pomenu, v katerem sansk. — rangh — langh, slov. langat wackelnd = liupfend gelien. Primeri šče rusk. laznut, davonrennen. Dalje v slabi obliki staroslov. JlBrT.KT«, leviš, Jir.rOTa levitas, JILr-0CTJ>! idem, Jii»3-a, prosperitas, srb. lagan, leicht. Regata (zaradi sufh primeri lopata) bi tore bila legata, .li.niTil das Rennen, Eilen, leichte, schnelle, rasche Fahren.
Iz istega debla zna tudi biti ragazzo, regazzo, Knabe, r a g a z z a, regazza, Madchen, in obznačevati, lehki — lehka, brza, brhka, skakajoča, die leichte, rasche, laufende, rennende analogično sansk. čari, junge Frau, čari-ka, Dienerin, zend. čaraiti, Madchen. gršk. xmQ-og, xovn-og, Diener, Jiingling, *«('«> xovnn, junges Madchen, xovmjr Jiingling, xonnmor, Miigdlein, lat.
cal-o, Trossbubc, goth. s-kalk-s iz č&rak-as, novon. Schalk, slov. cura in čura, Miidchen, proprie currens, primeri na enačili nazorih slonečo staronemšk. dregil = thrael za thragel, fa-ruulus iz goth. thragjan currere, dalje italj. g ar zon, Knabe, •'iingling, Diener, franc. gar<jon, iz korenike k a r d, k r a d, k ur d, schwingen, springen sansk. kur d ati, springen , gršk. XQccfliico, schvvingen, goth. h alt-s, hinkend, lat. c ar do, Angel proprie Umsclrvvung, staronem. s c er do, Angel, scherzen, springen, pa ne iz carduus Kratzdiestel, in ga rejo n ni Strunk, btengel, kakor Diez misli. Litovšč. ima metath. obliko skland-}’ti, schweben, schivanken.
Ker iz korenike ragh — r a n g h — lagh — lan g|h, j e slovenščina ohranila več besed, je tudi mogoče, da je nekdaj kakor venetščina tudi poznala besedi regač, regata v pomenih fant, dekle.
Besede se zgubljajo, ali pa se le v ednem ali drugem indo-germanskem jeziku ohranijo, tako lat. pusus, pusa, pusio, P u s i o 1 a, Knabe, Miidchen, pozna latvijsčina p u i s - i s, p u i s - e n - s, Knabe, Junge, in pa korotansko narečje, puža, Miidchen, na btirskem po edinem Pohorji puža, Miidchen. Venetskoit. p ut a, Putana*) puella in obscoeno sensu, lat. pri Festu putus, puer ni obscoeno sensu, Schandbube, hrv. puca iz noyTHa, p ut ca, (kakor kaca, iz Kajna dimin. od kad) je se v prvotnem pomenu besede p uta, Hode, le ohranilo v litoslovanščini, lito vsk. paut-as, (v gunirani obliki), Hode, slov. kraj Ščavnice p uta ve c, der Stier, oder Mann, der grosse Hoden hat. Putana in putca je torej dekle, ki pute ljubi, hodenfreundlich. Sansk. pota, pullus, ca-hrllus, ne spada sem, kakor Bopp in Fick mislita, tudi pullus j11 iz putillus, nego spada h gršk. mnlo-g nem. Fohlen, Ftillen 'z them. pfila. Pota bržkone iz p A, nutrire.
K lat. p utam en, Schale, Hiilse, in putillus, pellis, qua tegitnr glans membri virilis, šče primeri slov. znano kraj Mure ju Ščavnice — : p u t a n, Kropfsack, Kropfbeutel bei Gefliigelthieren, besonders beim indischeri Hahn, menda iz korenike p ut sansk. afflplecti, conjungere, ligare ali putt, vacuum esse. Srbsko pu-^11 i, koješta govoriti, pa se vjema s sansk. p ut, loqui; **) srb. Putina, Scherz, Tilndelei. Venetščina ima puta, femina nubile, giovane damarito, putana, meretrice, putanazza, idem, putabel a, meretricola, putanezzo, meretricio, p u t a n a r, meretri-
*) V lat. srednjega veka puta, Sckamglied des Menschen (Scaliger) P u t a g i u m, Hurcrei, p u ti 11 a , pars pudendi muliebris, (Horat.) p u-*■’ 11 u s, pellis oa, qua glans membri virilis tegitur, primeri putamen, Schale, Hiilse.
**) Put v sansk. tudi lucere, primeri srbak. p u t a 1 j, putonog, konj, ki ima liso (licliten Fleck) na nogi.
Potopis, II. 1870.	5
oare, putazza, filia bon cresciuta, p u t e 1 o, *) fanciullo d’ e ta fra l’infanzia e 1’ adolescenza, putina de 1’ ochio, Augennetz, pannicolo, che circonda 1’umor ostreo del occhio. Sorodno je staro-nord. fudh, cunnus, novonemšk. futt, fott v besedi Hunds fo tt cunnus canis. Tukaj sopet pridemo na pomene p utam en, pu-tillus, putan, tedaj enako coglione, lat. culeus, ruski kul j; Sack, škand. kul, Sack. Primeri enake nazore: lat. scortum, Fell, Ilaut, Scbleppsack, unzuchtiger Balg, Hure. Ednako lit. ergelis latv. erzelis, Hengst, slov. erg o 1 ia, Gcstiitt, ergolan, Huren-kerl, zend. e rezi, Hode, Hodensack, gršk. o p/o c,-, govo^og, Hode.
Ruga,
Strasse, Gasse, zato v Benetkih ulice: Ruga dei bresi, Ruga dei specieri; itd. franc, iz romanšč. rue. Ruga bržkone stoji za rova — ruva, Graben, ker venetšč. glasnik v rada spremenja v g in govori se: in/ola za uuola, seiv/ente za seruente itd., ali pa iz rug, brecben, zerbrecben, lito v. lužiš, Bruch.
Pinco,
bastimento de piane molto appianate, vtegne biti gršk. nival, genet. nhanog, Balken, Brett, sansk. pinaka, Stock, Reule, vendar tudi slovanšč. pozna llblii> truncus. Latinšč. in nemšč. ne poznate te besede.
Algvaro,
solco, primeri sansk. ardžate, recken, strecken, gršk. 0Qtym, litov. r a ž - y t i za arž-y ti, sansk. a r d ž u g a, gerader Weg; tedaj a 1 g v a r, = argvar, das sich gerade liin streckende.
Slapa,
cianciona, Plausclierei, slov. žlapati, idem, slap ar, pappare, slov. po-žlepnoti, verschlucken, slepar, colafizzare, s lep e ta, ceffatella, Maulschelle, slov. žlepnica, žlepetalo, Plappermaul. Ta beseda je sorodna s sansk. d žal pa ti, murren, reden, staro-nord. k 1 ifa, schallen, novonemšk. kiiiffen, litovsk. žlep-tereti, murmelnd reden. Latinščina in grščina ne poznate te besede. Venetsk. ceffatella je iz klefotalo, klofuta, Ohrfeige, in spada k nemšk. klaffen.
*) Enako slov. jajčavec, mošnjavoc, mlad, bister, prevzeten fant, coglione.
Gradada,
scalinada, Treppe, Stufe, sicer lehko iz lat. grad o — gradior, vendar tudi slov. pozna v možni obliki: grodij — gr osti, schreiten, gotli. g r 'i d i s, Schritt, Stufe, sansk. gardhyati, ausgreifen, streben, gierig sein, grdhnu — hastig, gierig, grdhya, Gier, slov. g 1 a d rr>, iz gr a at, Hunger, žl'l>d-aja, bcgehren, srbsk. žudim, idem. Ker v besedi gladi. imamo slabo metath. obliko za gradi., je vtegnilo tudi znano biti gradi, v pomenu, Schritt, ktuie, in staroslavno mesto starih Venetov Gr rado ime dobiti po stopnicah, po katerih se je v nje prišlo, dasiravno nam tudi ime slov. gradi., Mauer, Hiirde, Stadt, Iiaus, daja naravno razlago, primeri zcnd. geredha, Hohle, litov. garda-s, Hiirde, slov. ogradi ca, Schafpferch, slov. graditi, umhegen, von Ziiuneo, gradnjak, eine Eichengattung, deren Zweige und Holz vorztiglich zu Zaunpfahlen und Zaumvieden geeignet sind. Venetčan mesto Qrado imenuje G r a o in Gradčana — G r a e s a n, abitante di Grado.
Glasnik d izpahne venetsko narečje, zato Pao in iz tega Po ^Pado — Padus, ime reke.
Iz g ran d — menda tudi slov. greda, Gartenbeet po podobi, ki jo slogi imajo stopnicam podobni.
Grapa,
erpice, Egge, brana, grapegia= grapeglia, Klette, sorte d’ erba i cui frutti s’ attaccano altrui alle vesti, g r a p e 1 a, ramponi, »ttminetta di ferro con punte, eiserner Rechen, ITacken, liarke. *se te besede so iz korenike grab. Grapa = graba, brana, ker grabi, ogreba njivo, grapegia = grapelja, ker se sgrabi oblačil, in grap el a, železna kljuka, ki tudi stvar grabi. V indoevropskem jezičnem zakladu se je deblo grab v pomenu grabiti, sgrabiti edino ohranilo v litovšč. gre bi u — grebti, ergreifen, raffen, erfassen, packen, graibyti (durativ), nach etwas greifen, latvijsk. grabt, greifen, goth. greipan, novonemšk. greifen, staroslov. grab-l-jij, grabiti, raffen, fassen, packen, novosl. grabiti, fassen, packen, rechen. Ker je to deblo stvarilo troje poimenovanj različnih predmetov, je imam za pravenetsko.
,Carpia,
v patavšČini pomenja pajek, Spinne iz korenike k ar p, wenden, urehen, starosl. kr p a, textura, tedaj lcarpia, die Dreherin; litovšč. P°zna metath. ltraypiti, wenden, drehen, sklepas, Gew5lbe, slov. sklep, Handgelenk = gršk. mQtt6g, Handgelenk. Iz te kolnike ime reke Kolpa, Kolpinka, dalje imena: Krapina, ai>glosax. metath. hrof, Gewi>lbe. Latinščina ni nič ohranila iz te korenike. Menda tudi luž. k o 1 p, labud, ker se po vodi pla-
vaje sem in tja obrača. Slov. klop, Zeeke, Schaflaus, metatli. iz kol p, pa iz korenike k ar p, s k ar p, zerschneiden, litovsk. krap s z ty ti, kratzen , gršk. axof>nio?, scorpio, litov. lcerpu, schneiden, scheeren, venot. acarpello, železno orodje za pečine tesati, lat. scalpere, seulpere, gršk. nokAmta, behauen.
Bega,
rissa, contesa, contrasto, Zank, Streit. Korenika je bag, beg, spreclien , ruhmen , brusten, sanslc. bliadž, b h a n d ž, leucbten, spreehen, venet, bagia, Posse, Sclierz, italj. ia venet, baia, gršk. <jp iyya>, leuchte, c[ityyo$, Strahi, anglosaks. bag, da s Ruhmen, Briisten, starogornemšk. b a k, Streit, Zank, bag a n, pagan, zanken, ha-dern, streiten. Latinščina nema sorodne besede; irsk. faighim ,
i	speak, talk, govorim, faigle, words, conversation, faigh, a prophet — prorok; iz te korenike staroslov. uarpi, purpura, tudi byssus, naj svetlejše platno. Ker seje pomen s vit lobe pri Slovanih obranil, je gotovo tudi bil znan pomen govorjenja,*) primeri srbsk. bajem— sunce baje—sveti, in slov. bajati, incantare, nreči, zato baje, baj d a — b a j o - d a, dicitur, „Na Vincencevo b aj e lepo vreme za grozdje," govori se kraj Mure.
Pizza, Pinza,
Schichtsemmel, prideni šče razve sansk. pitu, Nahrung, Speise, zend. arem — pitu, iz arem, gotov, tedaj čas, kedar je jed pripravljena, dalje ra-pithva, Mittag, litovsk. p e tu s, Mittag, Essenszeit, slov. pitam, ich fiittere. Lat. in grščina neste obranili tega debla.
Lopa,
scoria, Metallschlacken, gršk. lin-og, Hiilse, litov. lup ti, sclnilen, slov. lupim, ich sebiile, staronem. louf-t, iiussere Nussschale, lat. liber, Bast.
Guanza, guancia,
iz g u a n d i a, Backen, Wange, primeri sansk. g a n d a, Wange, litov. ž a n d a s, Kinnbacken. Litov. čestokrat g spremeni v ž, čestokrat pa prvotni g ohrani, postavim sansk. gadati, spreehen, slov. ga d a ti, pre-gadati, conjicere, litovsk. žad as, Sprache, Rede, latvijsk. gitdat, cogitare, ravno tako v slov. je sansk. </, gh na početku čestokrat, <j, čestokrat Ž, na primer staroslov. gansf>, litov. Žan s is, staroprusk. zansy, sansk. bamsa iz ghamsa, nemšk. gans, staro-prusk. gabavo, slov. žaba, Froscli. Ta prikazen nam razjasnuje
*) Slov. zb a g lati, uberreden, ubbetteln ('Murko).
oblike venetsk. gala, Schildkrote, in slov. ;žely. Guanza, guancia tudi zna biti nemšk. Wange, ker se </ pred v rad v ital. pritekne, primeri guastare = vastare.
Ganzo,
Haken, S pati ge, iz gandio, ganzo, raffio di metallo, clie attacca per afferrare, chechesia, primeri sansk. gandli, fassen, festhalten, &-gadh-ita umklammert, grški ytvrn, er fasste, lat. pre-hendere, got. gat, fassen, staroprusk. sen - gid - ant, enipfangeD. Ganzo
—	gandio stoji na slov. glasniški stopinji.
Gazarar,
verderben, vernichten, sehanden, gazarar je iz gadi ar ar, primeri starostov. gažd^ = gadjij>, beschiinpfe, beschande, litovsk. gadinti, vernichten, gendu, ich verderbe, geda, Schande, sansk. gadh, gandh, verletzen, grsk. xo{)(o = po Hesychiji, Schade, Verderben, srbsk. gadara, sablja, die verderbende, ver-letzende.
Scarabazza,
kurva, nesramna ženska, scarabacbiar, besehmieren, staroslov. skvara, Schmutz. Drugi indogerm. jezici niso nič sorodnih besed ohranili. V besedi scarabazza za scvarabazza je v izpadel, primeri slov. os kr u no ti, starosl. CKUp’l>HlUl,;i, meretrix, ^‘Kiipiiiib, macula, CKliapt, iniquinamentum, vendar primeri tudi rusk. s k a r - e d , ein unflathiger Mensch !
Patacheo,
vivanda composta di farina, mele, noci etc. 'sansk. pathyaiti, anfiillen, zend. beschiitten, bestreuen, ali pa iz pat, ausbreiten, srbsk. patiti, patisati, ziehen, nachlassen, menda potice?
Grola,
eorvo, iz starosl. graji}, crocito, litovsk. groti, staronemšk. krajan, crocitare, zato Kr ah e, rusk. graj, crocitatio , slov. grajam, vitupero. Grola je tore erocitans, primeri krokar, eorvus iz krokati.
Tukaj naj omenim edne posebne navade pri starih Venetih. Aelian pozivaje se na Theopompa piše : „Theopompos inquit V e-n e t o s circa Adriam positos, cum tempus arationis tertiae et se-naentis faciendae aderat, monedulis placentas munere mittere. Lycus cum haee vera esse fatetur, addit etiam loros rubros eis proponere‘>. Te navade tudi omenja Aristoteles (de mirab. add.),
da so Veneti poslali posebne ljudi krokarjem nasproti, ki so jim darovali pogače z oljem namazano in strdom napolnjene, in krpice kožnate rudeče pobarvane. Ce so krokarji te daro sprejeli, na nje zleteli, in jih snedli, so poslanci veseli šli domov, Če pa so žrtve odbili, povrnoli so se žalostni, ker to jim je bilo znamenje slabe letine. Krokarji so bili v slovanskej religiji bogu solnca posvečeni ptiči, božestvo solnca pa je pospeševatelj in varuh setve, zato so jegovim tičem dare prinašali. Pobožnost Venetov hvali uže Homer in reče, da jena to ljudstvo z dopadenjem gledal Zeus; tudi Tacit in drugi hvalijo njihovo pobožnost. Šče denes slov. ljudstvo misli, da krokarji ob Jakobovem odpotujejo v posebni kraj, gder imajo svoje pogovore, in dobavljajo poročanstva. Pravi ljudstvo, da krokarji gredo ob Jakobovem v Galicijo na božjo pot. Galicija ni drugo, nego krokarska dežela — Kabenland, ker galica iz gal, sonare, obznačuje v več slovanskih narečjih krokarja. V ruščini se je ohranilo samo s drugim suffixom iz te korenike: gra-č, die Saatkrahe. Menda venetska grola tudi obznačuje Saatkrahe, in vtegnili so Venetčani baš gore omenjene za setvo kobne krokarje grole imenovati.
Julian (Imper. orat. II. pag. 72) omenja, da so šče za njega Veneti opravljali svoje stare pobožne navade; in to nam tudi pričuje rimsk spomenik najden v Torcellu, ki ja eden venetskih koncev, in ki se po Filiasi ju (Memorie storiche III. 330) tako glasi:
LOGIVS PATROCLVS SECVTVS PIETATEM COL. CENT.
HORTOS CVM AEDIFICIO IVNCTO VIVVS DONA VIT.
VT EX REDITV EORVM LARG1VS 110SAE ETESCAE PATRONO SVO ET QVANDOQVE SIBI PONERENTVR. *)
Sicer iz Vegetia zvemo, da se je glavar črez sto vojakov velel „centenarius'‘, vendar tukaj se imenuje posebna oblast „Colle-gium Centenariorum'*, in te ne najdemo v rimskem upravništvu.
Uže Filiasi je dokazal, da so Rimljani, ko so se jim Veneti podvrgli, jim pustili svoja starešinstva, vtegnil je ta collegium Centenarium biti ,,setništvo“, Hundcrtschaft, katero ne najdemo
*) L o g i u s je brez dvombe starovenetsko ime, primeri stavopolsko: Logi s la v (Cotlex Poloniae 1231. 34) Logod, Logodij itd.
samo v staroslovenskem pravu, temoč ga tudi Tacit pri starih Germanih omenja. Logius Patroclus je daroval vrte svoje s hramom vred, da bi se iz njihovih dohodkov njegovemu patronu obilniše postavljale rože in jediva. Tukaj tore nemoremo misliti na rimske »ee ntenariae coenae“, ki po licinski postavi (lex licinia) niso smele več nego 100 sestertiev znašati. Te večerje so se napravljale živim, a Logius Patroclus želi, da. bi se nebi samo jegovemu patronu, ki mu je dal svoboščino, ali je bil jegov odvetnik, to naimer pomenja lat ,,patronus‘‘, temoč tudi jemu samemu obilniše rože in jediva postavljalo.
; Kakor Filiasi piše, je to bil groben spominek, tedaj se zelja Logia Patrokla odnaša na smrt.
Pri Rimljanih ne najdemo navade, da bi na grobišča mrtvih bili postavljali jediva; pač pa pri Slovanih Gebhardi piše: ,,Die Meissner und Lausitzer zogen a m ersten Marz friih Morgens mit Faekeln aus jedem Dorfe nach dem Begrabnissplatze, und opferten Speisen ihren Vorfahren,“ in Stella o Polacih in Litovcih (Hart-knoch pag. 186). ,,Quo more usquc nune sepeliuntur, addito etiam potu melleo aut ex frumentis faeto in testaceis vasis“. Obil-oiše beri pri Hanušu (Slaw. Myth. 408 - 409).
Te žrtve so se pri Polacih velele stype, menda sorodno s lat. s tip s, ki tudi obznačuje, Opfergabe, Versbhnungsopicr, tudi s trav e.
Šče drugi symboli na tem spomeniku kažejo na slovanske religiozne nazore. Filiasi piše : ,,Sopra di un alto piedestallo ella e incisa, ne lati del quale scolpite vi sono una riga, una squadra, ed altri instrumenti, e diversi rami di alloro con degli uccelleti, ehe vi scherzano sopra. Quegli uccellini simboli gia furono Gella vita futura“.
Hopet v staroslov. mythu nahajamo, da so si duše umrlih mislili kot ptiče, kar sopet lehko se bere pri Hanušu (pag. 277).
Tore tudi religiozni spominki pričujejo za slovanskost Venetov.
Tudi Filiasi je mojega mnenja pisaje: „Ella si dice, che al Lollegio de'Centenarj di Altino quel Logio vivente dono degli °rti colle annese fabbriche, aggravandoii di un legato, perche na o r t o egli s u 1 s e pole r o suo e del suo P at r ono cibi fossero posti abbondanti, e rose ne’ giorni anniver-sarj“.
Kaj je za prav „collegium centenariorum“ bil, ni dognano, nekteri mislijo, da so bili rokodelci, ki so opravo „centones“ grobe Rauernkittel, za vojake oskrbljavali, drugi, da so v gozdih drva Sekali, tretji, da so kamenje tesali, meni se dozdeva moje mnenje fiar tehtnejše, da} je „collegium centenariorum'1 bil polatinčeno se tn i š t vo.
Cisara, tudi zisara,
brina, mraz, patavinska beseda za cicara, ker to narečje, kakor venetsk. c sprcmcnja v s, ruski čičer in čičer a, hlad, mraz, sansk. §i- §i r - a, mrzlo, zend. brez redupl. c a r o - ta, kalt, litovsk. tudi brez intesiv. oblike: szalu, szal-ti, trieren, staronord. bel-a, Reif, z rom litovsk. szar-ma, Reif, starosak. in staronord. h rim, Reif, angl. rime, Reif. Drugi jezici niso ohranili nič od te besedo.
V	intesiv. obliki tore samo sansk. venet, in rus. Prusč. šče je ohranila pa-salis, Frost in der Erde, = litov. pa-szal-s. Beseda ta je gotovo pravenetska.
Ramarro,
Eidechse, italj. lacerta. Kakor je lat. lacerta sorodno s lacer-tus, Oberarm,gršlt. )Jxqu-vov, Ellbogen, in lacerta je Oberarme habend (menda tudi Eid-achse stoji v kaki zavezi z besedo Achsel), tako je tudi ramarro iz rame, lmmerus, brachium, tedaj isto, kar lacerta. Grekoital. oblike so: uofi-og, Gelenk, Schulter, lat. ar mu s, Schulter, Vorderblatt, Oberarm, goth. ar ms, starogerm. aram, novonem. Arm, iz lat. ramus, Zweig, težko. Italj. pozna ar mi le, Armband, ar men to itd., tedaj neso se glasniki prestavili, kakor v slov. V sansk. najdemo irma, Arm, Vorderbug des Thiers, zend. a r e m a , Arm, vse iz korenike a r, ftigen ; v prvotnej obliki je slov. j-arj,mi>, jarem, Joch, tedaj das fiigende_, tudi lat. armentum, Spannvieh, je iz te korenike. Menda je tudi iz te korenike venetsk. arnaso, sod, proprie, das Gefiigte, primeri s£j,d'I,, iz s;j, curn, in de, thun. Iz korenike ar, s drugim de-terminativnim suffiksom je gršk. /eozv-g, Verbindung, Freundschaft, c(qtv m, fiige zusammen, ar tu s, Glied, proprie Gefiige, primeri člen, sklep, das Schliessende, ruslc. ar161 j, družina, občestvo, tovarištvo, proprie Gefiige, primeri pagus, paže, pazuha iz pag, pangere, paziti. Fick tudi iz te korenike izvaja Arya, Arier, in reče, da obznačuje: Gonosse, Max Miiller iz ar, arare, in jemu so Aryas, Ackersleute, Haugu in dimgim so Aryas, die Ehrwiirdigen.
Ancin,
uncino, Ilaken, venet, bliže stoji k sansk. anka, Haken, Klam-raer, zend. a k a, idem, lat. uncus, anglosak. a n ga, o n ga, Spitze, gršk. oyx-oš, gebogen, Ilaken, tudi v slabi obliki zend. altu, Spitze, lat. acus, slov. O k, O kič, Uk vi ca, Ukovice, Acnik, Acelj, imena rtastih hribov, A cul a, Ucalnik, imena prebivalcev na rtastih bregih. Z predpostavljenim v — V - o k 1 e, ponemč. Hiilben, za Httblen, bavarsko Hiibel, rtast brežič.
s
Arredi,
termine colletivo , ch’esprime una <]uantit;'i di cose ne e e ss ari e, e arredi e piu proprio delle cose, che servano per abbellimento (Putz, Schmuck); jaz stavljam to besedo k srb. irudje, staroslov. orodij e, apparatus, in v tem pomenu se vjeiua tudi venetsk. arredi. Miklošič ima sicer to besedo za tujko iz nemščine vzeto, ali ker jo najdemo v starobolg., novoslov., češč. in polščini, v pomenili apparatus, negotium, instrumentum, nuncium, jc gotovo domača. Germanske oblike so: staroškand. erindi, orendi, Geschaft, Verrichtung, anglosak. širende, starosak. arundi, starogornjenem. arunti, srednjenem. erende, arant, Bothschaft, Auftrag. Fick izpeljuje to^ besedo iz korenike ar, sansk. ar no ti, treiben, rennen, slov. na Stirskem po prestavi glasnikov: r o n j a t i, prironjati, von wolier kommen, gršlc. <>Qvvai, <iQvvr.ai, erregen, sieh erheben, zato oqvsov, ogne, ptič, lat. or-ior, sich erhebcn, staronord. ar n a, gelien, fahren, rennen, iz te korenike so dalje sansk. ara, bereit, ar-am, zur Hand, bereit, starosak. aru — bereit, sansk. ar ati, Diener, primeri slov. posel, Diener, in Geschalt, zend. aurva, behende, schnell, slov. orel]>, brzi ptič, !td. Arr-edi — irudje, or-ondje, orodje je tore to, karje hitro pri roki, kar je ročno, in ročnost, priročnost velja za pripravo, apparatus, posel, nuntium, in za opravilo, negotium. Venetska oblika arredi kaže na samostalno stvarjanje besede; v venetščini se tudi najde: arri, arro! modo d’ incitare le bestie da somaal °amino, slov. are, bista are! toda urno! vsaj tudi urno je iz ar, tudi staroslov. ori>, konj, primeri sansk. arvan, konj, pro-prie Renner, der schnelle, dalje kot-urna, podleska, = sansk. čata-arna, der schnelle Vogel, tudi or-o užije, orožje, instrumenta etc., samo s drugim suffiksom — ong — o n ž — ug
—	og, kakor or-ondije suffiksom ond — od — ud, primeri: lab-ond, lab ud, labod. Suffix ong — og—ug najdeš v pe-stranga, Forelle, rusk. pestrugx iz pestri, pisan, bunt, bjeluga ,z bjelanga., vrtljug iz vrtljang itd.
Gombina,
v patavskem narečji, porca, Furche, quello spazio della terra nel campo, tra solco e solco, nel quale si gettano e si ricuoprono i semi. Mi to besedo moramo nazaj peljati na koreniko gamb, v slabi obliki gab, in ta pomenja: schnappen, beissen, klaffen, tief sein, sansk. d žab h, aufbeisseu, gabh-ira, tief, gab ha, Spalt, džambh-a, Bissen, grŠk. (Inn-tm, einsenken, eintaucheri, zend. S a f - y a, Abgrund, džafra, klaffend, tief, zaf-ra, Mund, Rachen, gršk. yaii(prikal} Kiefern, staronord. kaf, die tiele See, starosak. kafl-os (plur.), Kiefern, anglosaks. ceaf-el, Schnabel, Schnauze? camb, pecten, staronord. gap-a, gaffen, klaffen. Kakor v sansk.
in perečim nahajamo sedaj glasnik g in sopct dž, tako v slovansčini. Z prvotnim g je starostov, gomb-a, srb. gub-a, novosl. g ob-a, spongia, proprie (las Klaffende, slov. gob-ec, Schnautze, primeri anglosak. ceaf-el, Schnautze, česk. hub-ič-ka, Miindlein, primeri zend. zaf-ra, Mund, rusk. guba, Lippe, g je prelazil v z-% litovsk. žeb-ju, beissen, staroslov. zo bi}, zerbeissen, zcrreissen, z{jb'i> — zob — zub, dens, proprie der beissende, žaba, proprie die schnappende, klaffende, staroprus. gab avo, idem, rusk. ž a b - ry, die Fischkiemen ; *) menda sem spada tudi rusk. guba, die Bai, venetsk. ghebo, „ghebi, piccoli canaletti che a guisa di vene minori portano 1’ acqua per tutta la Laguna“. Ednake nazore smo našli v besedi baise — badice — badiče, badike, iz bad, stechen, graben, in iz pomena jame, grabe, badise, Fischrachen, Fischkiemen, sbadagio, Mani, Maulkorb itd., glej pri besedi baise. Go m bi n a sopet stoji na slov. glasniški stopnji.
V	slov. se žabry, Kiemen, velijo: š k ar ga, menda iz korenike s k a r g, kreisclien, staroslov. s k r g - a t i, frendere, kreischen.
Spilon,
Stecknadel, slov. spila, lange holzerne Nadel, je težko tujka, ker v ruščini nahajamo: spila, die iiusserste Spitze, venetsk. spilar, anstecken, slov. Spiliti, zašpiliti, mit der Stecknadel ein Kleid zuheften, nemški Spal = Splitter; gotovo spada sem nemško: Spor, staronord, s p i o r, Speer, proprie špilasto orodje, die stechende spitzige Waffe.
Aida!
audar via, slov. hrv. ajd, ajdi = pojdi.
Jiean, Bedna,
zabedan, bedana, stordito, scimunito, unbesonnen, betiiubt, dumm, slov. bedan — bcd-ak, litov. bed-a, Elend, staroslov. b6d-a, Elend, Bedriingniss, Qual, Noth, Lcid ; sorodno je gršk. aafl-oi;, Leid, niv-ttog, Kummer, lat. fas-tu-s za fad-tu-s, foed-u s, eckclhaft, staroslov. b č ž d= b e dj ^ , b c d i ti, zwingen, nothigen.
Glasnik d venetšč. med dvema samoglasnikoma izpehuje, na primer piochio za pidochio, uš, Pao za Pa d o, flumcn Pad us.
*) Sem spada rusk. dialek. ;jJU>p!l = z e mbra, eine Vertiefung, in welcher sich das Wasser ansammelt, polsk. zap, Spalte, ruski z ep, slov. žep, Tasche, žepno (ne žekno) Krater, Schacht.
Paltan,
za pantan, ker glasnik n spremenja venetšč. in italšč. sploh v l, primeri veleno za veneno, alzana za anzana. Paltan ob-znaČuje: fango o porcheria, clie gcncrano le paludi, paltanoso — paludoso. Deblo je pan s suffixom ta-fano, kakor starostov. P% — to — panto, Fessel iz pin, pan, flechten , staroprusk. panne-an, aceus. Sumpfbrucn slov. Pan-e če, Pan-ov-je, imena vesi v mužnatih kraj ib, gotli. fam, Kotli, anglosak. fen n, staronem. fenna, Sumpf, srb. pan-ae, avis quaedara palustris, odtod Panovina, Panonia, terra palustris, sansk. pan-ka, Sumpf.
Anzana,
fpiella fune, cbe serva pcr tirar le barobe per 1’ acque, staroslov. •■Jz a, vinculum, novoslov. o že, zend. aghana, Strick, gršk.
Strick, venet, ansia, Beklemmung, staroslov. ijzina.
Chiuchiar,
beri čjučjar, succiare, saugen, chiuchiada, il succiare, ebiu-c h i o, il buon vino, c h i u c h i o n, gran bevitore. Sorodne oblike so lat. sucus, Saft, sugere, saugen, latvijski: sueu = sukju, saugen, svakas, II ar z von Baumen, staronord. sjuga, anglosaks. 8ftean, starogornemšk. sugan, starosl. sek-nij,, fliessen, solfb, Saft, s očtnT,, von Saft, srednjenemšk. souch, litovsk. sakas, Harz, zato sacrium, jantar, kakor seje v Scythii, to je, v severni Evropi po Plinijevem poročilu jantar velel, sacrium je torej ska-Žena litovska beseda iz sakas, Harz, kakor lat. s u c i n u m , venetsk. sukin, sučin. V venetski besedi pa nahajamo to vla-stovitost, da se je glasnik s spremenil v c—č, to stori tudi slovenščina, primeri cucati, saugen za sucati, cecati za sesati, zizati, cmereka za smereka itd.
Chiecco,
lo stesso che aloco, ulula, slovenski čuk.
Schianzar,
leggermente bagnare, spruzzando del acqua; seb ianzar, je iz s c h i a n d i a r, tedaj thema s k 1 a n d, primeri gršk. xla8-aco, xlad-aan(o, schiitteln, vendar bliže je šče litovsk. sklandau, sklandyti, schiitteln, schwingen, sclnveben. Drugi indogerm. jezici niso nič °branili od te besede.
Lazzo,
iz laccio, Strick, težko iz laqueus, dasiravno je sorodno, ker Italjan qu čisto izgovarja, primeri acqueo, wasserig. Jaz lazzo 8tavljam k staroslov. leeg,, lec-ati, illaqueari, fangen, bestricken, p o-i 0,61», laqueus , vendar tudi primeri lat. lac-io, vcrstricke, verlocke; menda sem spada tudi gršk. Xayi-nvm, erlangen, primeri starosl. po leč^, po-leč-iti, lay%avziv, tedaj zna venetsko lazzo ravno tako domače biti, kakor lat. lacio in 1 a q u e u s.
Poza,
Stiitze, Lelino, puzar, stiitzen, anlelincn, ital. poggia, idem i'& them. p a g, festigen, gršk. nrjy-vvui,	slov. paž-iti, lat.
p a n g e r e; tedaj se prva razlaga popravi. Primeri sansk. p a d ž -ra, fest.
Cozzonar, scozzonar,
iz scoccionar, cavalcaro un cavallo non ancora avezzo al frerio, e c o z z o n, sensale da cavalli, Pferderaakler, scozzonar, sachetar, sbardelar, ligur. iniziare altrui ne vizii e nelle turpitudini, scozzeta, Wiesenlerche, scoeo, sfreno, ungeziigelt. Ta beseda, ki obznačuje: konja vpregati, brzdati, osedliti, je zelo znamenita. V litovšeini nahajamo v močni obliki: kink-au, kink-yti, anspannen, giirten, sansk. kač, kač-ate, giirten, binden, kanci, Giirtel, srbsk. kanč-elo, Bund, posebno fasciculus filorum tortorum, sorodno je nemšk. h a g, Umzaunung; grščina ima iz te korenike edini xdx-a).o-v, Ringmauer. Ker so stari Veneti sloveli kot imenitni konjerejei, so gotovo uže imeli vsa poznamenovanja za pripravljanje in vpreganje konjev, tore imam besedo za pravenetsko. Latinščina ni nič ohranila iz te besede — ako ne kje cingo? — Sem šče spada bolg. k a č - u 1, Kopf-bund, k a č 6, vezat, slov. k y k - a, Zopf, das Gebundcne, goth. hale-ul, staronem. h a oh-ul, plašč, tedaj oblačilo, ki Be opaše, primeri sag in kaban, pri razlagi teh besed.
Canota,
pastocchia, dummes Zeug reden, primeri srbsk. k e n j - k at i, raunzen, zato v Hercegovini: kenjač, osel, kenj-ica, oslica, proprie: die Raunzerin.
Coconar,
trogliar, stottern, undeutlich reden, primeri litovsk. kauk-iu» heulen, starosl. skyč-^, bellen, venetsk. cocon, balbus.
Cocolin,
bimbo, cecino, Knabchen, primeri zend. kagu, klein, gering, srb. kukav, miser.
Coger,
beri k o d ž e r, Ochsenhaut, die die Schiffer ausbreiten, slov. koža, nisk. k o žan, lcderner Etittcl.
iSmonarse,
perdere la voglia, smona, entmutliigt, smonada, Verdruss, iz praepos s — ex in korenike man, sansk. man as, Muth, zend. ®ananh, idem, gršk. [ifaog, Mutli, Sinn, staroslov. MBHIft, sinnen, litovsk. miniu, idem, gotl). ga-mun-an, gedenken. staronemšk. [ti in ni a, Minne, Liebe, primeri šče srb. mani, neidig, mani s ati, jemandem etwas aussetzen, gršk. /n/v-i-c, Groll, tedaj, ker obče indoevropsko, pravenetska beseda.
iSmorcagio,
^uzareto, magrino, sottilino, tedaj s m or kal j — smrkljavec, Kotzbube, primeri venetsk. smorzin, smrkelj, Rotz.
Sogeto, sogeton,
•nož močne postave, naj se popravi iz suggeto = lat. subjectus, primeri nemšk. ein untersetzter Mann.
Spinazzo,
lecciaccia, sod, kamor se smeti in druga nesnaga (feecia) meče, primeri staročesko Spina, Schmutz.
Sponchiar,
for forza per mandar fuori gli eaerementi del corpo, tiskati, porisati, zend. 9pa£, driicken, gršk.	driicken. V sansk. naj-
emo <; p a (j -ati, binden, kniipfen, kakor tudi gršk. (T(ptyya> ob-2naČuje, binden, wiirgen, schntiren, in v tem pomenu najdemo be-sedo sopet v srbščini: s p u čat i = staroslov. s p M č - at i, zuschniiren, zubinden, zuhakeln, zusammenziehen, sponchiar, iigur. dolarsi, J^ostrarsi non soddisfatto intieramente; tedaj gedriickt, geschniirt, beengt sein. Latinščina ni nič ohranila, Nemec ima iz te korenike: ^ pan ge, torej = Band.
Stibio,
sciochino, Dummkopf, iz CTBBJIO, truncus, primeri venetsko pinco, truncus et stultus.
Stropom,
vincastri, Bindruthe, primeri starostov, strop, laquear, das Ver; bundene, srb. stropnica, funis stramineus, A. (lellius rabi struppus, Band, brez dvombe iz venetsč.
Cabare,
guantiera, Milchschale, Milchgefass, srbsk. kabli ca, vasis genus lacti aut caseo adservando.
A chico!
appena con difficoltd, schwerlich, es wird Kampf kosten, primeri srb. čikati, ad pugnam provocarc, čik! komm lieraus! ruski , toč — vtoč, slovaSk. čikutat, sicli schlagen, rusk. čik at, schlagen, hauen, chiapar una chico na, ubbriacarsi, primeri einen Teps, Wichser bekommen. Iz čik ati je srbsk. čik o,*) čiča, čič, Vctter, proprie percutiens, primeri dundo. venetsk. b a r b a n; razlago glej v prvej razpravi; venetsk. tudi chicona manicamento, primeri slov. koline gostija, kedar se svinje koloj«, toda chicona, manicamento, dasDurchfrossen, ob-značuje to, kar nemško dreinhauen = tuchtig durchfressen, ali pa slov.: Tak smo sekali, mlatili za: silno jedli. Sem spada šče slov. „konja čiknoti", das Pferd mit der Peitsche hauen, in tudi madžarsk. čikoš, Aufseher der jungen ungeziihmten Pferde aul der Pusta, je iz slovanskega čikati, in prvotno obznačuje percutiens. V sansk. se najde čiklt, laedere in vexare, tudi ligare, rusk. nai-ečno čiltanje, pletenje vrvi, das Strickfiechten, čku — člcat, an einander schlagen.
Sgusso,
Scorza di noci, za sgluscio, ker Venetčan ne more gl — Ij izgovoriti, srb. ljuska, putamen, polsk. luska, česk. luska, slov. luš-ina, staroslov. luska, involuerum. Tudi brez praepoz. s
*) Čudovito, da stric ima pri Slovanih zmirom hud pomen in ima poznamenovanja kaznitelja, med tem, ko test, tešča obznačujo consolans, trostend, beruhigend.
se ta beseda najde: gussa = gluscia, to je: lušia, lus-ka, luš-ina.
Bizarin,
tudi Bezerin, agnelletto, slov. bi ca; prideni šče Watz, Wetz, verres, v švicarskih narečjih, gotovo iz venetskega, primeri srb. belca ti, slov. b e ca ti, blocken, beltica, Scluif, srb. b e k e 1 j e n j e, Maul fletschcn.
JJodai,
Grossbaucli, primeri atarosl. botčti, pingaescere.
Bogiure,
scintille, quelle ch’ escono dal ferro rovente quando si batte, primeri sansk. bhandž, leuchten, b h a d ž, lucere, gršk. <pwym, rosten, anglosak. bacan, peči, bogior, erstickende Ilitze, afa, caldo ftffannoso.
Carogna,
bestia di tri s ta razza, rozza, Schindmiihre, primeri staroslov. kar iti, moestum esse, srb. razkariti se, moestum tieri, staroslov. karija, Schlechtigkeit, scurrilitas; venetsk. tudi carogna, eadavero d’animale, allora, ch’ b fracido e f eten te, slov. krm in e, Leichenmahlzeit. anelosaks. k ar o n, beklagen, kara, Leid, Be-triibniss, Kummer.
Sepa,
s> vuol dire ad un uomo nel significazione: grullo, mogio — schlafrig, staroslov. CMIJII*, dormio, novoslov. zasip iti, einschliifern, titov. s a p - n a s, Traum, starosl. C'l>HHie za CllIlIHIC, somnium; Sepa tudi v venetšč. obznačuje femina paffuta, ein trages, fleischiges verschlafenes Weib, sepa pomenja tudi ubbriacatura, Berau-scliung, ker pijanost spanje privabi, prim. Schlaftrunk; sepa dalje lzraža schiaffa, Ohrfeige, menda, ker se na sence — Schlafe — aplikuje, menda italj. schiaffa iz nernšk. Schlafe? Sorodne so sansk. svap, schlafen, staronord. svefja, in sef, schlafen, starogor.-nemšk. ant-swebjan, einschlafern, lat. somnus, za s°pnus, tudi sopor, vendar sepa ni iz lat., nego je venetsko-, °y., ker italščina besede sepa ne pozna, in tudi venetšč. rabi ‘atinskoitalsko sopir, sopio, assopito, prešo da sopore itd.
Dalje je Sče sorodno zend. qafna, keltsk. armorslc. hun arm. q’un, tedaj je v zend. in keltšc. s prelazilv h in k, kakor v več družili besedah, gršk. vn-vog.
Zotar,
hinlcen, srb. c o t a v, hinkend, venetsk. zoto, zotin, zoppicante, hinkend, slov. cotati, pes po treh nogah e o ta, sansk. kat fallen, lat. cat-ax, hinkend, stolpernd.
Zatta, Zattera,
tavolo o legnami coli ega ti insieme in modo, che possano esser condotti galleggiando di giu per un tiume, ital j. chiatta, flacher Kahn, primeri srb. čatlov, die Qucrstangc beim Leiterwagen-Menda slaba oblika in sorodno sansk. kunta, Stange, gršk. x6vtog-Stange, iz kant, stossen, stechen. Slabo obliko tudi najdemo v besedah : nemški h a d a r a, h a d e r, Lappen, Fctzen, sansk. k a n t h a, geflicktes Kleid, gršk. xbr-QmvFlic,kwcrk, lat. cent-o, idem, slov. cota, iz iste korenike kant. Venetsk. zata, Klauc — die ste-chende, stossende, schlagende ?
Carasa,
favomele, favone, Honigseim, Wabcnhonig. Ta beseda je sorodna z lat. cera, Wachs, gršk. xrjQog — Wachs, xijofor, AVachskuehen. Vendar tudi litovščina ima kor is, deblo: ko rja, in latv. kari, AVabenhonig. Carassa = karaš a je tore samostalna beseda venetska. Drugim arskim jezikom je neznana. Za besedo vosek rabi Venetčan lat. cera.
Celente,
medico della nave e dello Spedale, baibiero, odkod inod, ako ne iz cčlri>, heil, sansk. kalya, heil, gesund, gršk. y.ah'>g, schdn, goth. liailas, nemšk. heil, starosl. cbljij — celiti, goth. hailjan, heilen.
Cev ant e,
iz cebente, kakor fava iz laba, il crescere regolare deli’ acqua del mare, marea, flusso, primeri cebati, cibati, agitare, schauckeln.
Cochia,
beri kočia, Schlepp — Streichnetz, menda iz k oči ti, hemmen?
Copata,
vasetto per cimentarvi 1' oro c 1’argento, staroslov. kapo na, statera, lanx, Wagscliale, starosl. kij po niti, ponderare, primeri sče sansk. kam pa te, bin und lier und niederbewegen, grSlc.
biegen, slov. kompoš, Engerling, gršk. y.niimi, Biegung m Raupe, ker se laz6 pripogiba.
Calaia,
pot, prideni Sče razve lat. cal-lis, Weg, litov. leči i a s, Knie, Weg, kelianti, rasen, srbsk. izkalavat, gršk. y.a>h>r, Bein, Fuss, Glied, slov. kol-eno, Knie, kola, Wagen. Venetska ca-laia torej zna samostalna beseda biti, ker najdemo sorodnice v sIov. in litov.
Pe r a,
Oerueli, Wind, vohanje psov, ital j. sentore, menda slov. para, Dunst, tudi Nemec pravi, kedar pes zajca zavoha; der llund hat selion deti Duust, prim. tudi srb. piriti, duhat, blasen, tudi 8 p i r i t i.
Marezana,
rfinaio, Sandbett am Plusse, Meere, iz indogerm. korenike m a r, *u ar n ati, zermalmen, gršk. /iv).lco, lat. mola, mol er e, litovsk. 111 alu, malti, starosl. meljfj., latv. malu, goth. malan, staro-flem. mul jan, sf aroirski m e 1 i m, molo, slovenski melina, syrtis, Sandbank, Sandbett, hrv. melo, arena, staronord. morja, zor-stossen, goth. malman, Sand, slov. Melje, Melnik, Melovje topična imena kraj rek, gder se melo, melina nabira.
Marezana torej stoji na prvotni glasniški stopnji. Suffiks ezana menda k slov. ezen — bolezen, mladczen, ži-zen, ali "laredžana, iz d Žan, sansk. džay ate (med.) werden, entstehen, tedaj aus Sand geworden, entstanden ?
Gritar,
1’osicehiare, nach und nacli abkratzcn, srbsk. gr t ati, rodere, corradere, g r t a n j e, corrasio.
Garbo,
razve litov. g a r b e, honor, gloria, sansk. garva, Hochmuth, gar-vara, hochmiithig, garvaya, Diinkel zeigen, šče prideni gršk. yaiQogf stolz, ynvQo oj, stolz sein, staronemšk. gelf, jactantia, gel ban, gloriari.
Letopis. II. 187.r».	G
Pampalugetho,
scemo, zughetto, Tolpel, iz korenike pamp, anselnvellen, gršk. no/icpos, Blase, latinsk. papula, Blattern, lit. pdmpti, aufdunsen, diek werden, pdmpalas, aufgedunsen, dick, |) a m p -1 y s, dicker Kerl, štajerskoslov. pam p orlič, oin dickes Kind, štajerskonemšk. sich anpampsen, sich voli anessen. Venetščina ni več ohranila prvotnega pomena, temoč z besedami pamp a luga d a, pampa-lugetho izraža lastnosti debelih, nadutih otrok, ki so veči del neokretni in butasti. Vendar ravno ta poznamenovanja pričajo, da je korenika pamp v pomenih naduti, odebeleti bila nekdaj znana. Brez nazalca latvijski: papa, Blatter; sem spada tudi slovašk. p up a iz pampa, ein dickes, hšissliclies Weib. Iz te korenike je staroslov. p ij p e k '1>, Nabel, polsk. papie, Knospen, srb. p upa, iilika, p upa v, grossbauchig, pupčast, convex, bržkone tudi italj. bambino, primeri litovsk. bamba, urnbilicus.
Spienza,
Milz, gršk. rrnlrjv, i\lilz, aitkmfyo-v, Eingevveide, lat. s p le n, in lien, skaženo iz s p lihe n, sansk. plihan iz plighan, zcnd. (jpereza) Milz, slov. s k leze n a, slezen, slezene, staroslov. sl e zena. Glasnik p je torej v slovanšč. izpadel. Ker venetso. ima obliko spienza, se je beseda v jeziku starih Venetov glasila sp len z ia, tore to besedo sopet vidimo na slovanski glasovski stopnji, ker venetsk. spienza je iz splengia = splenža — spienza. Italjan ima nemSk. s mi lz a, Milza, Milz.
Seca,
sechera, gršk. ix(iAg, ixfiutog, feucht, ixfiacvco,	befeuehte,
staroslov. sr>cati, seigen, srb. Beka, Untiefe, slov. od-sek, staronemšk. si lian, sigan, sansk. si 6, ergiessen, seka, Erguss. Latinščina ni nič ohranila iz tega debla. Ker so Veneti kot prebivalci kraj morja gotovo uže imeli izraz za bibo (Gezeiten), je seca, sechera, pravenetsk. in poznamlja kraj, kamor voda samo s b č e.
Trincarin,
grosse tavole e correnti posti sopra d’ogni coverta, che circon-dano et collegano la nave coli incinta e coi bagli, lito v. trinka, Bloclc, Pfosten.
Otela,
sicinto di cannucce nella cogolaria, ove fassi concorrere il pešce per prenderlo piu facilmente, Einschliessung, Umfassung von Kohr-
štaben in einem Netze. Otela stoji za votela == vatcla, ker venetsčina v na početku rada odmetava, primeri ose za vose = ' voce.
Votela, vatcla iz korenike vat, einschliessen, umfassen, binden, polabskoslov. vaten, plot, tedaj das Eingeschlossene, ru-sinski: vateb, Oberschafer, načelnik vate, ovčje ograje, po Slovenskem so vesi: Vato vij e, večidel ograjene živim plotom.
Poltra,
Wade, litki, meča, poltron, Faulenzer; je li ne spada ta beseda .k litovsk. p alt-as, Speckseitc, staroslov. pl'bt'r>, caro, novoslov. P 011, Scbmutz, dalje ko/a, tedaj poltron, po istem nazoru, kakor Hemšk. auf der.faulen Haut liegcn, sich den Speck wacbsen lassen, Srb. putnjevina, putnjica, squalor, zato imena krajev z mastno zemljo: Pultsk, P ul tava na Ruskem, Pultavia v Panonii, denešnja Pultskava, v najstarejših listinah : P u 1 c k a, P u 11 s k a. Uže Ilabn je spoznal to besedo za slovansko, in je rekel, da so uže za Strabona vtegnili Slo vahi v Panonii živeti. (Alban. Studien, Pag. 239.)
Doa,
za doga, Daube, Fassdaube, dogare, Dauben einsetzen oder uusbessern, dogamento, Einsetzen der Dauben, fato a doe, do-gato, dicesi di arnese composto, come una botte. Uže v prvej razpravi sem omenil te besede, katera se tudi najde pri latinskih pisateljih zelo pozne dobe, pri Ammianu (370) in Macrobiji (395). iver se v srbšč. nahaja oblika duga, sem besedo izpeljeval z Miklošičem iz litov. dengiu, tego, vendar mi smo v venetščini našli več besed brez nazala (primeri s p a c a d a), da slobodno trdimo, tla je nazalec ne bistven faktor pri razlagi besed. Tudi v sansk. nahajamo po gostem edno isto besedo v slabeji in močni obliki, seseda se tudi najde v skipetarščini v obliki 8oyB-a, Bret, Diele, *) brez dvombe iz slovanščine ali pa italščine sprejeta, kakor obilo družili besed v tem jeziku. Victor Hehn (Culturpflanzen und Hausthiere pag. 497) piše o tej besedi sledeče vrstice, katere so vredne, da se uvažavajo : „Mit den Holzgeflissen trat noch ein anderes weit verbreitetes Wort auf: Daube, D a u g e, welches durch alle romanisclien und slawischen Sprachen geht, und auch Magvarischen, Albanesischen, Walachischen und Neugriecbischcn nieht fenlt. Diez fiihrt alle vorhandenen Formen desselbeu auf ein der sin k en d en Latinitilt angehorendes doga, zuriiek. Das
*) Druge besede za desko so: 8eqqmw, mračen, za sod pa Ški-petar rabi italj. bo te — 6ovr-i, geg.	iz	(iorjsa. Ker ne pozna
lastnega poznamovanja za sod, tudi ni doge a njegova.
G*
Wort ist in’s Germanische nur vereinzelt gedrungen, vvuchert aber in den slavvisehen Sprachcn iippig- D er Verbreitungsbezirk d e s W o r t e s ist da s waldreiche Don a u la n d, und do rt war a vi c h die Sacho einheimisch. Nocli jetzt konnnt das Holz zu den Fassern, die der Orient gebraucht, grosstentheils aus Ungar n, und auch die Reifen dazu aus corylus pontica vverden uber Konstantinopel eingefiihrt" itd. Hehn govori čisto istino, uže Plinij imenuje Panonijo glandifera, in mi smo za slovanskost Panonov toliko dosle ne šče opovrženih dokazov v svojih različnih spisih na svetlo spravili, da nam ni treba jih tukaj ponavljati. Komur se izpeljava besede doga iz dcngiu ne dozdeva trdna, mu ponujamo sledečo. Fick bistroumno staroslov. dlrj>va, Fass, tudi dly, Fass, sod, izpeljuje iz korenike dal — dar, spalten, behauen, sorodno je lat. dolium in dol are iz iste korenike.
Tudi korenika dag je mogla v slovanščini iste pomene izražati, ker iz nje imamo staroslov. do>gna, tudi dog n a, ovh], ci-catrix, in Miklošič sam kaže pri razlagi te besede na sansk. dagh, ferire Dalje v staroslov. nahajamo deg-ba, rixa, Zank, Hader = Spaltung, novoslov. deg-mati se, zanlcen. Doga bi torej bilo: das Gespaltene, Behauene. Dagh pa je stareja oblika od digh, in iz te so: sansk. dehi iz deghi, Erdaufvvurf, Damm proprie Ausstieh, d eh ali, Aufvvurf vor einem Hause, zend. pari-daeza, Umluiufung, Umwallung, proprie das Umgestochene, ker prvi vali in jezi so bili iz nakopane, izbadane, kalane zemlje, gršk.
Wand, rv//-oc, Mauer, srednjenemšk. Deich, novonemšk. Teich. Primeri šče dhag, in dagh v sansk. stechen, haclten, gršk. Orj-m, schiirfe, wetze, litovsk. deg-ti, stechen, dag-ys, Dorn, das Stechende, dygulis, Staehel, giilsk. d i g, dagr, nemšk. D e ge n, tudi staronord. dengja, schlagen, hanomern, novonemšk. d en ge ln, in tengeln, iz te korenike, dalje rusk. in slov. de z a, Baktrog, proprie das ausgehauene, ausgestochene Gefass, primeri korito, krnica, Trog, Mulde, iz korenike kr, scindere. H koreniki dhig stoji lat. figo — primeri: trans — fig -- o, durchstechen. Mi smo naveli prikladov dovolj, da je korenika dag v pomenu spalten, stechen, behauen, bila v litoslov. živa in stvarjala različne besede, tedaj tudi dogo. Grško niz besedo doga v nikakošni zvezi, 8n%rj je iz gršk.	fassend, aufnohmend, po istem nazoru, kakor
Fass, Gefass iz fassen.
Slavni Miklošič slov. in srbsko: doga — duga stavlja k staroslov. d g a, ro|or, arcus, Bogen, in iris, Regenbi gen, polsk. d e g - n sztaba u vvierzei, in reče: prima significatio est daube. Meni se pa dozdeva, da so stari Slovani mavrico (iris) preje poznali, nego dogo (Daube), in torej tudi poznamovanje za njo iznašli. Kaj pa bi se reklo, alto bi se trdilo, da dfjga, arcus, je iz one korenike, iz katere staroslov. /tArrr>, 1/itig, Riemen, Zugseil, prvotno
vrv, Iiand, Strick, Seil, v obče, kar pričuje šče beseda rl,,Ari.t.ll. — d e g - y 1L, sa!ix, proprie der Bindbaum, vsaj Hrvati mavrico tudi imenujejo trakača, Band, Streifen? Sorodno tema besedama je staronord. tengja, verbinden, tengsl, Seile, mit denen die Schiffe mit einander verbunden \verden, anglosaks. g c -1 a n g, verbunden. Tako bi tudi staroslov. d q.g - a t'l,, y.aom<n(>q, variorum fructuum figuras habens, variegatus, bilo stvarjeno po onili nazorih, kakor nemšk. gestreift, iz streifen. Kam pa spada staroslov. d^g'[>, dijiž - a n i e,	audacia,	d a ž I.,	adj. robustus, srbsk. d e ž m e kast,
Untersetzt?	Mislim,	da Miklošič ima prav,	ako primerja gotli.
dugan, taugcn, staronord. d uga, von Nutzen sein, helfon, dygdh, £ Bravheit, nemšk. Tugend, sanak. duh za dugli, Ertraggeben, speciell Milchgeben. **) Sem spada staroslov. ne-dq,grr>, morbus, slov. osebna imena: N e do g, Taugenichts. K besedam degT,, Band, Riemen, in staronord. tengj a ščo priravnaj : srbsk. dugme, globolus fibulatorius, Knopf, proprie das Verbindendo. Evo na izbor razlag samih naravnih za di^ga, d.^g'B, degyli,, degrj> itd. Naj šče tukaj omenim ednejcorenike, iz katere je slov. degnoti. Na Stirskem kraj Mure in Ščavnice se pogostem čuje : „Denes je °hlačno, le redko solnco skoz oblake degne“, — „malo je solnce degnolo, pa se sopet hitro za megle skrilo". —
Jaz to	besedo stavljam	k sansk. dah,	d ahati, za dagh,
daghati,	brennen,	litovsk.	degti, idem,	daga, heisse Zeit,
Erntezeit, staroprusk. d a g i s, Sommer, daga — gaydis, Sommer-'veizen , Jitov d e ga s, Feuerbrand, ruslc. degot, Theer, goth. dag a s, nemšk. Ta g.
Gumbara,
vrsta ladje, staroslov. kub ar a, tudi v grščino iz slovanščiae prišla X(>Vft^aQiov, navis longa, pri klasičnih grških pisateljih neznana, srbsk. kom pa, Filhre, ponto. Obširniše dalje zade v „Dodatkih“.
Ancin,
Strumento di ferro pefr attacarvi che che sia, Haken, staroslov. ^kotb, idem, več dalje naprej.
Pigna,
ba rca fatta ir\ figura c o n i c a, p i g n a t a, pentola, Topf, pisk er, lonec, Pigna ter, pentolaio, lončar. Za razlago teh besed ne najdem
*) Vendar ne gotli. tiuhan, ziehen, kakor Miklošič misli, ta spada k duco, starolat. douco,|gržk. Simxa>, staronord. tog, tractus, toga, ziehen, tygill, Ziehband, staronemšk. zugil, Ziigel.
**) Primeri srbsk. d i ž v a, Melkkiibcl.
druge korenike, nego litovslcoslovansko: pinu — pin-ti, p]>no — p en ti, vvinden, flechten *), kniipfen, odkoder starosl. p e - te 1 j a, Kno-ten, slov. p i n - j a, Riihrkiibel, motilnica, litov. p i n - k 1 - as, Geflecht, venetsk. pinzo iz pin-ti o, cocca, lembo, Saum, rob, proprie das Gevvundene, dalje novoslov. p e ca iz petja, peplum, calantiea, Schleier, ker se opne, pečica za petjiea, involucrum intesti-norum, pečica diegeschlungene Halsliautbeim Hornvieh, štajersko-nem. God er, lit. pinti, restis, Strick, das Gewundene. Greko-italščina ni ohranila nobene besede iz te korenike. Tudi lit. pantis, starosl. pcjjto, Fessel, je iz korenike pan = pin. Lat. figulus se vjema s staronord. dig-ul-i, novonem. Tiegel, sansk. dih za digh, bestreichen, verkitten. Iz iste korenike pan, pen, pin, je srbsk. panica, Schiissel.
Zampa
ungue, pie davanti ali’ auimale quadrupede, Kralle, Klane, slov. Čamp a ti, svinje čampajo, die Schweine fassen das Futter, srb. čamprage, fibula, latvijski: kampju — kampt, fassen, greifen, rusk. v slabi obliki čapat, sobirat, lir v. čapati, z nobtmi dreti, hrv. čapet, noht, srbsk. čaporki, Krallen. Latinščina ima slabo obliko: capere, venetsk. chiapar, prendere, italj. chiappare, fassen, greifen, kar pričuje, da je zampa iz posebne venetske ko. renike; grščina ima saamj, Handhabe, Griff, staronord. h a b a, li a f d a’ goth. habai, nemšk. hab en; v družili arskih jezieih se ne najde-
2	'racola,
striscia di taffetta, che portano cavalieri al collo o ad armacollo, tracolla dicesi pure rjuella striscia di cuoio o d’ altro, che portano ad armacollo i militari; tracolla, bandaliera itd. Ne da se ta beseda iz druzega jezika razložiti, nego iz slov. trak'L, Band, fascia, staroprusk. tar leno, Binderiemen, menda tudi gršk. ranjem), Geflecht, je sorodno. Drugi arski jezici ne poznajo te besede, srb. trak, der Streif, Band, Binde.
Cola,
Leim, pozna grščina: x<>lhi za xol-ja, Leim, litovsk. klij e j m.plur. Leim, starosl. klij, klej, srb. k lij a, Leim, slov. k el iti, p rilce liti, leimen, anleimen, gršk. xoMua>, leimen. Lat. besede ne pozna.
Clieba,
testa, Kopf, slov. k e b 1 a č a, Kopf, č e b a nj a, idem, sansk. k a p a 1 a, Hirnschale, Scluidel, gršk. xfqidrh Kopf, anglos. hafala, Kopf
*) Primeri: slov. lonec, Topf, lončar, Topler, starosl. 1 o n o, sehoos, iz koreniko lak po Ficku, biegen, tedaj za loku c c, lokno, gršk. xnQUfievi;, iz xeQim, xe(>(<rvv/tt, mischen, vereinigen. Starosl. ima gr n čar i* korenike ghr, brennen.
cheba, gabbia, Vogelbaucr, Vogelhaus, slov. kobača, Iliihner-steige. Sem spada tudi korošk. huba za kuba glava na žreblji, tudi kepa.
Ciesa,
česale, Zaun, menda iz onega themata, iz katerega slov. češ ulj a, racemua, če s, lignum fissum, če s vi n a, ilex, Steineiehe, c e s e k, P^blj primeri analog. tyirr>, Znun in Planke/Pfahl, litov. tuinas, ■l-talil, nemšk. tainas (gotli.) Zweig nov. Zaun, plot.
Ua, Uga.
Sicer italščiua rada menja glasnik v z glasnikom g, vendar "ga, zna pravenetska oblika biti, primeri litov. uga, Beere, Traube, starosl. j-aga, Beere, j-ag-o-da, idem, in tudi lat. uva stoji za ugva.
Doroni, doronzini,
gangheri, Handhefteln. Beseda do ra pomenja roka, dlan, pest, in sicer starogršk. doron, dlan, po Pliniji (35, 14), illyrsk. (al-bansk.) d o r r e, manus, v novokeltsk. narečjih dom, dum, inanus, Pugnus, latvijski dure, Faust; doroni so torej oklepi okoli pesti. Beseda je prasorodna. Primeri šče staroirsk. dearna, Iland, latvij. delna iz derna, flache Hand, slov. metath. d lan L iz d si 1 n i., darnB.
Soma, Somaro,
carico, che si pone a’ giumenti, Last, somaro, asino, giumento, Lastthier. Soma, somaro, je iz sogma, sogmaro po izpahnjenem gutturalcu, kakor jumentum iz jugmentum. čijega naroda Prva vlastina da ta beseda je, se bode dalo težko določiti; jaz tukaj le hočem dokazati, da je tudi beseda sag slovanska. Podajmo se najpreje v sansk., tam najdemo sag v pomenutegere. UžeBopp je iz sansk. sag izvajal gršk. <r«fco, aayri, anj^a, ai<rny)isyoi, nunam, packen, beladen, aufschirren, ccr/r/, Geschirr der Thiere, <Ttty[icc Packsattel, Ladung, Masse, Ilaufen, anyoi, Mantel vom groben Tuch Saumthiere. Sagu m v pomenu plašč je tudi znano pri Keltih, in je oblačilo in ime prišlo kakor Strabon (IV.) piše po Gallih v Rim. Tacit (Germ. XVII.) piše, da so tudi Germani rabili za obleko sagu m, vendar beseda ni bila domača, Strabo poroča, da je aayoi plašč, ligurska beseda, najde se tudi pri Kelto-Ibercih v Hišpanii, cel6 v Afriki pri vseh novoromanskih narodih
v oblikah sayia, saj a, franc, saie iz sagi a, tudi v novokeltslciu narečjih: kymr. s a 6, hab it, rob.*) Razve grščine no pozna nobeden drug jezik glagola v onih pomenih, v katerih ga v grščini najdemo-
V	latinščini zelo pozno pri Vegetiu (300 po Kr.) sag m a, Saum-sattel, sagmaricus, Saumross, toda iz gršč., nemslc. Saum pa je iz italj. soma. Beseda sagum toroj ni lat. Staroslov. samar, onus, bulg. samar Tragsattel, hrv. samar, clitellae, česk. sournar, so iz grščine, vendar čudovito je, da hrv. in srbšč. rabite sag v pomenu tapes, Teppich, tedaj zelo blizo v pomenu sansk. sag. te-gere **), kar bi kazalo, daje beseda vtegnila tudi pri Slovanih domača biti, ker ako bi bila iz italj. izposojena, bi se mogla gla; siti sadž, sadžia, ali saj a, zraven šče so slovanski vladarji imeli posebnega dostojanstvenika nadzornika sagov, ki se je velel caruiifi-Ker gutturalec tudi v slovanščini se rad izpehuje, zna samar tudi slov. tvarina biti, in (plur.) n\ aa.yfmQin, samar, obznačuje isto, kar novogršk. yoft«Qi, Lasttrager iz y6fiog Last. Celo v rusk. narečjih najdemo razsamavjet, erleichtern, entlasten. Zaradi suff. primeri k o s-m a, k uk-m a, kuč-ma. V pradobi niso poznali lesenih sedel, tcmoč so živinče pokrili z razno robo, da ni jahača tiščalo, zato so sedlo imenovali sagma, pokrivalo, in tovorno živinče aagmar. Ker smo se uže prepričali, da so Veneti bili izvrstni konje- in mulorejci, in mule rabili za tovore, ni predrzno, ako beseda soma in so m aro prilastujemo Venetom. Iz te besede pa so tudi prepričamo, da glasnik a se je pri njih povišal v o, kar smo uže našli tudi v besedi trogia mesto tragia, katero prikazen šče danes najdemo slišeči ljudstvo izgovarjati: moti, g r o d mesto m ati, g r a d.
Drugači nego Bopp izvaja adyi] in sagum, venetsk. sagi a, učeni Fick, in sicer iz sadž, anhiingen, haften, sadždža, Kleid, llii-stung, in primerja staroslov. llOCarL — p o - h g'ii, compages, in litovslc. segiu, segti, schnallen, um- anbinden. Ako se ta izpeljava sprejme, imamo v slovanščini popričano besedo, in si lehko svojimo sag, in sag m ar, primeri šče latvijsk.: sagt-is, Ver-kniipfung, Mafte, Schnalle. Iz te korenike je tudi padovanska beseda s o ga, fcJeil, Strick, Leine. Da so se sagi prikapčali, vidimo iz Livija (27, 19.). Trebellij, Polij pa govori o sagis libulatoriis. Pi'imeri nemšk, Umhiingtuch.
Btbiar,
v patavščini obznačuje leliar, schauckeln, schwanken, wackeln, slov. biba, polž, venetsk. biba vrsta morskega polža, slov. biba, reea
*) V sansk. tudi sadždža, cin Kleid zum Uinhangen.
**) Tudi v kymržč. in anglešč. Begun, covering, s egi a d, envel-oping, »taroslov. tudi sažište, Bu68«aek, Busskleid.
proprie dio wackelade. Sorodno jo gršk. <pi^-ogai zittern, schwanken lat. feb-ris, fib-ra, Fascr, starogorenjcnemšk. biba, beben primeri šče slov. bob a, bebec, ein furcbtsamer Mensch.
Broda,
juha, primeri šče anglosaks. brodli, starogorenjcnemšk. prod, Briihe, gršk. @qvtov, Bier, lat. defrutum, der cingekochte Saft, angležk. broth, Brtilie, slov. brodim, die Suppc verzetteln, iz korenike bhru, ivallen, schwe!len, brauen, litovski brada, Jauche, ruski brodit, gahren, dansk. fraade, scliiiumen, škand. frad-gas, schaumen, slov- broditi, in einer Fliissigkeit berumwiihlen. Broda stoji na slov. in nemšk. glasniški stopnji, tedaj niitaljanska beseda.
Sbragiar,
far gran rumore, slov. obregniti se, anreren, anschreien, pri-uieri gršk. qovy-0.o-4) mal ptič, lat. fr iger e, schreien, frig-ulare, frig-utire, zivitschern, murmeln, anglosaks. beorcan, hollen, staronord. berk-ta, prablen. S-bragiar, stoji torej na stopnji slov. zvočnih postav.
Camarus.
Festus je zapisal besedo camarus v pomenu: bos. Brez dvombe je prešla iz venetščine v latinščino, staroslov. čamer s pridevkom: trt or, sonans, slov. čamer, Ochs, sansk. čamara, tdrunzochs. *) Korenika kam obznačuje sonare, lat. ge m o, litovsk. kam a n e, AValdbiene, proprie sonans, primeri: buče la iz buk, sonare, staropruslt. kamus, Hummel, slov. čBrnel, či.mrl, Hum-^el, srednjegorenjenemšk. h um m e n, — summen, h um bal, novo-Uemšk. H u mm el. Popolnejšo obliko najdeš v stai'oslov. skom-
1'jajsj, brummen, grunzen, skymati, fliistern, novosl. k unikati, grunzen, litov. ki m us, lieiser, sansk. čam, čamati, sehliirfen, primeri lat. g umi a, Schlemmer. Čamati v pomenu srebati torej 'zraža glas, ki se pri srebanji sliši, rusk. dial. čam-kat, čavkat,
sehliirfen.
'*) Panoni so tega vola imenovali bunas ali bunaš iz buniti durnpf tonen, rusk. buujet, — on o flovrarrog ir TJaiorm {hjniov ion @064 c/viji'	x<d eido4. to de avtov dinga xalvmei okov
(uxor. Timotheus Gazaeus ed. Ifaupt. Tudi Plinij ga omenja in imenuje "O n asu s, rekši, da je v Panonii doma, in kedar se začne gnusiti, tria JUgera fimi sprazni. Primeri vacca iz vakh, briillen, gov-govedo sansk: ga v ay a mi, briillen, byk'b iz bučati, briillen.
Carpia,
Schuh, Stiefel, slovašk. krpky, Sclmhe, slov. krplje, Schnee-schuhc, litovsk. k ur p o, staropniski: kurpe, Schuh, lat. c repi da iz gršk.	bržkone lat. carpisculum, eine Art Schuh,
iz venetšč.
Cesta,
iz prvotnega kes ta, Korb, staroslov. kusta, virgulta, primeri šče lit. kasz-us, kaszele, Korb, slov. koši, iz k o s-j a-s, lat. qua-lum iz quas-lu-m, kakor diminut. qua sili um, Korbchen, kaže. Koi’enika kas pomenja spalten, tedaj kusta, das spaltbare Reis, Zweig. Znano je, da se iz razkalanih viter pleterke pletejo. Užo sem omenil, daje iz te korenike korotansk. bosta, rusk. kostyl, koster, rogus, sansk. kaštha, kos dreva.
Blatta,
Wanze, Scbabe, sicer tudi lat.; ven dar vtegne iz venetšč. izposojeno biti, in stati za blacta, primeri latvijsk. blolctis, Wanzc. Latin ima tudi cimex.
liapa,
grinza, ruga, crespa della pelle, srbsk. rapav slovašk. rapav, mit Schorf bedeckt, primeri šče latvijsk. reppu, rep is, dieHeil-haut liber Wunden, starogorenjeneinšk. raf-jan, verharschen, Schorfbildung zeigen, bavarski riipfen, Schorf einer Wunde, Grind, Riiude. Ta beseda manjka v vseh druzih indoevropskih jezicih, poznajo jo le slovanšč., nemščina in venetščina, torej je pra-venetska, ker poznamenovanje za krasto so gotovo uže stari Vo-neti poznali, in si ga ne izposojevali. Ravno ista razmera vlada v besedi:
Canevin, Canevctta,
piccola cantinetta, dove si custodisce il vino, starosl. konob’1., pel-vis, ko n obar, Schenk, rusk. ko n ob, Kessel, starogor. - nemšk. hnapf, novonemšk.: Napf. Iz venetščine v latinšč. pa uže zelo pozno in pri cerkvenih pisateljih canaba, canabula, Hiitte, menda boljše: Weinzelt, Weinbude. Novoslov. ko n ob a, ce!»> klet.*) Ravno tako edino germansko-slovanska beseda je:
*) Grško xava(tog, lignum tcnuc, cui fictorcs ceram vel linurn čir-cumlinunt, fig. suh človek, Skelet, mvafisv/M, Modeli, ne spada »ein? kakor Fick meni, to je iz Huvrfi, Dečke, Matte, Rohr.
Smučar,
schltipfen, litovsk. amuleti, gleiten, staroslov. smučati, kriechen, gleiten, novoslov. s mu len o ti, staronord. smaug, smjuga, krie-ehen, novonemšk.: achmiegen.
11	<il ta,
nutrice; k tej besedi šče prideni rusk. balo vat, verziirteln; veli se venetsk. tudi n en a, rusk. njan-ka, Amme, Kindsvvarterin, srbsk. nana, mati kot prva rediteljica. V staroslov. p os tuna, novoslov. pestinja, gerula, Saugamme, Kindsfrau, po pravem: die stop fen de, die schoppende, die stossende, ker otroku je-diva razdrobi in v usta pše, primeri česk. pčst, pist, Stossel, gornje-lužički peš ta, die Stampfe, litov. paisyti, die Gerste enthiilsen; = sansk. a-piš, contundo, pešana, die Stampfmiihle, lat. pistricu m, idem, pistor, Baeeker, venetsk. p e s t r i n, luogo dove si fail burro in caeio, pestriner, lattaio, colui, ehe vende latte, Milch-liiindlor, p estri n er a, lattaia, lattatrice, Saugamme primeri srbsk. »napisto sam vas" — nutrivi vos; poznejše tvarine so staroslov. pčstun, paedagogus, pčstovati, curare, pžstun s tv o, institutio puerorum- Slov. pestinja in venetsk. pestriner a, ste najbliže Prvotnim pomenom phanja, trudere, stopfen, stossen, schoppen, tudi ital j, pestare, zerstossen. Nemec ima fesa, fese, Spreu, Hiilse, gršk. po Boppu ntlaam pro niaao), odkoder mtnavri zerstampfte, ent-luillste Gerste, und Trank davon, primeri enako tvarino v jeziku starih Panonov: y.a/iog po Juliu Afričanu ime piva pri Pan o ni h, °d njih je prišla pijača in ime na Atilov dvor , kakor Priskos pri-poveda (Hist. graec. frag. ed. Did. pag. 83.) srb. ko ml jen j e, das Auskornen, Ausluilsen, ko m iti, enthiilsen, scliiilen, komilac, der Schiller, Enthiilser, xn/iog torej k a m o s = miiriivtj, mianrov, der Trank aus der gestossenen, enthulsten Gerste. V sansk. najdemo: i;am i, Hiilsenfrucht r amil a, Bohnenbaum, g i in b a, Schote, rusk. ko m-sit, stossen, slovašk. kumnuti, udarit. Reditelj in ob enem glavar se je pri starih Panonih velel Bato staročesk. bat, ruski: batjuška, oče, srbsk. bato, oče in stareji brat, quia fratris erat ma j oris natu mortuO patre nutrire fratres et sorores*), 81'b. bacica iz batjica, Sennerin, sansk. bliat, nutrire. Dio Cassij pripoveda, da so Pano ni pod svojim Batom se vzdignili na vojsko proti Rimljanom; Bato je bilo ime dostojanstva, on je bil glavar zadruge, vsaj rimski pisatelji poročajo, da „per familias habitant“, kakor do denešnjega dne, primeri Homerovo noipriv, Hirt, Anfiihrer, Beherrscher iz noi^aim, weiden, hviten, nahren,
*) Priravnaj sansk. bhratar, brater, brat, iz bhar, epsoo) sustentare nutrire.
lenken itd. Isto kar Bat o obznaSujc drugo panonsko ime Pinc t, Penet, litovski p e n u, pen-e ti, ernahren, lat. penum, penus, Speisevorrath, litovsk. penetojis, Ernahrer, p e no k as, alumnus, staroslov. p i n a, paša, litovsk. p e n a s, Speise der Thiere, Mastung, p ene ti, ernahren.
Musa, Musana,
facciaeeia, brutto visaeeio, musariola, Gebiss am PferdezaunJ, m n s ar o, Maulkorb, mu sat a, Maulaehelle, mu s ar do, Maulaffe* Vse te besede se le dajo razlagati iz sansk. ra uk li a, os, vultus. V Venetščini c prelazi v s, tedaj je masa iz muca, kakor busa, foramen, iz buea == boka. Mukha v sansk. tudi obznačuje: cuspis, in s to besedo se vjema lat. muero, staronord. mo e k ir, muero, in slov. MI>W>, iz prvotne oblike: me kij, goth. meki anglo-saks. m ek e. Staroškand. šče pozna moka, caedere *), in li koreniki mukh-muč, spada tudi gršk. a-fivac-m, zeiTeisen, steclien, ritzen, kratzen, verwunden, selmeiden, tako da v besedi m u k li a — m us a tiči izvirni pomen grizenja, primeri nemško: das Gefriess, v pomenu: usta, lice.
V srbščini Šče najdeš: tuc — muc, Sto kuc, to muc, was einkommt, wird auch gleich verzehrt; tukaj muc opominja na mukha — muca •— musa. Muk — muč pa tudi pomenja, aus-lassen, ausAverfen. Bopp iz iste korenike izvaja gršk. fivncrni ex fivx)a>, (ivxog, fivxrt/Q, lat. mucus, Schleim, Sehimmel, primeri šče srbsk. mu kij iv, lmmidus, nemšk. mo k en, m o ki n, meucheln, moderig, nach Feuehtigkeit riechen, staroslov. m o k n o n t i, made-iieri.**) Pomen ostrine se šče pokazuje v lat. mu ero, Spitze, muero dentis, folii, Schneide, Scharfe eines Schermessers, Spitze des Degens, dalje Spitze, das Aeusserste, Griinze, Ende, primeri analogične nazore v besedah os, oris, Mund, o ra, Rand, in gršk. (Trofia = os in ora. Ker so Slovani ohranili iz korenike m uk h, muc besedo: MbUh, so gotovo tudi nekdaj poznali muka, v pomenu: os, »ttojm«, vendar so se v družili narečjih zgubile, in leve-netščina jih je ohranila.
V sansk. šče imamo mukha, frons, m uk h ara, dux, prin-ceps, proprie, der a n der Spitze stehende, primeri čelo, frons in čel ni k, dux, mukliya, excellentissimus, mukhatiis, abi-mukham, in conspectu, primeri lat. coram iz co-oram. Ilfl' sychij piše, da je pri Erythrajih pomenjalo n<)xtmv — ’o£vg, oster-Kakor slovanšč. ima besede: moknonti, mukljiv, ki se vje-majo z lat. mucus, Schimmel, Schleim, liotz, venetsk. mozzo iz
*J Primeri venetsk.: s ni us s are iz s-mueciare, die Ecken ab-schneidcn.
**) V latvijščini: muk-t, sich ablosen.
m o c c i o, tako je venetščina ohranila, kar je niže bilo v prvej razpravi omenjeno, smo r z in, moccio, escremento ch’esce da naso, starostov. CMprl.KT>, CMiipKT>, mucus, Rotz, novoslov. smrkelj, pol. smark, srna r kač, gorenjesrbsk. s m or kač rusk. CMOpiiIiyTt, emungere, lit. smarkata; gotovo je ta beseda ostanek iz jezika starodavnih Venetov, kakor tudi smorzare, estinguere, e dice si da fuoco, del lume, della luee.
Ker je s na početim besede praepoait. = lat. ex, je thema m or k — moreciar, in ne drugo, nego slov.. Mp'BK — MptKH,Y>Tll, m r k n o t i,	dunkel, tinster werden, odkoder je m r a k, ca-
ligo, tenebrarum effusio. Razve staroškand. in anglosaks. myrkr, m or kr, mire, rumunsk. in Skipetarsk. MSpr, kamor je prišla iz slov., besede te niso znane.
Burello,
caviglio, spitziger Pfloelc, um etwas Hohles zu verstopfen, k tej besedi primeri lat. f o r o, gr«k. (panog, rima, <pSchlund, Schlucht, anglosaks. borian, bohren, rusk. polsk. bort, ein hohler Baumpflock, slovaSk. b ur a vit, ausholilen; tedaj burello ne iz lat. ali gršk. debla.
Mandossa
tudi mendossa, termino de’beccai, v jeziku mesarjev, coltellaccio, longo coltello, di cui si servono i beccai per tagliare la čarne. To je znamenita beseda., in je ne moremo kamor inam djati, nego k lat. man dere, beissen, zerbeissen, kauen. Pa uže Bopp je kazal na sansk. mar d, mutata liquida r in n, conterere, devastare, fri-carc, kamor tudi spada m or de o. Iz te korenike je lat. mandi-bula, Kinnbacke, man d-o, Fresser, proprie Kauer, Beisser, zerbeissen, mand-ucu-s, Kauer, manduc-are beissen, dalje skaženo italj. mangi are, venetsk. manzer, franc, m ang er, gršlčo fiaau-ofim iz findau-Ofim, kauen, fiiiar-aMund, pozneje Schnauzbart, in iz gršk. ital. mustacliio franc, mustache, slov. m u s ta č i, venetsk. m u s t a z z o n, brutto visaccio. Od oblike m a n d ni ostalo nič v slovanščini, ne upam si torej te besede k pravenet-ščini prištevati, dasiravno se čudim, da v italsčini je ne najdem, razve mangiare, kar je iz mandiare. Mandossa, Fleischmesser, pa pričuje, da je mandiare nekdaj obznačevalo razsekati, raztrgati, razčesati, razrezati, in to tudi m ar d — mordeo, od katere korenike imamo v srb. ko-m ar da, mesnica, ko-mar dar, mesar.*) Da se kaj velicega poznamlja slovanski jezik pred debla rad stavlja : ga — k a — č a, tako rebro in k o - r e b r o, luža in k a -1 u ž a,
*) V vcnetšo. šče najdemo sledove te besede: s m er d a, ein StUek Fleiseh.
v o r a in k o - v o r a, odelo, s t r § i t i, a r S i t i se, in k o - s t r e S i t i se.
V	slov. najdemo mr da ti, Maul und Nase rtimpfen, mr da ti, stu-prare, srb. mr da ti, inepte agere. *) Mandossa je torej iz man-d usei a, m a n cl u š k a, instrumentom conterens, lacerans.
Alohtone
Schafbock, m on tar e, belegen, sem v pr vej razpravi stavil k starostov. medo — mrjdo, novost, mode, munde, Iloden. Vendar lat. men tum, men tula priča, daje to staroitalska beseda. Jezikoslovci razno tolmačijo to besedo. Aufrecht iz sansk. man tl), agi-tare, starosl. motiti, l’ott iz mineo, in iz inineo tudi mentuin, Kinn in mont, breg, das Iiervorragende, Zeyss iz mejere, mingere, in mentola za ruejentula Fick stavlja modo, mijdo, mode, m u n d e k sansk. mandati, aufvvallen von Wasser, m a da, Brunst, Same, gršk. /iitdog, triefend, /mStim, zerfliessen, lat. madeo, man are za madnaro, Hiessen, starogorenjenemšk. mendjan, liistern sein, froh sein, m e n d i, Freude, vendar m e n t u 1 a sem ne stavlja, in sploh ne razlaga. Vtegne ipak mentula in monton, montare iz starovenetščine v latinščino sprejeto, in odonod skaženo nazaj povrnjeno biti. Naj drugi razsodijo. Meni — mentula iz mineo in mejere izvajati ne zadovoljuje, ker je glasnik t koreničen in le ula suffiks. Mentula se najde pri Catullu, ki je živel na meji Venetov. Kam pa srb. mutvica, palmes, Rebenspross? ne bi b m ut vica =' starosl. met — msjt-vicagde opominjalo na ment-ulaV primeri nemšk. die Rut h e, virga et mentula, tedaj vendar iz mantli, agitare, srb. mud-kati, za mutj-kati, selnitteln. Italj-montare ima pomene, ki se zelo bližajo k manth-msjt, in sicer bespringen, belegen, beitragen, sicli belaufen, vvachsen, zunelunen, niitzen, helfen, zmvege bringen. V jeziku venetsk. ribarjev mo n ta, concorso, molta (juantita di pešci in un dato luogo, m on ta dur a za mo n ta tur a Ausstattung, Ausriistung, iz tega slov. in nemšk-skaženo M o n d u r, m o n d u r a, vendar vse to uže iz pomena: m o n t e, Haufen : ali pa ni kje v besedi mont močna oblika, in spada 1* koreniki: mat, metij, werfen in mont je Aufwurf? in m on tar, dass sich werfen, vsaj actio coitus pri žrebcih, ovnih, kozlih, bikih je metnutje, ne pa prileženje, concubitus, Belegen. Tako tudi pomeni m o n tar, beitragen, sich belaufen, helfen, niitzen itd-razjasnujejo, ker tudi Nemec in Slovenec imata ednake nazore: abwerfen, oves je dosti vrgel, malo vrže itd. Glasnik t je v besedi mont, koreničen, to se ne sme prezreti.
Lugia,
la femina del porco, c lic ha p ar to rit o. Naj naravniše se ta beseda izvaja iz koreniko lagli, liegen, staroslov. legij, in ležsji
*) Venetsk. s m e r d a s s k e, vana iattanzia.
liegen, lože, Lager, lože, ložesno, Mutterschoos, uterus, loži}, lož iti, legen, decumbere, litovBk. last ;i za lagsta, staroprusk. las to za lagsto, Lager, staronord. leggja, legen, goth. lagjan, latinšč. ima edini lec-tus, gršč.	legte	sicli,	Mx°? in
Y>X°i, Lager. Ker svinje se vležejo pri porodu, se reče: svinja je polegla, decumbebat, deposuit, Nemec pravi pri kokoših: „Eeier legen", Slovenec pa: „kokoš je znesla", pri živalih, ki stojč rodijo, se reče pometati, werfen, vrči, „kobila je povrgla", die Stute bat getvorfen. Srb imenuje pometino u živo-tinjah (Nachgeburt) — loža. Isti nazori vladajo v grščini, gder ?-o%evo) obznačuje gebiiren, lomita, das Gebiiren, die Reinigung der Kindbetterin nacli der Geburt = srb. loža*), h>%i'a, puerpera. Lugi a je torej — hv/in, die Legerin. Ker lugi a = ložija stoji na slov. gjasniškem stepnji, spada beseda v pravenetsčino. Jeli jo nemško Los, die Sau iz ložija, lož j a, ne upam si dolomiti ; beseda je znana bolj v onih krajih, gder Nemci na Slovane oiejašijo, postavim na Tirolskem. Visokoučeni dr. L. v Horni a n n **) piše v svoji izvrstni razpravi: derliebergat in 1 i t u n" pag. 35. Der grosse Dreschernudel heist Los, in pag. 36. Wer beim Dreschen den letzten Streičh thut, bekommt den S a u k r a p f e n, tedaj los = Sau; primeri šče: Wer den letzten Schlag macht, hat die Sau". Tirolci so ohranili dosti navad in besed slovanskih one dobe, ko so na Tirolskem historično gotovo do podnožja gore Brenner Sloveni stanovali. Tako piše Hormann: Wer den letzten Streich beim Dreschen macht, hat den H ar er. Er ivird abgerussigt. (Zilerthal.) Kaj je Ilarer drugo nego korotanska oblika slov. srbsk. gar, Russ, garav, russig. Korošci pa g kot A izgovarjajo, prim. hovob = golob. Tako tudi je sledeča navada znana pri Srbih in Slovencih. Hormann (pag. 46.) piše: Um Georgi haben die pusterthalischen Hirten den Brauch, namlich der erste, der mit der Heerde auf der Weide ist, heisst Grasneid, der ziveite Kaiser, dann kommen Kaisers Bediente, und der zu-letzt mit der Ilerde koramt, heisst Pipo. Dieser ivird ins Wasser geivorfen, oder es wird ihm sonst etwas Arges zugefiigt, und man schreit ihm nach: Pipo! beiss’n Fackl ’n Zipfel o, lass es nit verbliieten, kanm — sche’s niichste Johr junge Fakin hiiten." Slovenski pastirje tega počasneža imenujejo Pip ec, od pipati, ab-zuufen, srb. pip e c, Zipfel, Zapfel, slov. pip ec laschenveitl, skluček, nožek. Tako tudi tirolska beseda tous ch***), vtegneska-žena venetskosloy. trugia — truža biti, sicer se tudi najde v Kirschii cornucop. s. v. scrofa Mohr, Los, Dausch, Zuchtsau, *li kako to besedo nemški jezikoslovci razlagajo, mi ni znano.
*) Starogor.-nemšk. 1 c h t a r, Nachgeburt.
**) G. L. v. Hormann sedaj skriptor na graški vseučilišč, biblioteki, je tudi izurjen znatelj in prijatelj slovenskega jezika in slovstva.
***) Touscb je vtegnilo iz venctšč. v latinščino i odonod med nemške
Tudi venetsk. loza, Wohnung, bedeckter Gang ital. loggia iz i tal j. franc, loge je iz venetšč., primeri staroslov. loži j e, cu-bile, lož ni ca, cubiculum pa tudi porticus in conclave, ker lat. lo-geum, Zocke der Biihne, Rednerstuhl, Steuerarchiv, je iz gršk. h>ytlnv, erhohter Ort auf der Rednerbiihne, tedaj iz h>yam, reden, rechnen; venctskoitalj. loza — loggia pa ima pomene: prebivališča, porticus, kakor slovanska loži j a, ložnica, lo-geum je kraj za govorjenje, loza — loggia pa za ležanje. Ker je lat. iz indoevropsk. korenike lagh, liegen, edini lectus* 1 ec tiča ohranila je to znamenje, da je ta korenika imela slabo življenje v italščini, tore je loza — loggia težko zrastlo na deblu italščine; tudi glasnik </, ki v tej besedi odgovarja iodogerm. h pričuje zoper to, ker g h je grkoital. sploh % — ch.
Trogia, Zuchtsau, svinja za pleme.
Uže v prvej razpravi (pag. 37 - 39) sem se lotil razlage tega imer.a, in po vsestranskem pretehtanji mi edino staroslov. trag; posteri, srbsk. trag, porodica, srbsk. traga, Thierrage, genus, zadovoljuje. Nobeden drug jezik ni iz trag stvaril poznameno-vanj za pleme, in svinjo p 1 e m e n j a č o, ki pomenja v venetsčini t r o-gia. Korenika je trag, ki obznačuje v slovanščini iti, gibati se, vlačiti se, sansk. trag in trang, gehen, sicb bewegen, goth-tragjan, laufen, gršk.	laufen,	irsk. tairgim, „get away“>
tairgeadh, a going, passing, bolg. tr'l.gnT,, ire, kelt. tragi noga, zato Ver t ragu s, Windspiel, popravem uQliQoyos, valde cur-rens; iz te korenike je venetsk. tragnetar, liin und hergehen, venetsk. traga n te, caeciatore, lovec, slov. traglač (kraj Mure in Ščavnice) longipes, ein langfiissiger Bursche, trag e, Beine, Fiisse, staronemšk. dregil, fkmulus, proprie currens, primeri gršk. rooydog, Laufer, Bote, staronord. thrael za thragel, Kneclit, der Unfreie. Dalje iz tega debla srbsk. trag, Fussstapfe, traž-iti, suchen — die Fussstapfen verfolgen, venetsk. trozo iz trogio> Bentieruolo, semita, vietolla, Fusssteig, Pfad, srbsk. traž-ina, del' Steig, semita. Edina latinščina ni ohranila te besede, katero najdemo v sansk. slovanšč. gothšč., ataronemšč., v keltšč. in v grščini. Kakor je lugia, svinja, ki poleže sad, tako trogia svinja, ki so pušča za trag, za trag o. Primeri enake nazore v nemških besedah: Abkunft, Abkommling, Nachfolgcr, v katerih tudi so pomeni izhajanja in sledenja zapopadeni. To izraža tudi zendsk. aipičare, Nachfolgcr, proprie: decurrcntes, iz aipi, de, in čar, curerre, lat. descendentes, slov. pleme genus, generatio, in soboles, naslednik, iz themata: slčd, gleiten, slčd, Spur, Filhrte, kakor
Tyrolce priti. Ladinsko narečje rado r pred vokalom pogoltne, primeri p u i n a t= p r u i n a.
trag. Starim narodom je bilo pokolenje — bajanje — prehajanje; celo slov. beseda pokolenje označuje progressio, dozdevalo se jim je kot nit — ki se na dolgo vleče, zato v sansk. tari as, lilum, stamen, pa tudi Gcschlechtsfaden, srb. pasmo, iilum, m pasmina, genus, Ra9e. Da so Venetčani v besedi trogia si mislili proplajanje (propagatio), spoznamo iz tega, da so iz iste korenike stvarili besedo t r o z a *) iz trogia, kakor loza iz 1 o ggi a. T r o z a je po Boeriu: quel rimessiticio (Sprossling, Schoss-ling), cbe fa la vite (rozga) dal pie del tronco, con cui si trans-piantano et propagano le viti. Da so Veneti izgovarjali trogia spoznamo iz italsk. troia. Venetski g pred vokalom je v lat. i}j. tako maior: iz magior, ital. saia iz sagi a. Primeri bogia, boja.
Da venetsk. trogia isto znači kar staroslov. in srb. traga, generatio, nam potrduje analogična mantvanska beseda: r a z z a, svinja, piemenjača, venet, raz z a, generatio.
Truco, trucar,
tocar colla sua la palla deli’ avversario, svojo kuglo proti nasprotnikovi potočiti, posebno v biljardni igri. Ta beseda mora se staviti h gršk. raottGfim za raiin-^M, drangen 'rt-rnrj^a, bin hingedriingt, lat. torqueo, drehen, drangen, gotli. threih-an, drangen, staronem. drah-jan, novonemšk. drehen, anglosax. thringan, dringen, drangen. Litovšč. ima t r e n k -1 i, drangen. Ker venet, rabi latinsko-ital. torcolar, premere, torchio, torcular, je truco, trucar, pravenetska oblika. Menda tudi venetsko: t rus s ant e, accattatore, °in liistiger, zudringlicher Bettler, je iz korenike truk, in trus-8anto za trucciante, trucavec. V zend. in sansk. tega verba (glagola) ne najdemo, nego samo besedo tarku, Spindel. Tudi srbsk. trkulj, Trester, vinacea, trklja, statumen, Stiitzstock, trkljati, priticati, paxillis iigere, pflocken. V vseh teh besedah t>či isti pomen tiščenja, porivanja. Trucar tudi v venetšč. polzenja: correr via — odbežati, proč bežati, laufen, primeri litovsk. 1 s z -1 r u k -1 i, weglaufen. Sem spada tudi venetsk. t r o t o 1 a r, za troetolar, anfangen zu laufen, tro tol o, Kreisel, trotar, im u-ab gehen, traben. Gutturalec venetšč. i italič. sploh rada izpeljuje, primeri tet to — za te c to, tatto za tac to. .leli je trajen nemšk. beseda? primeri srb. trap ati, daherschlendern, te-ttiere incedere , litovsk. tre p-ti, zappeln, stampfen, staroprusk. trapt, treten, srb. trap, Wagengeleise, ruski: tropa, Fussstcig
*) Ker ta mladika se pušča za proplajanje, so jo Venetčani vtegnili rodovitni svinji primeriti, kakor Slovenci take trse imenujejo bike in konjiče. Vendar spomni se na nemšk. Trieb, Sehossling iz 8cliiessen, povsod pomen bistrega gibanja.
Letopis II. 1875.	'J
gršk. tkanim, Wein austreten, menda iz trap; tudi starosl. trap, fovea, das ausgetretene, venetsk. trap o la, Mausfalle, starosl. trap'L, equi ornamentum quoddam, menda k venetsk. trapelo, Riemenpferd, trapelar, auslaufen, srb. trap, neu gegrubter Weingarten, trapiti, Gruben im VVeingarten machen, venetsk. iig-trapelar, betriigen, to je koga v past, v trap spraviti, in die Falle, Grube bringen.
Morgia,
Oelsatz, iz korenike m ar g, gršk.	streife ab, a-fioQy-of
auspressend, lat m ar g-o, Streif, Rand, nemšk. marka, Rand. Iz te korenike je starosl. MJiri>3,Y» — molgitj. — m o r g i ij, melken = streielieln, litovsk. m e 1 ž u, streicheln, morgia tore: was sich abgestreift, ausgepresst hat; iz te korenike je tudi gršk. fio).y-6g, pri IIesych. fi«Xayng, Lederschlauch, proprie der ausgepresste Sack, slov. m a uh a, korot. oblika za malha in to za m alga, Leder-schlauch, Sack, nemško malaha, malha je iz slovanšč., ker germanski jezik išče obliko rnalka ali marka, ker ima marka in melken iz indoevrop. korenike marg, sansk. mardžati, wi-schen, streifen, streichen, abstergere, purifieare, mrg-yati, umher-streifen gršk. /ia(ry6g, umherstreifend, //«();< m/« Landstreicher == slov. mauhar malhar, malgar, zend. maregh • aiti, umherstreifen, lat. mulg-eo, melken.
Morgno,
Morgnar, morgno, miagolare, miauen, srb. mernj-kafi, mrmlati, morgno n, sorbonc, Duckmauser, slov. mrnjavec, miir-rischer Mensch, primeri: miirrisch iz murren.
Calalin,
metulj, ne iz grškega y.ctkog, kakor Filiasi in Boerio mislita, terno« iz kal, rusk. in slov. blato, primeri metulj in motyla, Kotli, nemšk. Schmettering — der Besclimeisser, Beschmutzer.
Coco,
uovo, ruski: koka, Hiihnerei, slovaški: k uk o, jajce.
Gugiera,
brazda, za glugiera, kakor gussa za gluscia, iz lug, litoV-lužu, brechen, slovašk. luznuti, sekati, staroslov. luz-gati, mandere, tore luž ir a, Bruch, Spalt; sansk. rudžati, zerbrechen.
Meleo,
Rostan Weinstocken, slov. m el, idem iz m el, črn, zato me lina, nielinice, Ilimbeeren, litov. melinas, latvijsk. melnas, blau, sehvvarz, m e 11 i n i t, sclnviirzen, sansk. malina, dunkel, gršk. (dlctc;, sehvvarz,.srb. m a 1 i n a, inorum idaeum, Wegedorn, ] limbeerenatrauch, slov. malina, morum, Maulbeerbaum, tedaj vse po črnkasti barvi, odonod srbsk. me lun, vrag, proprie črnuh.
Mamo,
Tolpel, Dummkopf, srb. mamiti, in Wuth bringen, srb. mam laz, blesan, Dummkopf.
Mandra,
Pferch, ricettacolo del bestiame, Fick drugače razlaga nego Benfev, Mi>ys in Kuhn, in sicer iz korenike man d, weilen, stillstehen, zti-gern, warten, in kaže na slov. muditi, in reče, da je muditi noveja oblika stareje manditi. Slov. muditi se, sich aufhalten, goth. mot-jan, aufhalten, anglež. to meet, niženemšk. mot-en, aufhalten. Mandra je ravno tako slovanska beseda, kakor sansk., gršk. in lat.
Meliga,
Holclius, sorgum (Linče), zna ravno tako pravenctska beseda biti, kakor gršk. fielritj, Hirse, Schwaden, lat. mili ura, Ilirse, litovsk. m« ln Ji, Hirse, Schvvaden, iz korenike mal, melj ij, m ah len.
Mela,
stecca di legno, che usa portare 1' Arlccchino, srbsk. mal j, fistuea, Stossel.
Melma,
—	zaradi suffiksa primeri: kos-ma, kuk-ma, — terra, fango (Schlamm) che e nel fondo de’ fossi e de’ fiumi, litov. mol-is, Lehm, Schlemm, ruski m a 1-n i k, ein schlammiger Ort, sansk. mala, Schmutz, Schlamm, venetsk. mogiana za mogliana, slov. mulja, mulj a v a, srb. mulj, voda kroz granje ili rešetku tekuča, venetsk. oiogiana, acqua, chegeme dalla terra, e chelatien sempre umida.
Supplementum.
Argo, voce di gergo, cho vuol dire cielo, iz korenike: ar g, sansk. ardž, splendere, slov. po prestavi glasnikov: ra g a, lisa, Blosse, svitlina. Argo ne kje za.arco, Bogen, ker ar c o se samostalno nahaja.
Astio, aspro, ruvido, slov. oster, scharf, rauh.
Astoni, cardus monspessulanus, slov. o s - e t cardus.
Bacin, arnese, che serve per lavarsi ie mani e ad altri usi coli’ acqua, srb. bažva.
Baraca, Barake, primeri ruski: v aro k, Schiffsdaeh.
Barbazzon, specie di gabana, srbski barbeža.
Barila, vaso di legno fatto a doghe come la botte, beloruski b a-rylka*).
Bati, voce padovana, coraela, das Geschlinge, Gekriise, slov. bati, idem, dalje: Knoten.
Begiora, rigogolo, Goldamsel, slov. bež ura, klic. na ptico volgo, primeri klic otročajev pri zaslišanji volginega piskanja: „Stric motovilo si vidil mojo kobilo, teta bež ura**), kde je moja pura"? Volga se tudi veli slov. kobilar.
Begolo, frugolo, unruhiger Knabe, iz: begati, currere.
Berechinaria, moltitudine di gente vile, srbsk. brča, Menge, brcati, hitro rasti.
Borochia, lederne Weinflasche, srbski burača, bure, burat, bauchig; bori a, bota, Fass, srb. bure, idem.
Brula, giunco comune, slov. pr ul a, prule, Sumpf, tedaj: brula Sumpfgrass, primeri: ločje, juncus, loka, Sumpf. Tudi več topičnih imen: Prule — vse v močvirnatih krajih— imamo po Slovenskem, tako pri Ljubljani itd.
Biodo, giunco palustre maggiore, staroslov. bludva, mveov, ein aus SumjJigras geflochtener Korb, tedaj je tudi v slovanščini prvotni pomen besede bi ud bil: juncus; primeri staronord. t e i n n, arundo, got. t a i n - j o, canistrum, nemšk. z e i n n, v i r g a.
Bernict fu detto ad una veste di donna, srbsk. brnjica, prtena suknja, staroslov. brnia, lacerna, /invdva^.
Bnca, busa iz bucia, luogo cavato, staroslov.: bok, cavitas, bo-cheta, foramen parvum. V venetSč. je c	pogostem	=	sf
primeri: buson = bucone.
Buzaro, persona giovane piceola, slov. buček, idem, slovaški: bo cika, mlada krava, slov. bockati, sem in tja bežati.
Calar, cascar gin e stagnare, slov. k a 1, lutum.
(Jazza, ein Wassergefass, staroslov. ica^,i>il,<t.
*) A vykaSu boeky medy i barylky gorčlky.	Iz	narod. pos.
**) Bež ura, fugitiva, ker je ptica potovalnica,	in	se težko	vloviti
d&. Kakor jej Slovenec pravi: „Stric Motovilo11 — tako Venetčau : „Com-
pare Piero'1 — kume Peter!
Calo, pelle indurita, srb. kalavar, machina pellionum, Gerbebanlc.
Calo, diminuzione, minorazione, srb. kal a ti, oslabeti.
Caparon, cardio spinoso, specie di conchiglia, primeri slov. thema: kop, spinosus, kopina, kopiniica, Stachel, Dornbeere, dalje: kopava, cardui genus.
Caroga, arnese contesto di carici, posodva iz rogoza, v besedi: rog-o z je k a odpadlo, primeri lat. carex = caregs — caregis — caragas, primeri rog za krog, raki, za kark'1).
Comagna, das Essen, Schmausen, starosl. kom-kati, rusk. dial. kom-kati, jesti, sansk. čaru, schliirfen.
Cotus, specie di abito, primeri: kontuš.
Crica, dissidio fra persone di parere eontrario, primeri: krika, Larm, ali pa: kreg, Streit.
Camito, angehaufte Sachen, primeri ruski kom, Klumpen.
Dardo, frezza, slov. dar da, Spies, franc, darder, schleudern, slov. drdrati.
Frezza, arme da ferire, slov. prača, pračka, starosl. prašta, korenika je prati, ferire, schlagen.
Gnasa za gnacia, voee anticp percossa, bussa, slov. gnača iz gnatia, gneča, Gedriinge, gnetim, stossen, o-gnet, con-tusio. Nemec ima: len eten, staroprusk. gnode, Backtrog. Drugi jezici nimajo te besede.
Golzarina, la pelle pendente dal collo dei buoi, slov. golk, gl k, golt, Schlund, torej gol carina.
Grampia, gramola za grampola, orodje za omikavanje lami, slov. kremple, kramplati, tudi nemšk. krempcln.
Gregla, si dice alla sommita del cigliare (aufgevvorfene Erde) slov. in srb. brpa, cumulus.
'lnbvgar se, eccitare o irritare la voglia, inuzzolire, sehr Uistern machen, slov. (Murko s. v.) vuga, die biicbste Lust. Pisati se mora: volga, primeri sansk. valg, exsultare, starogor.-nemšk. v alg o n, volvi, zato ime ptice volga, Goldamsel.
Ingropa, annodato, slov. gr p a, brpa nodus.
Lagno, Klage, staroslov. la j, Tadel.
Lascar, esser facile in ]iarole, las c o, tievole, slab, primeri starosl. last, facilitas, srb. la san, lehek, bolg. lesen.
Flaregna, pokrivalo, s katerim se oltari pokrijejo, kedar se cirkva snaži, da se prali no prime oltarjev, primeri slovaški raoru-v a t, privezati, sansk. m fi r a j a m i.
Nata, Aus\vuchs, slov. nat, Auswuchs von Bliittern bei llviben, sansk. n at a, rasten j e v obče.
N ono, Grossvater, slov. nune c, Taufpathe, n en a, nutrice, ruski nanj a.
Favero, stoppino o lucignolo, srb. paper j e.
Fieta, rimboccatura, Umschlag, primeri: plet, pletivo.
Pila, una specie di vašo, srbsk. pilo, goth. ful, Beeher.
Piriar, trennen, slov. parati, novopars. paritan, zerschneitlcn.
Pistagna, Bug, Schoos, Saura, Falte am Kleid, slov. p izdan j a, hlače na p iz do, primeri: p izda, Muttersclieide.
Plača, lama, staroslov. p lak a, odkoder nemšk. Blech.
Poreti, esulcerazioni, pi-imeri česk. : p ure ti, aufsehvvellen.
Prazo, prač, primeri ruski p a - p o r o k — p a - p r a k, analog. 1 o-ket, Elle, in Ellenbogen, rusk. pa-porok označuje: die Achsel; zaradi: pa — primeri: pa-noga. K besedi: prač, prale, dodaj se štajersko nemšk. Prajtzen, Prakse n, izraz za roke.
Prodezza, bravura, severnoslov. prudit, brennen, aufreitzen, prudky, heftig.
Racoleta, die Quackente, raco la, Laubfroscb, primeri: staroslov. rakati, rak o tat i, rakoliti, sonare.
Radegar., altercare, radegheto, piccola differenza, ra d ego s o, contenzioso, iz praepozicije: ra = lat. re, in slov.: degati, zanken, worteln.
Rihola za: rivola, barra del timone, Ruderstange, iz: rivati, trudere, rusk. rulj, Steuerruder.
Sbigotio, spaventato, gescheut, slov.: zbegan.
iSlapon, pappone, Vielfrass, slov. žlepnoti, p ož lep n o ti, iressen.
Sborir, seovare la lepre, Hasen aufjagen, slov. z b u r i t i.
Sbrazzar, ricusare, non accetare, slov. zvračati.
Scachir, stenuarsi, diirr, mager werden, srbsk.: s kač iti, abnebmen.
Scarcagiar — scarcagliar, lasciarsi cadere i mocci dal petto, dal naso, slov. s hr ak 1 j a ti se, hrakelj, Nasen-, Lungenschleim; rusk. bar k at, sicb ršluspern. Primeri tudi thema skarg> kreischen, skržit, stridere, litov. kregzde, Scihvvalbe.
Streghiar, kratzen, slov. strgati, strugati.
Schiena, o dorso, slov. sija, si jek.
Surian, color lionato, lichtfahl, slov., brv. suri.
Stiavina, scliiavina, coperta da letto , slov. s tla vi na iz ste-Ijem, stlati, postlati.
Schiocco, das Klopfen, slov. s k 1 u k, k 1 u k a t i.
Scorza , scorzazza, Schotte, Hiilse, slov. s k o r a, s k o r i c a, s kor čica, staronord. skel, Hiilse, staron. s ca la, Sehale.
Stuoto za stupoto, voce del contado verso Padova, quegli cbe lavora la lana cogli scardassi, srbsk. s tu p a, Maschine zum FlacJis-und Hanfbrechen.
Tina, Weinkufe, slov. tunja, Kubel, odtod nemšk. To n n e.
Togna, eine Art Fischnetz, ruski tonja, Fischzug, starosl. tono-to, t e n e -1 o, primeri še nemško : D o h n e.
Tramom, pyramidenformige Iliitte, starosl.: trem, turris.
Cketarse a cavallo, sich auf’s Pferd werfen, slov. h iti ti se na konja.
Totani, testiculi, srb. tu t liči, eiformige Kiirbisse.
Tontonon, brontolon, borbotattore, starosl. tantineti, sonare. Tana, stanza da bestie, za stana, slov. stan, die Sclrvveige, Vieh-pfercli, v venet, je s odpadel, primeri: t a m i n a za: s t a m i n a.
Pogled v mantvonščino.
Kakor rimski zgodovinopisci poročajo, so zemljo Venetov pred njihovim prihodom obsedli Etruri (Etrusei, Tusci) in etrurski Eu-ffani. Ti so več mest postavili, ki so pozneje v last Venetov prišla. Edno takih mest je tudi Mantua, gder je za Virgilija četvero ro-dieev stanovalo, kakor on poje v svoji Aeneidi (10, 198).
Ule etiam patriis agmen ciet Oenus ab oris Fatidicae Mantus et Tusci filius amnis,
Qui muros matrisque dedit tibi Mantua nomen,
Mantua dives avis, sed non genus omnibus urnim: Gens illi triplex populi sub gente quaterni;
Ipsa caput populiš; Tusco de sanguine vires.
Ti populi quaterni so bili Tusci, Galli, Rimljani in Veneti; zato Servij k gore omenjenim vrsticam pridene : „origo Mantua-norum ab Tuscis fuit, qui in Mantua regnabant, et a Veneti s, nam in Venetia posita. Za Plinija (Hist. Nat. 3, 19) je Mantua bila etrursko mesto, ker piše: Ven e tor um Ateste et oppida Acelum, Patavium, Opitergium, Belunum, Vicentia, Mantua Tusco-rum trans Padlim sola reliqua. V vesi Andes blizo Mantve je bil rojen Virgil, kakor Macrobij (5, 2) poveda, ki ga imenuje „Vene->us rusticis parentibus natus" zato Silij (8, 594) Virgilijeve poezije imenuje „cantum Andinum“ „Mantua Musarum domus, atque ad sidera cantu evecta Andino“.
V	denešnjem mantvanskem narečji nahajamo besede, ki se dajo iz keltščine razložiti; je jih tudi nekoliko, ki so gotovo staro-etriu-ske, ker niti keltščina, niti venetsčina nima ključa za njih razlago, tudi ne latinščina, pa ohranili so si tudi besede, katere na prvi pogled lahko spoznamo za slovenske. Nabral sem jih iz Biondellijeve izvrstne knjige: „Sagio sui dialetti galloitalici“.
Take so:
Lanca,
seno di liumc, staroslov. !;j,k-a, sinus, novosl. lok-a, srb. luka, litovsk. lanka, alles Gebogene, Vertiefung, Niederung, Niederung am Flusse, itd. Drugi indogermanski jezici ne poznajo te besede v tem pomenu.
poroo majale, slov. na Koroškem kok — koč-cj, Ferkel (Janežič s. v.). Mantvanščina, kakor venetščina glasnik c=k spremenja v g. Iz mantvanščine je beseda se tudi razširila v bližnje parmezansko in piačenško narečje.
Bosgat,
tudi porco, bosgat je skaženo iz buckat, ker c prelazi v s, kakor v venetščini; srbšč. pozna bučati, derati, reissen, in me-resec se veli bucovan, tedaj buckat, lacerans. Posebno kedar
J‘e meresee pohotljiv spojenja (briinstig), mu Srb pravi bucovan, ;er vse hoče bučati.
Asiol,
= asiola vespa, asiola je diminutiv. italj. oblika iz asi a, slov. osa, Wespe.
Pen,
mica, Briischen, koroškoslov. diminut. pin-ka, idem.
Pana,
crcma, Milchrahm, slov. pena, Schaum, starogorcnjoncm. feim, fam, zato tudi nemšk. Milchfam = Milchrahm, panagio, Milch-rahmgelilss.
Masti,
lordura, Schmutz, Fett, slov. mast, masten, idem.
Ghež,
Eidechse, prešlo tudi v druga ital. narečja. Ni li to prva oblika slovanske gaš-ter, guš-ter, jaš-ter in ter tvarivni suffiks ? primeri kesi-ter = kosec, prija-tar, ora-tar itd.
Caragnar,
piagnuccolare, wehklagen, trauern, tudi v venetšč. carogna, tri-stitia, staroslov. kara, idem, srbsk. raz -karati sc, moestum fieri.
Strussiar, '*)
dissipare, slov. t r o s i t i, potrošiti, strošiti, raztrositi idem.
*) V paraboli o zgubljenem sinu sc reče : ,,e lš 1’ la s t r u s c i a la so sostanza, vivend da liisstirios'1, ct illc diesipavit suain substantiam vivendo lusuriose.
Bazza,
Scrofa, Zuchtsau, plemenjača, iz radia — rad ja, r a d jati ge-nerare, toro raz za, generans, venetsko: trogia. V vcnetščini razza pomenja generatio, Ra§e.
Plinu,
rastrello, Raub, Beute, slov. plen, idem, plinar, rastrellarc, stehlcn, pleniti.
Gavetla,
Bindfaden, spago, cordicella, iz kabeta, glasnik b prelazi v v v venetšč. in mant., iz them. kab, binden,'heften, primeri s koba, kabčiti itd.; venetsk. gav, grossa fune, velika vrv, tedaj kab — kob, litovsk. kabu, kab e ti, heften, umbinden.
Zigotar,
pcuottere, schutteln, riitteln, je tudi prešlo v sosedno parm. veron. 'n piačensk. narečje; razlago besede poglej pri besedi Chigignola.
Linglir,
kuščer, rammarro, je prešlo tudi v veron. narečje in v narečje krai „lacus Verbanus" v obliki, luger, lugher; razlago poglej pri besedi Langa, Lang ur us; tudi v obliki ran gol se najde. Zenothemis pri Pliniji pravi, da so se kraj Pada tudi risi (Iynces) želeli lange ali languri. Ker ris ima navado, z drevesa na svoj plen skočiti, je lan ga, ali langur prav naravno pozna-■Menovanje.
Logia,
svinja, ki je polegla; beseda je prišla tudi v piemont., milan. in Parm. narečje, razlago glej pri besedi venetski Lugia; Biondelli-jeva razlaga iz galskega: liugach, sordido, je preveč prisiljena •n naša razlaga naravniša.
JSover,
vento di tramontana, tudi v okolici mesta Brescia znano, gotovo r|i drugega, nego slovenski: sever. Filiasi (Memorie storiclie, Tom.
pag. 243) pripoveda, da brodarji jezera Benak (lago Benaco) se-verno-iztočno stran imenujejo sploh: Venezzc „chiamano pure V e-nczze il Nord Est“ in veter Sotfer, S o var. Krivec veter so
torej užc Veneti mogli imenovati: So ver, Sever. Slovenci severno zapadni veter imenujejo Pajeršak, ker iz Pajerskega pride, iztočni: Ogeršak, ker iz Ogerskega piše. Sorodno lat. caurus, staronemšk. s c Ar, novon. Scliauer.
Civrpia,
v mantov. klešč, v patavšč. pajek, srbsk. krp el j, Schaflaus, carpia je iz karpula, kakor nebbia, iz nebula.
Corlo,
fusajaolo, der Wirbel an der Spindel, srb. kri j a, panieum verti-cillatum, quirlformiger Fennig, tedaj v besedi corlo — krij a tiči pomen vrtenja, primeri venetsko scorlar, srbsk. slov. krij, Bollen, cylinderformiger Block.
Marezar,
ruminare, iz korenike mar = mal, me!, zermalmen, primeri razlago besede marezan.
Igliera,
brocca, Krug, primeri staroslov. igot, Morser in gršk. in-guera, truogolo.
Musa,
tudi venetsk. visaccio, saosk. rnukha, os; milansk. narečje šče ima v izvirniši obliki moča, visaggio, znamenje, daje prelaz glasnika cvs poznejše dobe.
Oaza,
tudi v brešč. narečji, fraxinus, iz dialekt, auša, o š a = alša, olš» prejotov. j-alša, j-elša, v štirsk. narečji: j-oša, Erle.
Iiogia,
tudi roža, gora, Wassergraben, koroškoslov. roja iz rodi a, primeri tudi rusk. ručej.
Zagot,
tudi veron. ježica, primeri srbsk. eagrije plur. coriurn.
Z igr a,
ricotta, gclabte Mileh, slov. ciger, tudi nomšk. Zieger iz cig, volutare ?
Dodatki in popravki.
Adano, Adeno, Adello.
Jaz sem v prvej svoji razpravi ime te ribe razložil iz ruslt. ati iti, anhaufen, ker znano je, da ta riba, ki jo Linče imenuje aeipenser Huso, zelo odeblja in se močno zredi, da črez sto funtov vaga. Komur nebi se zdela ta razlaga verjetna, temu ponujam sledečo. Riba adano ima oster špičast gobec, in ostre pla-vute, zato ime lat. aeipenser Zehetmayr razlaga v „acutas pennas habens", in reče: idem fere sensus in nostro Hecht, lucius, co-liaeret cum germ. vet. h e c e h i a n, pungere, unde: die H e c h e 1 = svec. gad da, der Hecht, cognat. the gad, stiraulus. Priravnaj slov. ščuka, polsk. ščupa, Hecht, in š ček n o ti, ščipati, zwicken.
Rus to ribo imenuje oseter, bržkone iz them. os, spitzig, scharf, in suff. nom. agent. ter. Slovenec pa ribo Barsch imenuje ostrež ali ulcun; oboje ime obznačuje: oster, špičast; Nemec pa Storr, pa menda je Stdrr rusk. oseter, ako ne kje storr, staronord. gross, stark, litovsk. s tora-s, dick, grob, stark.
Tudi a dan, aden, a del zna obznačevati špičast, oster, zbadajoč, in dasiravno v slovanščini ne nahajamo več glagola adit v pomenu zbadat, vendar šče imamo v močni obliki v staroslov.
d - a, <lyxt<TT(>oi>, Haken , ijd-ica, 6yx(vo.%, hamus, fuscina, novosl. od-ica. Litovščina pozna a d a t a, Niihnadel, tedaj instramentum pungens, ad-yti, niihen, steppen pungere. Tudi sansk. nam je ohranila besedo, ki v sebi zapopada pomene: oster, špičast, in sicer: athari, Spitze, Sperrspitze, gršk. dO-r/r), Hachel der Aehre, Granne, 1’feil, Sperrspitze. Plinij uže te ribe omenja in jo imenuje atillus, in eno ribo sovražnico clupea, v denešnji venetščini chiepa, to je klupa, klepa. Drugi Italjani jo imenujejo laccia, tedaj synonymon imena klupa, klepa, ker klupa, klepa, staroslov. k lep-ca isto obznačuje, kar laccio, Schlinge, Falle.
Z staroslov. ^d-a, in lito v. a d ata, primeri šče staronord. oddr, Spitze, ydda, mit der Spitze durchdringen.
Fossiv- philistina:.
Plinij omenja mužnatih jam v okolici denešnjih Venetkov, katere imenuje fossae philistinae. Filiasi (6, 3) pa piše, da
■
bo v naj starejših kronikah velijo : fosse pelestin e. Jaz mislim, daje pelestine naravniša pisava, in da beseda drugega ne pomenja, nego mu že. Beseda polesT. v staroslov. obznačuje: fahl, grau, litovsk. palsz-as, idem, pele ti, schimmeln. Mužnato jezero pa Slovani imenujejo plešo, tako so plesa na Slovaškem v Karpatih, in na Koroškem: gornjo Plešo, kar so Nemci prestavili v Oberteichen. Pelestine so torej plesnate, plesnivo, močvirne. Sansk. p a 1 v a 1 a, Teich, lat. p a 1 - u d, Sumpf, gršk. mjX-6g. Schlamm, Lehm, so iz iste kereuike, zato sansk. p ali ta, grau, gršk. ntht-vog, grau, 7ie).-i6g, grau, lat. p u 11 • u s — litov. palvas, falb, grau, slov. metath. p 1 a v, falb, starognomš. falo — falaw-er, falb. Stari slovanski Panoni so tudi šee rabili nemetath. obliko, zato se je nizidersko (Neusiedler) jezero velelo Pelso, „laeus Pelso" po Pliniji in Strabonu.
Pepola
adj. statura d’una donna, cbe sia assai bassa, ma gr as s o ta iz korenike pap, pamp, glej razlago pam p a -1 ugh e t o, prideni šče slovašk. p up a, iz pampa, odurna, debela ženska. Grška oblika noficpog, ntjicpig, Blase.
Dune.
K tej besedi šče prideni gršk. rhv-og, &ivoXoyi<a, am Ufer sammeln, rO-ivoid-rjg, sandig, sansk. dhanu, Sandbank, Gestade, Sandhiigel, Strand, anglosax. d u n, Hiigel.
Gori sem omenil jezera v zemlji starih Karnov ,,lacus lu-geus“; čudovito, da se je v oni okolici ohranilo ime: Lož, in pa res prav pešoenati kraj, ki se mu pravi: Dane. Ležijo Dane na pobrežji, in nižava pod Danami pričuje, da je tam nekdaj bilo jezero, tedaj Dane: Ort arn Gestade, Diindorf, Diin-stiitten, primeri: Diinkirchen. Mislim, da se beseda sme izvajati bolje iz dhan, zravcnoblika: dhu, sieh legen == dha, setzen, legcn, nego iz dhu, hauchcn , in dhanu, Sandhiigel je popravem usad, ono, kar je voda dela (absetzte, ablegte).
Cotonia.
Pri tej besedi šče je opomniti, da je vtegnila zaradi tega dobiti ime kotonja, skotnik, svalnik, Wahvurz, ker ima velike v alj asto - z v o n as te rdeče cvete. Dencšnji Venetčan jo imenuje: orrechi di asello, oslovska uha.
Cesta.
Zraven sansk. kaštha, Holzsttick in korot. hosta ščo prideni gršk. x('c(TT»-y (Hcaych.) Holz, litovsk, szekstas, Holzstiick,
staroprusk. saksto, Ilolzkloben, abgebrochener Baumstamm, lat vijsk. ziksta, Kriippel, ruski: kusta, Biischel Z\veige.
C/iisdo,
izgovori: čisdo, coinaron, accouclieur, Geburtshelfer, „voce che usasi particolarmente dalle donne", piše Boerio. Kaj je cliisdo drugega nego človek, ki ima opraviti pri Cisti. Staroslov. čista, Unterleib, sansk. koshtlia, Eingeweide, Unterleib, koshtlia pornenja tudi v sansk. Kainmer, Vort-athskammer, slov. kašta, kišta, Getreidekammer, jeli ni nemšk. Kasten in Kistcizslov. izposojeno?
Bruna,
notte, iz brun, oscuro e nereggiante, staroslov. bron (izbrodnT., sansk. bhradna, falb) falb, aschfalb, primeri patav. b uran a, caligine, polsk. burij, črn, venetsk. brunal, voce di gergo, culo, tedaj bronast del trupla. Mi smo torej našli v venetšč. sledeče poznamovanja za barve: bagio = balj — baljast, surian = sur, russo = nisi, zalo v-zelen, b ur a n a = burij, belin, gliinzend, schon.
Procoio,
Pfercli, primeri šče slov. p ruk a, Facli, Bank, tudi prunka. Pruka je po pravem tabulatum, Bretterversehlag, napravijo si jo zidarji, da v njej stojijo, kedar turne pokrivajo.
Bara, Barena,
priravnaj sansk. vari, voda, zend. vara, dež, vairi, See, grSk. <‘i'Qo-v, Urin, lat. urinari, ins Wasser tauchen, litovsk. prejot, j-ures, Meer, staroprusk. w-ur-s, Teich, anglosak. var, Meer. staronord. wor, Meer, bara, barena torej stoji na slov. glasniški stopnji.
Tampogna in Stampogna,
Pfeiler, Pfosten, Zapten, sansk. stambha, Pfosten, litovsk. atam-bas, Strunk, v slabi obliki stebas, Pfeiler, slov. v slabi obliki steb-lo, sansk. stamba, tudi breg, in po Slovenskem obilo imen Gor : Stubnik, S tub ica iz starejega: stambnik, s tani b-nica staroslov. stubll., puteus, proprie ravno stoječ Bteber, iz katerega napeljana voda teče; s tub lb je sopet novejša oblika za: s t a m b 1i>.
Ako zaradi glasnika p se Stampogna ne sme stavljati h koreniki s tabli — s tam b h, jo znamo djati h koreniki stap—■ iz sta, stellen maclien, stellen, sansk. sthapaya, stellen, fest machen, stiitzen, lat. stip-es, Stamm, Klotz, staroslov. stap-l, seipio, stap-ogB, Pfosten, gotl). sta b-is, Stab, agsak. stef-n, Stamm. V venetščini pogostem nahajamo nazalirane oblike. Ve-netslc. stampogna nar bliže stoji k starosl. stap o gl..
Tartana,
barca pescarecia a due alberi, gotovo iz korenike tar, iibersetzen, ans Ziel komuien , iz katere sansk. tirtha, Zugang, in litovsk. til ta-s, Briiclce.
Tarozzi,
sfilarze, fila di cavi o canapi vecelii, che si disfanno per farle nuovamente filare ad altri usi, tedaj strte vrvi, zribane vrvi, iz terem, breclie, reibe, lat. tero, litov. metati), trinu za tir-n m, reibe, schleife, cerkvenoslov. tru-ti, auireiben.
Tarina,
ein (ieschier, primeri slov. tarna, Schatakasten.
Spacon,
Prahlhans, spacA, adject. gespalten, fesso, spaeada, grandezza affetata, spacadei, anguille tagliate, aperte per lo lungo e prosciugate al sole, spacadura, Spalte, Riss, s p a c a r, fendex’0 spalten, spacazar, schleudern, werfen, aufsclmeiden. brez s, paca, superbia, vana gloria, pacagnezzo, grosser Larm itd., vse te besede so iz korenike pak, spak, inserta nasali pank, spank, staroslov. psjčij, inflor, zato pomeni spacon, spaeada Aufgeblasenheit, p^k-na, rumpor, tindor, zato pomeni spacar, fendere, razve sansk., gder nahajamo p a n č i pač, expandere, ni nobeden drug sorodni indogerm. jezik od tega debla ničesar obranil.
Ghea,
gremium. Ker mantvanšoina ima polno obliko: glieda iz gheta, tedaj gliea ne stoji za gliega, temoč za gheda = gheta, in tedaj je sorodno s sanskr. džath-ava, venter, goth. githra, Baucli, gith-us, Mutterschooss, angl. the queint, the cunt,
nemšk. die Kun te, virginal, veretillum, Scham, primeri šee: die Kutteln, viscera, die Kuttel - flecke, angl. the gut, der Darm.
V	slovanščini mi ni znana beseda, ki bi se vjemala z gore navedenimi, ako ne koroškoslov. gača za gat-ja, Hodensack einea Tltieres, (Megiser). Tudi lat. venter je inserta nasali iz gventer = džatliara, Magen, Baucb, Mutterschooss.
Sudichio,
Koth, Sehmutz, Unflatli, sudicheria, Unfliithigkeit, sudichio n e, ein sehr schmutziger Menseh, v ital j. po prestavi glasnikov: su-cido, sucidiume, Koth, Unflath. Razve venetščine poznata edina litov. s z u d a • s , Koth, Dreck, in sansk. gada, Koth, Dreck.*) Tudi v pismeni italj. se najde sudiciera, Unfliithigkeit, Sehmutz.
Lapio,
»npronto, schwach, ungeeignet, litov. alpu — alpsti, schwach, ohnmaehtig werden, sansk. alpa, gering, grsk. laa-at)6g, schmilehtig, 8}ov. lap, hrv. lopov, tudi v štirsk. nemšč. ein dummer Lap, ein Lape, ungescnickter, schwachlicher Mensch. Oblike alp in Uip so nastale kakor: alčen in lačen, aldija in ladija, arž, rž in rež, ardeči, rdeči in rudeči.
Sorar,
abkuhlen, primei-i zend. 9areta, kalt, litov. szar-ma, Reifj staronord. h e 1 - a, Reif; fig. sorar, proeurar si refrigerio, razhla-diti se, sieh abkuhlen, tudi v slov. in nemšč. v pomenu odpočinoti si. Venetšč. ima pogostem mesto primitivnega a, — o; zato tudi trogia mest) tragia, soma mesto sama = sagma. Tukaj sopet imamo primer, da je sansk. c v venetšč. s, v nemšč. h, v grsč. x. Latinšč. in gršč. ne poznate te besede.
Spada,
12	s p a t h a, sicer tudi grško andOr), nemšk. S p a t e n, pa tudi litovsk.
8 p a t a s , Grabscheit, staroslo v. s p a t a, gladius; korenika sansk. apath, findere, tudi phat, pat, iz te korenike slov. peč, iz Pet j, staroslov. pesti., peštera iz p e tj e ra, Felsen, tedaj das Uespaltene, primeri kr, kr n, Felsen, iz kr, seindere, findere. Spata ima se slobodno za obče blago indogerm. jezikov. Da je 8 p ata pravenetska beseda, pričujejo različni jeni pomeni, kakor 8triscia, costoliere, fusto, broca, coccia, puntale itd.
*) Tudi latvijski: sudas, Mist, Koth, dalje grško: nvO-oitiiji, &v<Toofioq, Gestank, (IIesych.), v-gkvO-ov, Schweinemist,
S p a t o 1 a r v venetsč. scotolar, s trlico len treti, tedaj tudi glagol znan, s p at o la d:i lin, trlica, Flachsschvnnge, slov. špata, dcr Leisten. Irenje je kalanje, zato naravno poznamovanje spa-tola, trlica. Tudi keltska narečja poznajo spat v pomenu findere, scindere; gadh. spoth, castrarc, starobelg. spado, „mala a con-ditione castrati seminis spadonia apellant Belgae (Plin. II. N. 15, 14).	b	V
Orlo,
lembo, Saum, Falte, Btig, to je ono mesto, katero se da, oriti, staro-slov. orjfj, or-iti, trennen, losen, litovsk. yr-u, ir-ti, auf-trennen, srb. s-or iti se, abkollern, sich ablosen. V drugih in-dogerm. jezicih ni se ohranilo, tudi ne v sansk. in zend., kolikor je meni znano. Orlo je sprejeto tudi v pismeno italščino.
V	venetsk. besedi o rial = taglio šče se je ohranil pomen litoslov. sličen.
Tudi slov. rob staroslov. r,'j,bt> , litovsk. rumbas, Saum, je stvarjen po istih nazorih, kakor orlo, iz rabiti, secare. Orial pomenja v jeziku mesarjev oni komad mesa, ki se odreže od ka-košnega poglavitnega dela živinčetovega trupla.
Bisegar,
frugare, durchstiibern, srbsk. b i s k a t i, durchsuchen, posebno glavo, če bi kdo imel uši, cercare tastando, poslatati.
Meta,
Mete dicevasi anticamerite a Pali, clie trovansi nelle Lagune, primeri litovsk. pA-mata-s, Schwellballien, Fundament, Grund, Basis, cerkvenoslov. po-most-l>, pavimentum, korenika met, werfen. Ta beseda je gotovo tnko stara, kakor mesto Benetke, latvijski meet, bepiahlen, meeta-s, Zaunpfabl, sansk. mit, auf-gestellter Posten, v lat. meta, die »Situle am Ende der Rennbahn, iz tega preneseno : Wendepunkt, Zielpunkt, Ziel.
Mona,
natura, conno, die weibl. Htille, menda k sansk. mona, Bau, Gebiiude, litov. p r c - m c n a, Vorhaus.
Monin,
maček, koroškoslov. mu na, mačka, menda iz mu, sonum edere, staroslov. mumiji}, stammeln.
Ninolar,
scuotere e dimenar le gambe, die Filsse liin und her wenden, sansk. n u, vrendcn, kehren, gršk. rev w, idem.
Orzar,
or tiar in to iz r ati ar, battere, chioccare, schlagen, stossen, primeri staroslov. reštij. za retjq, retiti, streiten.
Petar,
affigere, staroslov. p ata-j a, pijta-ti, kniipfen, srb. peti j ati, befteln, petljanje, tlas Hefteln, petoloni, intrighi, srbsk. pet-Ijarica, Kankemacherin, vse iz staroslov. pf>n%, peti, dechten, winden.
Po n ga,
gozzo, Kropf, in Geldbeutel, staroslov. pqg-va, corymbus, glo-bulus, polsk. p^givica, Kropf, staronord. pungr Sdilaucli, Beu-tel,
anglosaks. pung, staronemšk. fung, Beutel, Geldbeutel, goth. puggs. Drugi indogerm. jezici ne poznajo besede; slov. pogell,, Hiigel, nodus terrae, italj. poggio, Hiigel, Anhohe.
Sassinar,
rubare o uccidere alle strade, jeli iz saxinare, saxis occi-dere ? lat. x je v italj. ss; pa menda šce bolje iz korenike sak, aansk. sažate folgen, uacligehen, lat. sequor, gršk. tmo, tnogni, lolge, litovsk. selcu, sekti, folgen, nachgehen, tedaj sassin, ladrone, sclierano, iz saccin, der Nachgeher ; ako lii iz sasso, *elsen, bi se venetsko glasilo s as sad or e, ne pa sassin.
Sbregar se,
come fa un a’aquila, aprir labocca gr idan do sforzatamente, tedaj £a sbrecar, ker venetšc. glasnik /c spremenja v g, slov. brekati, “režati, sbrožati, laut schreien, ruski brjakat, mit heftigem Getdse etwas gegen die Erde schleudern, primeri lat. fr a gor, Gekraeli, staronord. braka, prasseln, agsalc. breča n, fremere, Venetsk. sbregada, irreg-olare taglio fatto senza 1'uso della for-,® 5 pomeni pokati, findere, frangere in strepitare se vjemajo, primeri lat. fragor, Gekraeli in frangere brechen, nemško “r i kan, brechen in krachen, staronord. bresta, brechen, bergle n in brestr, Gekrach, venetsk. sbregon = s brek on, ohiaccherone, Schreier. Lat. oblika fragor, f ran go, gršk. ich krachte.
Letopis It. 187G.	g
Schiozzo ,
adjekt. vovi schiozzi, faule Eiei% menda iz s klale, slclok, strepitare, primeri: žlapertek, sansk. d žal p, schallen, slov. žlopočem, žlopotati.
Schizzar,
rompere, infrangere iz skidiar, gršk. assd-Avvvgi, amS-aam, zer-sprengen , sanslc. skhad-ate, zerspalten, staroslov. skq.d'l>i s kij d-a, Gebrechen. Uže pri druzih besedah smo našli prelaz glasnika a — v i; schizzar tudi compremere, schizzd, adj. coni-presso, sansk. khid, bedriicken, tudi reissen, ziehen, srbsk. s kidati, herabreissen, herabziehen, gršk. ki/A-gi, quale, bedriicke, litov. skaud-eti, uže v prenešenem pomenu, sehmerzen, ivehthun, kakor grško
Sgianzar,
aspergere, iz sglianzar, in to iz s c 1 and i ar, nasalirana oblika, sansk. č h ar d = s kar d, dalje klid, benetzen, litovski sklyd-u, sklys-tu, tudi skrysti pro skrydti, benetzen; torej staro-venetsk. s k 1 a n d ;j.
Sgarlii,
ad. curvipedo, iz s k a r 1 ii grsk. irxoX-w-g, krumm, slov. metath. Skril, schief, schriige.
Tamisar,
stacciare, sieben, t a m i s e r, stacciaio, crivellaio, rešetar, t a m i s o, rešeto. Ker venetšč. in italj. sploh, če glasnika sm, ms vkup prideta, med nju rada postavlja samoglasnik t, primeri chresima za chresma == chrisma, p a s i m a = pasma == pasmo, fantasima = fantasma, tedaj tamisar za tam s ar, tamiso za tam so, in mi nahajamo v litov. temsiu (tesiu), selnitteln, liin und her ziehen, tijs-au, = tamsau, zerren, česk. ta sati, hin und her stossen, goth. thinsan, t lian s, ziehen, sansk. taius, selnitteln, riitteln gršk. tivuoGco za nva-as-jat, schiitteln, schwingen, lat. tessera, za tens-era, Wiirfel, iz te korenike tudi srb. tes-tere, za tam s — tems-tere (plur.) Siige, teste r ati, siigen, dalje te s-to, Teig, brez nazalca, sansk. tas-ara, Weberschiff, venetsk. tas-a, das Hin- und lierstossen, lat. ton-sa, Ruder, ker se sem in tja vlači, slov. tuns-t, tunš-t, Geburtswehen, tas-a, eine grosse Menge aufgeschichteter Garben. Tasa je koroškoslov. beseda, to narečje pa starosl. <Yv in /\ spremenja rado v a, kakor češčina in novobolg.
To tudi nahajamo v venetšč.: paca — panka iz p okna, zer-platzen, poč, tissum. Koroški t a s a po istem nazoru, kakor nemšk. e>n Stoss Ilolz, ein Stoss Garben.
Lizza,
liccia, treggia Schlitten, Schleife, litovsk. rek-iu, Purchen schneiden, sansk, lelcha, Riss, Stricb, Linie, Furehe, gršk. i-(>eix<o, zetreissen, zerspalten, slov. srb. lik, Bast, to je, kar se od drevesa oddere, odtrga, sem spada tudi ličiti, formare slikati, zeiclinen, malen = einritzen, kakor tudi sansk. rikh ima ta pomen.
Peca,
segno rimasto in terra dal caminar delle bestie, pesta, vestigio, Spur, tudi ferratura, orrna del ferro, Brandmal, tedaj iz pekij, brennen, iz tega pečat, sigillum, proprie das Eingebrannte, pe-J-al, tristitia, proprie das Brennen, staroslov. pekb, aestus ; p e ca, Fussspur, je torej topli, pekoči sled, srbsk. peča, Brandfleck. *)
Dado,
•'inunzia de’ beni ereditarii fatta agli eredi, tedaj kar je kdo po dadu — dedu dobil. Rus imenuje one dediče, ki so po o>oetu kaj dobili, — očiče, dediči so torej erbi po dedu. Sorodno je gršk. rr/Oti, Grossmutter, litovsk. de das, Greis, Oheim, dede, altes Weib, ruski djada, Oheim, slov. ded, dedek, dedec, Grossvater in Greis, alter Mann, srbsk. d a da, mati, dadija, Kindsfrau, dedič, Erbe, mant. dado, naj starejši brat. Iz lat. da to se ta beseda nemore razlagati, ker v venetšč. da to, obzna-^uje ipotesi, supposto di cosa, da cui si deduce una conseguenza, tedaj: das Gegebene, iz ital j - dado, Wurfel, tildi ne, preje bi šče Se prikladalo staroslov. d a 11>, Gabe = timrig, lat. doti, kar pa ®opet v venetšč. nahajamo v obliki: dota, dote, Heiratsmitgift. Kakor nemšk. Wiirfel je iz w er fen, tako tudi italj. dado,
* Viirfel iz dadhati setzen, stellen, legen, litov. dedu, ieh setze, staroslov. deždij za dedjsj, ponere, gršk. zide (deblo), staronem. t u • a n, starosak. d u - a n, primeri lat. alea, iz aslea sansk. ^syami, werfen, p rasa k a iz pra-as-aka, Wiirfel. Venet-ščina ima po izpahnenem d dao, Wiirfel, in italščina je vtegnila lz venetščine svoj dado si izposoditi. Ker Venetčan tudi z besedo dao obznačuje : base di colona, se vidi iz tega, da mu dado izvirno je pomenjalo stavo, positio.
*) Sorodno grško ndrrao), sansk. pacati, kochen, leifen, lat. c o qu o za p o q u o.
Slissar,
ausglitschen, ausgleiten, patav. sličegar, sem jaz v prvej razpravi stavil k slov. sklz, sklznoti, česk. sklznouti, polsk. sli z nad; pa ker slissar je le moglo nastati iz sli c ci ar, in tudi v patav. slicegar je thoma slik, spada k litov. slikti, s lin-k ti, tudi sluk-yti, schleichen, starognemšk. slihhan. Razve germanščine in litovsčine ne pozna te besede noben drug indogerm. jezik. Slovansk. sli z ek, inserta gutturali, kar posebno tudi litovšč. ljubi, sklizek, skliznoti itd. pa stavljam k lit. slystu, s 1 y sti, gleiten, ali pa k slaužu, schleichen, bolje pa šče morebiti k litovsk. sl id us, schlupfrig, prvotna oblika sladit, sli d h, in d h je prešel v z, kakor se to v slovanščini rado godi, primeri zvon, sansk. dhvan, sonarc, slov. zverce za dverce portula. Sorodno je agsak. sli dan, gleiten, slidor, schlupfrig, staronord. s led hi, Sclditten = der gleitende, Razve germ. in lifcoslov. ne pozna noben drug indogerm. jezik te besede.
Slovar,
—	slapar, mangiar senza riguardi, slov. žlepati, p o-žlep* noti, idem.
Sorba,
signifieaziotie antica, busse, percosso, Stoss, Schlag, s»nsk. (jrbh, ferire, laedere, tudi sarb, sarp, srp, iz te je slov. srp, Sichel, dalje ime Srb, primeri českonemško: serboln, das Getreide, Korn serbeln — schneiteln, stutzen, gršk. aomj, lat. sarpio, sarm en ta, iz sarp m en ta, slov. sr b o t j e, s r o b o t j e, srebota, sarmentum, Waldrebengestrauch.
Sperga,
serola, nek ptič, mergus serrator (Linee), primeri litovsk. s p ragu za spargu, rausohen, prasseln, sansk. spjiurdž, rauschen, gršk-ircpat)(x;'tw, rausche, litovsk. spregat, knallen, starosaks. s p r e c a n, starognemšk. sprchhan, aglsak. s p rac a, novonemšk. Sprache, tedaj sperga po svojem glasu, der kreiscliende, knarrende, zato mu je tudi Linde dal priimek: serrator, ker njegov glas je podoben škripanju žage (serra).
Sperga,
pertega, pertiga, Stab, Ruthe, primeri zend. c p a r e g h a, Sprosse, Schiiasling, Ruthe, gršk. <i-<rnuQnyog, Sprosse, Spargel, litovsk-
sp ur ga, Sprosse, s proga za sp or ga, Schiissling, rusk dialek. P e r g a, staroslov. p r 'J> g a, Korneransatz ; korenika: s p a r g, litovsk. sprog-ti, za sporg-ti, ausschlagen, sprossen, sansk. sphurdž, strotzen, schwellen, grŠk. <rn«,Qyum, strotze. Poznamovanje je torej nastalo po istih nazorih, kakor pri besedi lat. virga, nemški: Ruthe die empoi^schiessende, sprossenae itd.
Razza,
>z radia, venet, razza, generazionc, prosapia, schiatta, Geschlecht, Abkunft, Gattung, Art, v mantvanšč. Zuchtsau. Korenika je rad, r o d, crescere, generare, parere, latvij. radas, staroslov. raždati za radjati, parere, raždanie za radjanie, procreatio, partus, sansk. ar d h, vvaehsen, gedeihen, fordern, pflegen, gršk. a).& — ak&u, (d&trai, fordern, pflegen, heilen, goth. lud, crescere, iz te korenike po Boppu, ruota, pertica, virga starosak. moda, Ruthe, staroirski roid, „a race," — razza je iz radia, kakor razzo lz radio, radius rotae.
Pada,
za padel a, tudi italj. Pfanne, ne druga nego litov. pfida-s, 9efass, staronord. fat, Gefass, starosaks. fatfidem, staronord. lata, Kanne, iz korenike pad, fassen, primeri staroslov. po-pad^, fasse. Kakor pa v staronord. fat, tudi pomenja Dečke, tako tudi v venetšč. padiglione — Bettvorhang, Bettzelt. Iz te korenike je tudi slov. in srbsk. pod, Tenne, Scheuer, Stockwerk, 'n nima nič z nemškim B o d e n opraviti, ta spada k sansk. oh ud n a, h gršk.	(Ivnaoi; za /?i^'/-jo s', iz korenike bhad,
graben, slov. beden. Pod obznačuje v slovanšč. zmerom tabula-tum, strop; pač pasem spada gršk. nidt) FeBsel, in nemšk. fet-il, Pessel, Gurt, tedaj das Fassende, lat. op-pid-um, Feste, kakor vsansk. pattana iz padtana, Feste, Stadt, pada, neut. Stand-®rt, Ort, Stelle = slov. pod, zend. pada, Land, slov. tudi pod, Pussboden in lit. padaš, mase. Fusssohle, pedi s, fem. Fussspur, sansk. tudi pada, metrische Einheit, Versfuss, in srb. pedice, sytnmetrisch angebraehte Puncte auf einem Tuche, okrugle šare na rnarami.
Sil. Ital. (Punic. VIII, «590. 606. XII, 212) pripoveda, da v bitvi pri Kanali (216) se je odlikoval posebnim junaštvom venetski Vodja Pedian, kateri je ob enem tudi bil slaven pesnoslovec Venetčanov; tedaj nomen et omen.
Brula,
8'vinco comune, pianta cespugliosa, che alligna ne’ luoghi acqui-Mnosi, detta da Linde scirpus romanus. Tudi Dalmatincem je znana> vendar uže v venetski obliki brula „njom se ne pletu
samo brajde, nego i vršiče — nčke mreže riblje", piše Kurelac (Imena domač, život. 30). Ker je herba palustris, — gotovo iz p r u 1a, Sumpf.
Kuga,
Runzel, litovsk. r a u k a, idem, dasiravno tudi latinska, vendar se tudi na Hrvaškem sliši n a r u g a t i čelo, die Štirne runzeln, r u g a n a trava, cincinnalis herba, rugati lasi železcem, calamistro, Belo-stenec: ruganje oprave, nabor, das Falten des Kleides, primeri gršk. nov a trm = d-ttvu-jco, graben, lat. cor-rug-us, ar-rug-ia, Kanal, Stollen, primeri starovenetsk. ruga, ulica, lit. ruk-ti, verschrumpfen. V slovanščini bi sicer mogli najti ruka, vendar hrv. rugati zna biti iz korenike rugj, brechen, zerbrechen, hrv. r užiti, strepitum facere, ker lamanje uzročuje pokanje, litov. lužil, brechen, tedaj bi ruga n a trava, r ugani lasi, rugana oprava bili: die gebrochenen Haare, Kleider, primeri pri hrv. pesnikih ,.briga ruži starost", die Sorge bricht das Alter, sansk. roga, Gebrechen, Krankheit, lat. lug-ere, gršk. Xvy-og, biegsame Euthe, slovask. luznuti, sekati, vdariti, lamati, litov. lauž-is, Bruch, gotovo tudi slov. luža, Sumpf, litov. lugas, idem zato ,,lacus lugeus“ v deželi starih Karnov, jezero v Loži, staroslov. luz-gati, beissen = brechen, srbsk. lug, Sumpfrohr, primeri ločje iz loka, Sumpf, sem spada loza, vitis Xvyog. K litov. rukti spada srb. ručati, essen, tedaj prvotno abreissen, enthiilsen, primeri kositi.
Fenola,
bietta, Keil, slov. pen, sansk. pinaka, Stock, Stab, Keule, gršk. niraš, Sparre, Balken, Brett, Tafel, staroslov. p i, n i>, truncus.
Pegio,
za peglio, cipigliaecio, finsterer Blick, srbsk. piljiti, unvenvandt anblicken, zato piljar, Hocker, ki zmerom ludi pilji, če bi kaj-kupili, litovsk. periu, hecken, briiten, menda tudi gršk. ttkj — rrtnvrnn, vcrhandeln.
Pilar,
spogliar il guscio (luske), mondar il miglio, prideni šče litovsk. p e 1 a - s, Spreu , lat. p a 1 e a, litovsk. tudi p e 1 • u s , Spreu, staro-prusk. pelvo, Spreu, slov. plčva, iz pelva, Spreu. Pila; venetsk. tasca, saccocia, primeri litov. pil-u, fullcn, tedaj posodva, katera se rabi za napolnjenje. Venetsk. pio za piglio, ein ver-driesslicher Mensch, primeri gore litovsk. periu, hecken, briiten, in srbsk. piljiti, zornig, verdriesslich blicken.
Piola,
za pid o la, bandolo, das Ende von vcrwirrtem Garne, primeri sansk. causat. pidaya, driicken, pressen, driingen.
Petna,
Rahm, mantuansk., prideni šče litov. p e n a s, Milch, zend. paeman, Milch der Weiber, venetsk. p a n a, iior di latte.
Piolar,
leggermente bollire, primeri sansk. pya-yate, schwellen, iiber-fliessen, iz te korenike slov. p e-n a, Schaum, pčniti, echaumen.
Piron,
forchetta, vile, starosl. srb. pirun, menda bolje iz piri ar, scommettere, parati, trennen, zerlegen, kakor vile za vidle, polsk. videlky, iz korenike vid, spalten, nemško gabel iz g a b , spalten.
Pochioso,
fangoso, limoso, ruski poeva, Koth, Lehm, Scblamm, sansk. panka, Scblamm, Lehm, venetsk. pocliio, Terra fatta quasi li-(luida dalla pioggia, štirskonemšk. Pat s eh e, slov. pac-kati, blatiti, blato mešati.
Pirleto,
una sorta d’ornamento, che si usa in orlare, srbsk. pirlitati, bunte Farben einweben, piri o, Aufzug, Zettel der Weber, sansk. p r - n a t i, p a r -1 i, aufziehen, p i r o n e r a, Spulkasten der Weber.
Pisolur,
leggermente dormire, srb. p i snu ti, mueken, dalje srbsko: jagne pisne, pislo mi djete, das Kind ist eingeschlummert, hat ein-geschlafen = umreti.
Piopa,
topola, iz plopa, korenika parp, palp, metath. prap, plap, litovski: parpiu, kreischen, Geriiusch machen, iz te korenike slov. plopočem, plopotati, plepečem, nemšk. plap p er n,
prepelica, \Vaclitel, srb. praporac, Schelle *), piopa torej die rauschende, venetsk. tudi piopio, a ver piopio, avcr lappe, sršene imeti, aver gran paura, torej stokati od straha.
Edron.
Uže je bilo omenjeno, da se je po Plini ju jedno venetsko pristanište velelo Edron. Da je to edino slovanska oblika, po-trdujejo primere. V sansk. najdemo koreniko e d li, iz prakorenike a id'v pomenu schwellen, aufsch\vellen, ruski ad-it, dialektično v jaroslav. guvern. (Gilferding, o srodstve ete. pag. 13) kopit, anhaufen, anschwellen, gedeihen, ,,/.ito a d i t“. Sorodno je gršk. idtj, oJS-pctt Sch\vall, oidcua in oidavto, sclivvelle, oJd-og, Gesclnvulst, staro-slov. prejotov. j-ad-ro iz fi d - r o, tudi v obliki: ad-ro, Bausch, Seh\vellung, Busen des Meeres, in pa n-ad ra, daljo ad-ri-lo, velum, Segel, proprie das Schwellende j - a d - r[>, Gift, staronord. eitr, agsak. iltor, srednjegornem. eiter, novonem. Eiter, Gift. Pomen Meerbusen se je edino ohranil v slovanščini. V hrv. in srb. je tudi oblika: j-id-ro, velum. Razlage in primere s sansk. adhara, pars inferior, (Zeitsch. 3, 36 in po tej Miki. Lex. palaeosl-s. v.) so neresnične. Fick je pravo zadel.
Parpagiola,
= parpagliola, Motte, se tudi lehko razlaga iz litovsk. parp -iu, parp-ti, kreisohen, schnarren, parplys, die Mauhvurfsgrille, slov. metath. plopotati za polpotati, plopočem, pliirren in slično lat. pulp-are, accipiter pulpat.
Pezzo,
$
abete, Fichtenbaum, smereka, iz peccio, gršk. 7isvxri, starogoronje-nem. ii a h -1 a, Fichte, staroprusk. peuae, Fichte, litov. p u s z - i • s, Fichte, proprie Pechbaum, kakor smereka iz smer — smol--smola.
Pa jeli se dii dokazati, da so Slovani tudi smolo imenovali p e kV Gotovo. Beseda je tako razširjena, da ne more sc misliti na izposojenje; staroslov. II6K-Jrr>, pix, hrv. palt-al, pix, srb. pak-o, pak-lo, pix; paklina, aus Pech bereitete Wagenschmier,‘ srbsk. „prodolina ognjene pekli", Feuerpech, litov. tudi pik-is, smola, lat. pix, iz pik-s, pic-is, pi-nus iz pik-nus, kakor lumen iz luc-mcn, lanio iz lac-nio, lacerans, Fleischer.
*) Tildi staroslov. prapor e c, tintinnabuluin, ker prapor, praporec tudi vesillum, sceptrum, so stari Slovaui morali imeti na zastavi šegeleo (Schellen), da so vojaci lehko slišali zastavnika, in se okoli zastave zbirali.
Krščanski misijonarji so podzemeljski svet, locus inferorum et maledictorum, predstavljali svojim vernim kot kraj, gder pogubljene cvrejo v ognjeni smoli, zato so obviknola poznamenovanja: pekel, inferi, tartarus, proprie ardens pix. Grška oblika je nlaatt. = mx)a, sansk. piččha, Schmier aus Pflanzen, Gummi, alb. pist, tedaj se vjema s gršk. ninaa. Albanci so nasledniki starih Illyrov, Illyre pa imajo stari pisatelji za Pelasge, to je Pragrke. Sansk. glasnik q v slov. s, v litovšč. sz — s, pa je v gi-ščini sploh k. Ker sansk. besedo Qada, Koth, Dreck, v venetščini nahajamo v obliki pud, in v litovšč. sz ud, v gršč. pa xv&, in tudi albanske besede imajo tam le kakor grščina, gder venetščina in slovanšč. imate s, tedaj uže zbog te glasniške prikazni niso stari Veneti mogli biti
Wyn.
V	celjski okolici in tudi po Gorenjskem na Kranjskem pravijo oni smoli, ki jo bčelice rade srkajo, in jej Nemec pravi: Bienenpech — pilpah. Tudi osebnih imen Pil p ah in Pilpa-har je več. Ni li to pilpak? Korotanci glasnik k na začetku in koncu spremenjajo v h, tedaj p ah iz pak mogoče, pa kaj je pil iz p i — piti, ali rusko pil, prah, — menda Staubpech ? primeri šče srbsk. piljak, groberer Sand.
Deblo pek, pak je torej tako dobro slovansko, kakor pech, germansko, in pezzoizpeccio je lehko iz slovanske oblike Pek, in ker italj. rabi lat. pino za smereko , je se pezzo kot samostalna tvarina, kot vlastnina venetščine izobrazilo, kakor gršk. ntvštrj litov. puszis in nemšk. iiuhta, in omenimo šče, da staroslov. tudi pozna obliko UBlJMfc, pix. Obilna topična imena po Slovenskem v krajih smerek polnih: Pekova, Pekovo, torej obzna-čujejo isto, kar Smerekovo. Iz lat.-ital. pece, smola, ima Venetčan pegola za pecola, tudi to potrduje, da je pezzo venetska tvarina.
Melibeghe
cercar discordie, seminar discordie. Bega, discordia je uže gore razložena bila, meti pa je iz met, iverfen, staroslov. met-§, 'verfen, litovslc. metu, idem, lat. mit to, goth. s-meit-an, schmeissen, gršk. /iit. Metibeghe je torej der Zwistwerfer, zaradi tvarilne oblike primeri srbsk. pali-kuča, der Haus-anzunder, tresi repka, die Schweifruttlerin.
Celega,
Passara, vrabelj, celega paluana, motacilla, curruca, (Linže), cele g h e o, canto d’ una moltitudine di passere, c e 1 e g h e r a, gabbia ritrosa. Uže Filiasi je omenil, da je to slov. beseda. Celega
?;otovo stoji za prvotno k ali k a, ker lat. icus je v venetšč. ego. *) ilasnik a se je oslabil v e, in J; clobil veljavo glasnika c, primeri venetsk. cesta, iz ko s ta, k n s ta. Korenika kal obznačuje tonnen, schreien, rufen, sansk. kar, 6 alt ar ti, gršk. -/.alsrn, nemŠK. halen, lat. ca 1 are, in jo mogla nekdaj tudi v slovanščini živa biti, ker nahajamo česk. kal-us, sova, primeri šče slov. kal-in, Fink, rusk. kulik, sansk. kal-ika, vrana. Venetčan šče vrablja imenuje comaron, boter, c h i aco 1 e z z o = k 1 a k o 1 e c iz k lak, schreien, staronord. lila k k a, schreien, lat. elan go, slov. klokotati, dalje petegolo iz p e t ego 1 ar = p e tk a ti, cantuzzare, tudi petolar, peti; chichi, onomatopoet. rusk. čikat, čičkat, zwitschern. V venetšč. chiacolar — klakolati, gracchiare, taccolare, sclnviitzen, plaudern, vse iz debla k lak, izdavati zvok, zato stai-oslov. klakot'i>, Scbelle, zvon. V si-bščini šče se je tudi ohranila beseda čalakati, praesens. čalačem, čalakanje, larmen, schwatzen, plappern, posebno kakor otroci čvikati, in k tej besedi nar bliže stoji venetsk. celegha — čalika, čeleka, der Zwitscherer.
tudi v pismeno italšč. prešlo: guscio, scorza o corteccio, ed e propr. di noci, nocciole, pistacchi etc. Gusso de ostrega, conchilia, conca, Mu8chel, Schale, g u s s o dei grani, lolla, loppa, veste del grano, tedaj to, kar nemško : Schale, Gehiiuse, Hiilse, Behaltniss. Jaz sem to besedo priravnaval goi’e slov. lusk, lus-ki, ali pri* kladniše je jo staviti k litovsk.: kiausza-s, Schale, latvijsk. kaus-s, Schale, goth. h us, Ilaus, staronord. haus-s, Hirnschale, sansk. koga in k6ša, Gehause, Behalter, Knospe, Schale, gemma floris, vagina, tudi Vorrathskammer." Gusso, guscio, torej za cusso — euscio, ker tuji glasnik c venetšč. spremenja v g, na primer: gato iz catus, maček, graticcio iz crates, Fleehte,
specie di cerusico (chirurgo), che suol far brachieri (Bruchbilnder), primeri litov. neriu, ner-ti, einziehen, einschlengen, n ara-s, Gelenk des Leibes, staroprusk. n ur-tu e, Hemde, slov. n o riti — po-noriti, eintauchen.
cin storrartiger Fiseh im Po ; prideni šče gršk. rok', sparus, in priravnaj Varro pri Serviji „S p ar ti m missile a piscibus dueta
Gusso
slov. menda koš-ulj a, ein Korbchen aus iiirkenrincle fur 1 nvisse (Megiser). 
Norcin,
Adano, Adeno, Adello,
*) Primeri: lug a n ega — lucaniea.
šimilitudine, qui spari vocantur", tedaj po ostrini zobov ali plavut. Menda tudi je v kakoŠni zvezi litovsk. a ti-s, oti-s, riba, kterej Nemec pravi Stcinbutte.
Grapa, grapegia, grapela,
pri teh besedah šče prideni slov. grapa, Thalschlueht, tedaj korenika grap, ktero Pick stavlja h gršk. fpdcpa), kcrben, einschneiden, = schreiben, in nemško: kcrben. Grapa Thalschlueht, po onih nazorih, kakor slov. čreta, Thalschlueht iz korenike krt, črt, scindere, tedaj Erdeinschnitt, grapa, vrsta brane, je torej instrumentom scindens, grap 6 la, krempižlji, Schuheisen, tudi po use-kanji, grapela, aretium, Lappa, Klette, tudi po urezan ji; primeri »lov. torica, Klette za tvorica, litovski: tveriu, fassen, zato slov. torišče, srbsk. tor, za tvor išče, tvor, Hiirde, ograja za živino, tudi staroslov. tvari., Werk, tvori,, Form, Gestalt je iz te korenike, litovsk. su— tverti, form en, schaffen, slov. storiti in stvoriti, primeri grsk. mo (<</>/, Gestalt, iz g d/mr m, fasse.
Sginzar,
spruzzare, škropiti, sginzada, spruzzo, s gin z o, schizzo, Spritz-fleck. Ker Venetčan gl spremeni v gi, in glasnik k čreda s glasnikom g, je sginzar iz sglinzar, in to iz sklinzar, in sklin-zar iz sklindiar, tore thema sklind, in v litovšč. nahajamo sklyndu, netze, benetze. Tudi v obliki sgianzar se najde in pomenja aspergere, iz sgianzar = sklandiar. V sansk. najdemo s k ar d, netzen, kar d -a, Sumpf, tudi sansk. k 1 i d, benetzen, v litov. tudi brez nazalca, sklydu, sklysti, fliesseo.
Slodro,
polticcio, fango, Kotli, Schlamm, slov. žlodra, idem, sansk. galda, Ausfluss, Abfluss, staronord. k el d a, Quelle. Korenika gald ob-značuje v sansk. sonare, tudi v rusk. narečjih galdit, sonare. Isti pomen ima slov. žlodrati. V poniklanski okolici na Štirskem je kraj Žlodernik, zraven pa Klokočovnik po žlodranji in klokotanji voda. Tedaj galda — žlodra, der rauschende Aus-Huss und Abguss.
Grisonada, Grisonaria,
batosta, sciarra, Wortstreit, Ziinkerei, Hiindel, contesa di parole, far una grisonada, fare a mor si, bissig sein. Kaj je to drugega, nego slov. grizenje, staroslov. gryz, mordere, „v grizi si biti“ im Zank leben, gr iz ti s e, sicli beissen. Razve litovšč. grežu, prusk. grensings, ne pozna noben drug jezik indogerm. te be-
sede, litovsk. obliko so graužiu, nage, ,,grauzti szirdi", das Herz nagen, v staroslov. tudi gryzati, verwunden.
Gucldon,
za cuchion, uno di quegli aghi, che portano in capo le donne del contado, fatti per lo piu d’ argento, hrv. k uči ca, fibula, staroslov. kliki, uncus, das Spitzige.
Gogo,
za goco, melenso, dumm, narrisch, štajerskoslov. gok, Tolpel, anglosak. geac, Narr, staronemšk. gouli, ko uh, novonemšk. gaueh, Narr.
Stizzo,
iz stitio, Feuerbrand, sicer tudi lat. titio, Feuerbrand, ali zna tudi pravenetsko biti, ker tudi v litovščini nahajamo tit-na-ka-s, Feuerstein, sansk. titha, Feuer, Glutb, gršk. t/tw f. Tag, Tit-av, Sonnengott.
Stordio,
Krammetsvogel, sicer ednako lat. t urdu s, Drossel, vendar bliže litovsk. st razda iz star da, ker glasnik z litovšč. pred d rada utika, srednjenem. dr o stel, sansk. tarda, ein bestimmter Vogel.
Germini, plur.,
termino antico, cespugli, Gebiische, machia de virgulti, slov. grm, Gebiisch, Gestrauch.
Vargo,
passo, si dice quell’ a p er tur a, che si fa nelle siepi, slov. vrzel e plur. in vrz-el, Zaunčiffnung, (Murko, Janežič) vrznuti, Zaunoffnung machen. Korenika je varg, vrg, binden, schniiren, drehen, ker se lesa (Zaunthiir) priveže k stebroma, in se pri odpiranji suče, vrti. Sorodne besede so litovsk. verzu, zusammen-schniiren, fest andriicken, v ar ž- a- s, Reuse, staroslov. vr’jbz-ij, ligare, vr'i>z-a, == litov. var ž as, aenigma, Riithsel, das Ge-kniipfte, dalje vr’i>gwerfen, izvirno drehen, tedaj: vargo = vr'f.g'1,, Drehthiir, srednonemšk. wergen, warg, wiirgen = drehen, anglosaks. ivringan, anglešk. w r i n g, zusammendrehen, goth. vruggon, Schlinge, tedaj dasWiirgende, staroslov. metath. po-vraža, iz po-varza, ligamen, litovsk. ve rž-y-s, ein dicker Strick. Razve germ. in litoslov. ni noben drug indogerm. jezik te besede ohranil.
Ker so lese primitivna vrata, in gotovo tudi starim Venetča-nom, ki so imeli lepo živinorejo, znana bila, je beseda vargo pravenetska. V pomenu lesa, Zaunthiir, je le v slovenščini in venetšč. znana, in sicer jo nahajamo v venetščini s suffiksom %, med tem, ko v slovenščini uže vidimo suffikse elli, e le, in q je prelazil v z.
Stari Veneti torej niso več vrza! !
II.
iVnteiior, vodja adrijanskih Venetov.
Najverjetniše je, da je pradomovina Arjanov bila visoka centralna Azija, in sicer po uspomenih Indov in Irancev — visoka zemlja pogorja imauskega z okrožjem virov velikih rek: Inda, Oksa in Jaxartesa. Odonod sosebetve arjanskega plemena razširjevale, in sicer ne samo proti jugu — v Indijo, nego tudi v prednjo Azijo — severno Afriko*), in v Evropo.
Iz te rodbine so tudi: Veneti po pisavi latinskih, Ene ti, Heneti po pisavi grških, Venedi, Vin id i, Vindi, Vandali, *td. po pisavi nemških pisateljev, /e Jornandes ') je resnico izrekel, ko je pisal: seriptores aequivalenter modo Vene do s, modo Ve-ttetos ac Vindos seripserunt, sedy sub hoc nomine semper Vin-d o s seu Sel a vos intellexerunt“. Ze prezgoda umrli Gilferding'-) je dokazal, da Veneti, kakor Tacit imenuje prebivalce baltskega primorja, je edino pravilna pisava, in da imč je domačo, in označuje isto, kar Slavini, kar Arja-Iran, Sarmat — Venerami lis, in da so se sami tako imenovali, izvemo iz Eginharta, ki piše: „Slavos esse eos, alias consuetudinario modo Wilsi (Vici), ®ed sua lingua Vandali dicebantur.“
*) Že Creuzer (Symbolik I, 615.) je spoznal genetično zvezo med Ogiptskim in indijskim mytliom. Pri Philostratu (Vita Apollonii, VI.) pa jo zapisano poročilo o indijski koloniji v Aethiopii. O tej govorita tudi Syucellus in Eusebij (Nro. 402), da je za Pharaona Amenophisa Aethi-°pia dobila kolonijo iz Indije, in indijski spisi poročajo, da je eden ‘rojih Ii ant a-to v, ki je vladal v južni Indiji, Aegypt si podoblaBtil (glej Policr, Myth. des Ind. Tom. I. Introduct. pag. 51. seqq. Plinij (5, 8) P‘še, da so se P h a r u s i v severnozapadni Afriki imeli za persinsko pokolenje.
*) Jornand. beli. get. 2, 14.)	2)	Gilferding v svojem spisu: Drev-
nejši period is torij i Slavjan v časniku Včstnik Evropi Tom. V. 1868,
Naj stareji pisatelj, ki Venetov omenja, je Homer')• Na obali Ponta v zemlji Paflagoncev je edna betva se naselila bila, in pod vodjem Paflagoncev — Pi leme no m v trojanski vojski prišla Trojancem na pomoč.
Stefan Byzant. pa reče, da so Veneti v Paflagonijo prišli iz Medi e: „Eneti habitabant circa Paphlagoniam, nempe eo olim dueti ex Medi a".
IIygin -) pa poročuje: „ne daleč od desnega brega Eufrata v Paflagonii*) so bile naselbine Enetov". Iz Ariana3) pa zvemo, da jih je boj z Assyrci prisilil izseliti se. To je le moglo biti v oni dobi, ko se je mogočna assyrska oblast pod Ninom in Se-miramiso 2000. pred Kristom ustanovila, in ko so v boji 17 let trpečem pod oblast Assyrcev prišle Media, Susiana, Balctria, Persia in Partliia, vsa mala Azia, Phonikia in Egypt. To ogromno kraljestvo je dobilo ime: Assyria.
Ker Herodot in Appian omenjata tudi Venetov v Illyrii ') kot sosedov Dardanov in Macedoncev, so se mogli pri svojem izseljevanji iz medijske pradomovine Veneti razdeliti v dva oddelka, eden je koračil na desno med črnim in kaspijskim morjem v južno Rusijo, in se odonod naselil do haitijskega morja, drugi močnejši pa črez Eufrat v malo Azijo, kjer se je zopet razdelil v dve skupini: edna je nekaj časa kacih 300 let ostala v mali Aziji kraj reke IIalys, in v Paflagonii kraj pontskega primorja, druga je potovala dalje črez Archipel, Trapezunt, Macedonio v Europo, se naj poprej naselila kraj rek Ti moka in Morave**), ustanovila mesta Nisa in Ra tar a, odonod naprej kraj Istra v Panonii do Save, dalje gor kraj desnega brega Dunaja po vsem Noriku in Kar ni i do virov Kolpe in do Jadranskega morja. Iz Norika je pošiljala naselbine po gorenjem Tyrolskem do Bodensee-a, ki se je velel po Venetih — venetski, -- „Iacus veneticus". Na najskrajnisih mejah je povsod ostalo ime: Venetsko, tako kraj baltskega morja: m ar c venetieum, sinus veneticus, montes ven e tiči, tako Veneti blizo Plaima (Balkana), Venetski breg (Gross-und Klein- Venediger) na Tyrolskem, venetsko jezero, na meji Helvetie, venetske planine — Kras in Hruševica, kakor iz Ammiana Marcellina zvemo: ,,barbari deinde digressi sunt effusorie per aretoas provincias, quas peragravere li-
') Ilias, II. 852. 2) IIygin, Praef. 7. 3) Eustath. eomment. in Dionys. Perieg. 378. 4) Obširniše o teh Venetih glej moj spis: Sorodnost pallag., illyrskih, adrij. etc. Venetov v Letopisu Matice slov. 1871.
*) Duncker (Gesch. des Alterlh. II, 409.) ima Paflagonce za se-mitsk rod.
**) Herodot te reki imenuje: T i m o k o s in M a r g o s, to je : Tirno k in M ar g a. Timok znaei isto, kar Tim a v kraj Akvileje —1 lužnat potok, M ar ga pa to, kar Morava, motna mlačna, lužnata voda.
center usque ad radices alpium juliarum, quas venetas appel-labat antiquitas.a Ammian govori o bojih v Ulyriku. Pustimo zgodovino Venetov od Tanaisa do baltskega morja, in v Illyriku, o kterih Strabon piše: „Veneti longe claruerunt hie (in Illy-ride)“; in se zopet podajmo k paflagonskim. Ti so se, kar jih je doma ostalo, in ni šlo v boj proti Trojanom, skoro p o k a-P a d o č i 1 i *), kar iz Strabona ') izvemo: „H e n e t o s, qui expedi-tioni non interfuerunt, Cappadoces factos esse teste Menandro“. Kapadočani, ali kakor so se sami imenovali: Kap p ad uka, so bili
sorodni Persinom. Oni pa, ki so Grkom pomagali v vojski proti Trojanom, so se, ko so bili svojega vodjo Pilemena v boji zgubili, pod novim vodjem: Venetom pridružili Trojancu (?) A n te n o r u **), in z njim se podali na obale Adrije. To poročajo Herodot. Strabon, Livij, Curtius, Plinij, Marcellin in Solin. -) Še Servij, 3) ki je pred seboj imel dosti zdaj zgubljenih starih spisov o tem naseljen ji pripoveduje: „quod inde venit quidam Henetus rex, qui Venetiam tenuit, a cujus nomine Henetiam dietam, posteri Venetiam nominaverunt." Kralj se je zmerom zval Venet in dežela Venetia. Servij je gotovo pobiral, iz grških virnikov, ki so imena: Enet, Henet, Vened, Ovsvsd mešali. O teh Venetih piše Polybij,4) ki je kot rimsk uradnik med nje Prišel, in jih torej poznal: „juxta adriatieum mare alia natio ve-tusta habitat, quae veneta dicitur, atque distineto aGallis sermone utitur; toraj Veneti niso bili Galli ali Kelti kakor Strabon5) misli, ki gotovo ni jih sam videl, drugaČi ne bi pisal:
V	e n e t i mei temporis ad mare adriatieum considentes fuerunt Galli seu Germani ejusdem nationis cum V ene ti s in Gallia et Kritania habitantibus.“ Ker on Galle in Germane ima za ednak l’od, tudi teh razločka ni poznal. On je slišal, da v Gallii Veneti in tudi Germani stanujejo, tedaj morali somu adrijanski Veneti tudi Galli
') Strab, Geograpli. 12. Herod.-5. Liv. 1, 1. 1. Curtius de gesti« Alex. 3, 1. Plinij 3, 9. Marceli, lib. 10. Solinus cap. 5G.	3) Servij in
Aeneid. I, 243.	‘)	Polyb.	2,	17,	5) Strab. Geog. 5.
*) Curtius (III, 1) vendar še poroča, da so za Aleksandra V. v Paflagonii Ene ti živeli, in ž njim se v vojsko proti Persinom podali. Kakor je uže omenjeno bilo, ima Duneker Paflagonce za Semite, Lassen Pa za arjansko Phrygom sorodno pleme. Iz njihovega jezika so nam ohra-ajene te le besede: juda, nekakšna riba solenača, ki jo Grki t7ans()d'(t so imenovali, dalje: (loivog, trobenta, gangra, koza; polbog menda iz ®ansk.: bhan, tonen.
**) Koliko je v teh poročilih historične resnice, in jeli je venetski Antenor res bil ednak s trojanskim, bodemo dalje dole pretresovali.
Tudi Gilferding misli, da je to bajka grških in lat. pisateljev. On ne verjame, da bi to isti Antenor bil, ki je v svčtu Trojancev imel •aogočno besedo.
ali Germani biti; ti krivi nazori so ga tudi zmotili, da je pisal: ,,Adriaticum mare cingitur illyricis et gallicis populiš." Da bi bili ti Veneti — Illyri, kakor nelcteri hočejo iz Herodota dokazati, ni resnično, ker na dveh mestih, kder Herodot govori o Venetih, on tega nikdar ne izreče, nego na prvem pravi, da pri Venetih, ki stanujejo v Illyrii, je navada, kakor pri Babiloncih neveste na sejmu izpostavljati, in vse na en don omožiti, na drugem pa pravi, da S y gin ni se razširjujejo do Venetov, ki so kraj adrijanskega zaliva. Trojanec (?) An ton or in venetski vodja Venet sta torej po padu Troje*) patagonskih Venetov vojno trumo v Venetio pripeljala. Takrat so ti Veneti že našli sorodne brate v Karnii in Noriku. Da je četa Venetov veča bila, nego četa Trojancev, se vidi iz tega, da je mesto Patavo dobilo venetsko slovensko ime. V oni pokrajini so prvlje stanovali etruraki E ugani, in te so združeni Trojano-Veneti pregnali, kakor Livij ') poroča: Casibus variis Antenorem'**') cuin multitudine Henetum qui seditione ex Paphlagonia pulsi, et sedes et ducem, rege Pilemene ad Trojam ammisso, quaerebant, venisso (constat) in intinium maris Iladriatici sinum; E ugani s-que qui inter mare Alpesque incolebant pulsis, Henetos, Tro-janosque eas tenuisse terras, et in quem primi egressi sunt locum, Troja vocatur, pagoque inde Troj a no nomen est, gens universa Veneti appellati.“ E ugani so pozneje, ker so morali iz svoje zemlje pobegnoti, od Venetov dobili ime: Behuni, to je Beguni.u) Veneti so svoje glavno mesto imenovali Patavo, ali zakaj? Staroslovanska navada je bila pri naseljevanji izpustiti ptiča solnčnemu bogu posvečenega — sokola, in kder se je on vsel ali kder so ptiča solnčnega vstrelili, so postavili mesto. ***) Zato Servij'') piše: An tenor urbem P at a v iu m condidit, id enim responsi ac-ceperat, e o loco condere urbem, quo sagittis a ve m petisset, ideo ex avis petitae auspicio Patavium nominatum“.*■***) Po-znamenovanje: pat, irtTJl, za obznačevanje ptice, je edino svojstveno Slavino m.
*) Livij. 1, 1. a) glej Ptolom. III. 1. 832 in priravnaj Forbigci' Handbnch der alton Geog. III. 560.	:i) Servij in Aeneid J., 242. 247.
*) Pad Troje stavlja Herodot v leto 1203, Thukydides 12G6. parska marmor, kronika 1209, po aleksandrinskem učenjaku Eratosthenu pa 1183. pred Kristom.
**) Messalla Corvinus (de progenie Augusti) piše: Autenor o jonio aequoro ad dexteium fleeteus inter Dyrrachium atque Brundusium per lati?-simas superi aequoris fauees hinc Dalmatas linquens, lllyricos ae Liburnos ad caput adriatiei maris cursum tenuit.
***) Ime sokol se vjema se sansk. (Uiknna, kar izraža : avis, quae
omina eanit.
*•***) Isto znači ime panonskega mesta: Pat a vi o, Poetovi o, Peto vio denešnji: Petuj.
Važnejšega dokaza vendar ni treba za slovanstvo Venetov. Pa še imamo druge. Že Giiferding je spoznal v patavin-skih igrali, imenovanih: „ludi cetasti“ slovansk početek. Kakor vsi rimski pisatelji, se je tudi Tacit ponašal s tem, da so Rimljani potomci Aeneasovih Trojancev; zato tudi te igre mu veljajo za trojanske, dasiravno imajo slovensko ime. V Pata vi so vsakih 30 let praznovali starinske igre ali harce. Bilo so to bojne igre, »Kampfspiele“, katerih so se udeležile dete, zato so se velele: če-taste. Še za Avgusta, ko je živel heroični in pošteni Patavčan riirasea, so bile v navadi, ker Tacit1) piše: „Thrasea Pata vi, unde ortus erat, ludis cest a tis a Trojano *) (?) Antenore uistitutis habitu tragico cecinerat." Učenjaki so si glave trli, kaj •hi „cestatus“ pomenjalo, in so hotli dokazati, da se ima brati: »cesti c.i“, od: cest us, Fechterriemen, a rirnsk napis na nekem kamnu, katerega ja Katančič -) ohranil, govori za berilo: c e tastu s, cetaestus. Zlomei napisa so glasijo tako le:
Q. MAG Vlil VS. G. F.' FAI3. FEROX.
LVS. EP1DIXIB. ET. CETAES. I. II. III. IN.
GREG. VETVRIAN. OVAE. ET. IVNI.
ORVM. A. A. DICAVIT EVRAS. VIII.
ET. PERTIC. VNCINOR. XII. N. CCL. IX.
Sicer se um in zmisel celega napisa težko razloži, vendar toliko je gotovo, da se tukaj govori o igrah (1 u s. — lusis) čet as tih (cetaes.), kar tolmačuje tudi beseda v napisu: g reg. (grege). Kateri drug jezik pa pozna besedo: četa — četast, v pomenu: grex, agmen, turba, qd).ay^, cohors, zuy/m, rn^i^, Ordnung, Schlaclit-°i'dnung, Stellung der Soldaten in Reili und Glied, nego slovanski? Tudi ime M agu ri u s, **) ki so tudi večkrat najde na noriških kamnih, je po koreniki in obliki slovansko, iz: mag, potentem esse, ali pa: f er ir e, s ec ar e. Da tudi ime Thrasea opominja na staročesko ime: Tras, sem žena drugem mestu razložil. Mi torej Unamo zgodovinske in arheologične dokaze za slovenskost starodavnih Venetov. Podajmo se še enkrat k A n tenor u. V Iliadi se javlja A n tenor čistim Trojancem, ki ni imel z En e ti ničesar občega. Kot rodstvenik kralja Priama, je eden narodnih so-vetnikov, in zaradi pri letn osti že nesposoben za bitve, vendar
') Tacit. Annales, IG, 21.	®) Kataneič. Geog. epigr. I. 171. Hi-
storic di Padova di Sertorio Orsato, 100.
*) Ako bi te igre bile trojanskega početka, bi se gotovo velele: ludi troiei, ali troii, troiani, kakoršne igre v istini v Rim« najdemo, a tudi te niso trojanskega početka, nego staroitalske iz; troare, liin Und her deli beivegen, kar je Goebl do jasnega dokazal (glej: de Troj a ludo Bcripsit Antonius Goebl v Programm des Oymnasiums zu Diiren 1852.
**) Tudi žensko ime Mag uri a najdeš na koroških kamnih v Ro-sendorfu (Eiclihorn I., 59:)
letopis, U. 1875.	.	^
izvrsten nagovarjalec k vojski. Po Iliadi (3, 148—154) A n tenor sedi v grajski večnici med drugimi modrimi in z ženami gleda na pokonČevanje in klanje, ki se godi pod stenami grada. Tak
& ril e te n in mehkužen mož ni več sposoben za vodjo naroda, ogel je torej An ten or — vodja Venetov — drug od trojanskega starca različen junak biti, ker tudi Euripides (fragmenta apud. Atlien. XV. 665.) trojanskega A ten or a prispodoblja Ne-storu, tedaj možu, ki ni bil več za vojsko. Prvo zmešnjavo j® napravil Sophokles, ki je hotel zvezati trojanskega A n te n or a z vodjo Homerovih Venetov, ne premislivši, da bezorožni starec, kakor je trojanski Ant e nor, ni prikladen za smelega morskega plavatelja (Seefahrer) in polkovodca, ki je čestitljivo dovel venetsko družino iz Male Azije k bregom Adriatike. Ker je So-phokles grškim poetom bil uzor, se je ta bajka ukoreninila pri grških pisateljih, in dobila historično doverje. Ali že kritični Polybij (II, 17.) pišoč o trojanskem proizhojenji italskili Venetov, omenja: „da so sostavljatelji tragedij sočinili mnogo kakih basni, in da pripovedajo mnogo čudovitega/' Strabon (XII., 3. §. 8.) poziva se na Sophokla kot na tega pisatelja, kateri v svoji (do nas ne došedši tragedii): „Vzetje Iliona“ pripoveda, da je A n tenor s svojimi sinovi stal na čelu ostavših Venetov, in se ž njimi podal v Tr alti j o, in jih po tem privel v tako nazvano E ne tik o na adrijanskem morji".*)
Drugo so pristavili Rimljani, posebno Livij, katerega je kot rojenega Venetčana iz P at a ve zelo mikalo, daje zamogel zediniti zibelj Rimljanov z zibeljo svojega rodnega plemena, zato začne svojo veličestveno historijo, kak je An tenor zapustil razvaline Troje in našel novo domovino v Italii. To isto je trdil (Jato, ki je Rimljanom veljal za orakul, zato Plini j na njega so opiraje piše: „Venetos Trojana stirpe ortos, auctor est Cato“ (III, 19.) Ker so v gorenji Italii blizo Venetov našli mesto: Troja, je to ime še jih bolj potrdilo v mnenji, da je Ilomerov trojanski Ante n or postavil to mesto, in ne samo Livij, kakor smo že gore slišali, temuč tudiVirgil (Aeneis I, 242 seq.), Sili j Italik (8, 604.), Justin (20, 1.), Aelian (Nat. anim. 14, 8.), Aurelij Victor (1, l) in drugi so to bajko povzdignili do historičnega fakturna.
*) Kapadoške Venete pa pusti skoz deželo Kimmercev do Adrije priti Dion Chrysostom. (lliac.) nasproti zavrže mnenje onih, ki trdijo, da je An tenor izpod Troje prišel v Italijo s svojimi Veneti. Naj še omenim, da Polybij (II, IG.) piše, ka so prebivalci kraj reke Pada vsi v črnino oblečeni, tako tudi ne samo Slovani na otoku Krku, temuč tudi Slovani v pruskem Pomorji (glej Annegam Geogr. 71.). ,,Seliwarz ist bei den Wenden die Lieblingsfarbe*1 piše Burmeister v svoji knjigi: Obodriten-Wenden, Uostock, 1840. stran: 20.
Vendar celo tega poročila ne moremo zavrči. Med Veneti je gotovo živa bila tradicija, da sta jih na obale jadranske pripeljala vodji Antenor in Venet. Ako je Ante nor bil Trojanec in vodja onih Trojancev, ki so se v družbi Venetov bili izselili, je gotovo bil različen od onega Antenora, katerega Homer omenja, ki je med trojanskimi ženami sedeč gledal na klanje pod stenami mesta Troje. Ali ime An te n or je tudi prav dobro venetsko. Gilferding je mislil, da je bilo priimek vodje Veneta, in da po-inenja: mož An to v*) — "Avttfi drr'iQ kakor se je v stari dobi tudi edno pleme Slovanov zvalo. Ta priimek bi Venetu pre bili vtegnili dati Grki. Ali i'avno genetično ime Ant nas napeljuje hne An tenor za slovansko imeti. Ant bi se po organičnih postavah slovanskega jezika glasilo v starobolg. /Y>t, rusk. srb. staro-Česki Ut; slov. Ot. In res najdemo starorusko osebno ime: Ut-in (leta 945), staročesk.: Ut-4. Razve tega še topična imena: Ut, — Ut-y, Ut-inka, Ut-o v o, Ut-in, in sicer v takih krajih, v katerih so jezera, muže, močvirne. Zato bi trdil, da so ta poznamenovanja nastala po utah — ut vab — racah, ki so se zdrževale v teh jezerih in močvirnah. Mi najdemo v starobolg. ftrti, anty — o n ty, anas, tudi: <Y>TA — ante — o n t e, rusk.: ut-ka, srbsk.: ut-va, fulica, Blasshenne, Taucher, Rohrhuhn. **) Kakor je staroslovensko pleme Rarožanov dobilo ime po rarogu (falco cyanopus), Vičanov po volku, 8 o ko lov cev po sokolu itd , tako tudi lehko A n t i n i po a n t i, bodi si da je glavar plemena se velel: Ant, ali pa da je pleme stanovalo kraj jezer in močviren, v kterih je bilo obilo ant; saj uže Jornandes piše o Antili: »paludes et sylvas pro civitatibus habent.“ Dalje poročajo byzan-tinski pisatelji o Ant ih, da so se, kedar so zasledili sovražnika,
*■) Priravnaj:	'Avtvfi divr/ij, Ta§uiQ^oij, pri Agatliiji.
**) Sorodne so besede staronemšk.: anut, litovski: antis, Ente.
Jezikoslovci trdijo, da te besede spadajo k sausk.: s na uti, natans, gršk: vf/aaa, iz vrjtju — natans, lat. anat s duma, V slov.: anty, antva je torej s 11 odpadel. Pri drugem delu imena Anten or bi se tudi dalo misliti na sansk,: n it ra. mas, vir gršk: d-vt]Qf lat. n e rine, v»'tus, in Ant en or bi pomenjalo: anas mas, primeri nemško: enterich proprie: antreclio, iz reebo, r e c k e, island : reka, vir, lieros. Primeri šee litovsk : noreti, velle, starosl. nrav, virtus, novoslov : ’ 11 a r a v. Kar Ilitzig piše' o prestarih grških imenih: ,,Die Eigennamen der griechi-schen Mythologie liaben wir aus einer friiheren Gestalt der griechisehen Spraclie zu erkliiren, als wir sie in den altesten Buehern vorfinden“, velja tudi o prestarih slovanskih. Uže moremo zadovoljni biti, da šče smo obrasli debli ant, in nor. Fiek sam spozna, da je mogoče bilo, ka so se-veroevropski jeziki tudi besedo nar, n er v pomenu mož poznali, — „in den nordeuropiiischon Sprachen nicht erhalten, docli ist n er anzusetzen, (Die ehm. Spracheinh. pag. 191.)
poskrili pod vodo bližnjih rek in jezer, in skoz dolge cevi si v usta napeljevali vzduh. Ko se jo sovražnik jim ves brezskrben približal, puhnejo iz vode in planejo na nepripravljenega sovražnika. Vtegnili so jini torej sosedje zaradi ponorenja v vodo dati priimek: Anti, vsaj tudi so stari Cehi od drugih Slovanov dobili priimek: norci, „Čeh norec" = Taucher (gtej Safarik, Slaiv. Alterth. II., 694)
Kakor prvi del imena An tenor najde v slovanskem jeziku svojo razlago, tako tudi drugi. Korenika nor označuje: tauchen, untertauchen; norec, mergus, česk. norec, polski nor, n ur e k, srbsk. no rac, gorenjeluž. nor jak, lito v. n ara s, Taucher, tudi n ar as, tako da Antenor lehko izraža pomen: Tauchenterich. Uže je bilo omenjeno, da Messala Corvinus pusti Antenora po morji priti na Adrijo, in ako so adrijanski Veneti potomci paflagonškili, ki so prebivali ob primorji Ornega, morja, so gotovo bili izvrstni morski plavatelji, in tedaj ni bezumno trditi, da je izvrstni brodnar nosil ime po oni živali, ki se odlikuje v norenji.
Meni se dozdeva, da venetski in trojanski Antenor niste edno isti osebi, le nevednost grških, in taštost rimskih pisateljev ste trojanskega in venetskega Antenora v edno isto osebo zlili, in v zgodovini Venetov veliko zmešnjavo napravili.
K tej zmešnjavi šeste pomagali imeni mest: Troja, edno v nabrežji Adriatilie, drugo: „in Čampo - Laurente, agro Ardeam pro-ximo“. Kakor smo slisali, sta Venetčana Livij in Virgilij, prvi historično, drugi epično izdelala bajko,15j* da jc Antenor Trojanec na nabrežji Adrije, kjer je stopil na kopno, postavil mesto.z imčnom: Troja, pa enako mesto je tudi ustanovil Aeneas zapu-stivši Carthago in priplavavši v Latium. Da je te bajke kritična zgodovina že davno zavrgla, ni treba obširniše omenjati. V Latijt stoječe mesto Troja so staroitalski prebivalci Latija brez Aenea postavili. Tako tudi staroitalski: „ludi trojani" niso dobili po-četka od Aenea, ki bi jih pre bil kak pogrebno slavnost svojemu očetu Anchisesu vpeljal, nego so prestara italska navada, kar že tudi ime izraža: troare, truare, r e d a n t r u a r e an-truaro sem in tje hoditi, sem in tje jahati, zato: trua, Rilhrloffel, Quirl. Ravno tako venetsko mesto: Troja, dasiravno ima ednaki glas z maloazijanskim in latinskim, ima svoj domači venetslcona-rodni početek, in mesta's tem imenom najdeš na Ceskem: Troja, Trojan, na Polskem: Trojan, Trojanovo, Trojanovice, na Kranjskem: Trojana, in ime poznamenuje ali mesto s trojnimi konci, kako so stari Slovani radi mesta stavili, ali pa mesto, v katerem seje čestil troedini solnčni bog: Trojan — Triglav. Sama ednakost imen brez drugih historičnih razlogov nič ne dokaže, drugači bi tudi trditi mogli, da je Nitra v Aethiopii
*) Motiv početku te bajke sem povedal v prvi razpravi Letop. 1874.
naselbina Slovakov, ker se tudi na Slovaškem najde mesto: Nitra, a'ipa Dublin, kolonija čehov, ker na Ceskem tudi najdemo ves: Dublpvicc. Troja v Latiji je italskega, in venetska Troja Venetskega početka.
Starolatinščina pozna: „truant“ — movent, „truam“ quoque voeant, quo permovent coquentes exta (Riihrloffel); „redan — tru-are“ dicitur in Saliorum exultationibus, cum praesul antroavit, quod est: motus e d i d i t et referuntur invicem iidem motus (glej Festus s. v. antroare).
Goebl ima prav, ako piše : ,,quodsi nomen revera Italum, Latinum est n e q u e cum Priami urbe cohaeret, etiam ludum ipsum originis esse Latinae sequitur.
Venetčan Virgil je preveč bil zaljubljen v svojega trojanskega junaka Aeneasa, in v idejo, da so Rimljani potomci Trojancev. Vendar kritična zgodovina sodi drugače. Graški vseučiliščni prof. dr. Johannes Weiss misli, da je Troja bila vazalna država Assircev, stari latinski historiki pa poročajo, daje Trojo postavil D ar d anus, sin tyrr h enakega kralja Ko rij ta, ki zapustivši domovino seje podal do Samothrake, od onod v Phrygijo in v pokrajino stare Troje. Helleni so Trojance spoznali za svoje sorodnike, in jezik Trojancev je bil grškemu zelo blizo (glej Ottfried Miiller Dorer 1. 10.), tedaj so bili 111 yri. Po I)ionysu Halik. (I-, 61) je D ar dan o s izhajal iz Arkadije. Trojanski narod je torej iz Evrope ustavljen, in njegov glavni živelj je illyrsk, tedaj y it a lskih Latinili ne moremo iskati trojanske narodnosti, 1Q ker ,,ludus Troiae“ najde svojo razlago v latinščini, razpadaj-o yse domišljije Livijeve in Virgilijeve o utemeljevanji Rima in pro-'zliajanji Rimeev od Trojancev. Ime Troja je Liviju in Vir-giliju isto preglavico napravilo, kakor Apolloniju ime: Aemona, katero mesto je dal po Jasonupostaviti in je po Aimonii v The-salii — domovini njegovi — imenovati. Rimci so toliko nasledniki Trojancev, kakor Franki, eijih narodna povest tudi pripoveda, da po padu Troje je en oddelek Frankov se preselil v Panonio, tam postavil Sicambrijo, postal velikim narodom, odonod napadal Gallijo in se potem na Rheni naselil bil (glej Grimm, Gesch. der deutscli. Sprache str. 519—524.) Tudi Bavarci so hoteli biti nasledniki Trojancev, in njihove povesti poročajo, daje Ulysses mesto Asciburgium kraj Rhena postavil. To so prazne .pravljice brez historične podlage.
Presodimo še druzegajunaka v trojanskem boji, ki je zapleten J' zgodovino starodavnih Venetov. Kakor so bajke grških in latinskih pisateljev Trojanca Antenora z zgodovino Venetov ^pletle, tako tudi Uiomeda. Strabon *) piše: ,,in ipso intimo sinus Adriatici Timavum est — to Tifiavov — Diomedis
') Strabo, 5, 143.
tem pl um memorabile. Mernoriae autem proditum est Diomedi apud V e meto s esse aliquos lionores decrotos, nam et albus equus oi immolatur“. Stari pisatelji so nam obranili imena dvojih Dioraedov. Eden je bil mythičen kralj thraških Bi s to no v, ki je imel ljudižeroče konje. Ti Bistoni so stanovali med rečicama : Melas major in minor, v iztočnem primorji thraškega zaliva. Preller ') v teh konjih spozna osebljene burne morske vetre, ki morske plavce požirajo. Te nazore bi tudi potrdilo ime: Diome-de s, kar Muys (Iiellinica str. 30) prestavlja v „Iiimmelsturmer“. Da so v stari dobi betve thraškega naroda bile naseljene gori po Istru in ob desnem bregu Save tje do mej Venetov, potrjujejo stari pisatelji. Takov se Istri imenujejo thrašk rod, in njihovi ostanki so denešnji Ciribirci. Dalje omenja Herodot, 2) da od Istra do veneških mej stanujejo Sigynni. *) Sigynnov pa tudi Apollonij :l) omenja le na dojenjem Istru med rekama Ordessos in Naparis, Orpbeus 4) pa ob Črnem morji v Aziji. Sosedi Sigynnov na dolenjein Istru so bili Sincii5); bržkone je po imenu tega thraškega roda pri Jugoslovanih obviknolo poznamenovanje : S i n c a r, Cincar = Valachus Thrax.
Drug Diomed je znan iz llomerove Iliade. Bil je sin Tydea, vnuk Oineov, in eden glavnih junakov grških v boju trojanskem. Kot kralj Argosa, Epidaurosa in Tiryntha bil je s 80 barkami v družbi Agamemnonovi pred Trojo prišel. Hraber in previden se v Iliadi predstavlja kot dovršena slika možkega značaja. Uže v prvem boji, o kojem Ilias pripoveduje, pogubonosno trojanske čete na-padne, vlovi Aineove izvrstne konje, rani na pomoč prisedlo Aphro-dito, bojuje se z Apollonom samim, zbode Aresa v trebuh, da zakriči kot 10.000 bojakov. Z Odysseom po noči preža na sovražnike, in ubije Bhesosa. Ranjen svojim močnim glasom straši Trojance. Pozneje z Odyssejem vkrade palladium Troje, in je bil ž njim v lesenem konji. Po svojem povratu v Argos je bil pregnan od svoje nezveste žene, se obrne v Italijo, stopi v Apulii na kopno, se zveže s kraljem Daunom, oženi se z njegovo hčerjo, in ustanovi mesto: Arpi. Povest o njegovem poboženji je bila daleč v Italii razširjena, in Skylax piše, da so posebno Umbri mu božjo čast skazovali. Očevidno je, da so latinski pisatelji, ki so bili zaljubljeni v mnenje, da so Rimljani potomci Trojancev in grških juna-
l) Preller, griech. Myth. II. 141. „Diomedes Rosse sind Sinn-bilder des Sturmes und der Wogcn“. 2) Herodot 5, 9. 3) Apoll. Rhod.
4,	320. 4) Orpheus, Argon. 756. 5) Strab. 5, pag. 295.
*) Sigynni so sami trdili, da so prišli iz Medije, Strabo pa piše, da so imeli persinske običaje, Apollonij jih pa razločuje od Thrakov in Skythov. Ker jih pozneje v soseščini Venetov nobeden star pisatelj več ne omenja, so jih vtegnili Kelti dalje dol na Istcr porinoti, kjer jih Strabon in drugi omenjajo.	•
kov, to bajko ravno tako v zgodovinsko obleko oblekli, kakor Trojanca Antenora. Gilferding, misli, da je v Timavu se čestil nekakov domač venet s k božansk heros, čijega mythična legenda je imela slična heroična djanja a Homerovim Diomedom.
Latinski in grški pisatelji so povsod s svojimi božanstvi nado-Kiestovali domače; tako Strabon ’) namesto da bi nam povedal, kako so Veneti rekali boginjam, poroča, da so čestili H er o, kakošna je bila v Argu, in pa Artemido, kakošnej so se poklanjali v Aitolii. Strabon piše, da se je svetišče (Upor) Diome-dovo velelo: Timavo, Livij pa govori, da tam, kjer so svojo Hero in Artemido čestili Veneti, naimer ob reki Timavu, je bilo j e nero, in še dendenešnji sta res tam dve jezerci—jezero pri Sabliču, in jezero D ob er dolsko. Isto, kar jezero označuje tudi: Timavo, staroslov. timjeno, palus, lužičkosrbski tymenca, jezerce. Ker blizo virov Timava stoji mesto: Devin, je venetska Artemis*) bila boginja: Deva, Devica, Deva n a — Perunova in Letničina hči. — kakor jo imenuje staro-česki glossator. Pa kakošno venetsko božanstvo je skrito pod Diomedom? — jaz mislim solnčno. Solnčna božanstva Slovanov so imela svoje veže pri jezerih, tako v Iletri in na drugih mestih. **) Kult vode in toplote je bil v staroslovanskem mythu ozko združen. Pa je bilo v Timavu svetišče solnčnega boga, prepričamo šče se tega, ker ljudstvo dendenešnji reko Tim a v imenuje: „šti-vansko“, to je: „šentivanska voda". Svetemu Ivanu Krsti-telju pa je narod naložil ostanke paganskega solnčnega kulta. Za solnčno božanstvo govori tudi daritva v čast Diomedu doprinašana, naimer: beli konj. Beli konj je symbol božanstva luči, redil seje v čast S veto vi tu v Arkoni, kakor Saxo Gramm. a) piše: huic idolo (Svetovitu) trecenti equi pascebantur, inter quos unus c a n d i d u s. Diomedes in Svetovit tudi imata dosti ednakih potezov v svojih legendah. Diomed je hraber bo jak, tudi o Svetovitu poročajo, da se je boril zoper svoje sovražnike, to je, neprijatelje luči, oblačne daimone, in orjaše teme. Diomed je ponoči napadal sovražnike, tudi o belem konji Svetovitovem se poroča: ,,quodisnocturno tempore stabido msistens, adeo plerumque mane sudore ac luto respersus videbatur,
*) Strabon V, c. §. 8. ") Saxo Gram. Jlistor. Dan. lib. XIV, pag. 319, 320 ecl. SS. Joann. Stefanii.
*) Preller (Griech. Myth. I, 113) Artemis ist aber auch die ko use h e Jungfrau (Deva, Devana) ein Bild dcr Unschuld, edlcn Scham, der sittlichen Miissigung und guten Kufes.
**) Dietlimar (Cliron. I. pag. 8. ed R. Steinh.) piše o jezeru Glo-Uiazi: ,,hunc omnis incola veneratur et timotu. — Baucer je videl spominek najden pri Timavu, kije imel napis: aqua Dei et Fon s vita o, (Lib. I. §. 22), primeri gore štivanska voda.
tamquam ab exercitatione venienclo magnorum itinerum spatia pcrcurrisset1'. ’) Diomed jc imel vojno truuio, tudi o Svetovitu pišejo tadanji letopisci: 2) ,,hoc quoque numen trecentos ecjuos de-scriptos, t o t i d e m q u e a a t e 1 i t e s in e i s militantes h a b e b a t“, dalje: „in hoc (albo ecpio) Svantovitus adversum sacrorum suorum hostes bella gerere credebatiir". 3) Mi imamo tora v Diomedovem kultu s domačim venetskim božestvom opraviti, ne pa s thraškim Diomedom, ali pa z grškim junakom pred Trojo, ker, ako je trafiki Diomed s svojimi ljudi žeročimi konji osebljeua burja, bi se mu gotovo ne bi konj bele, temoč črne barve daroval, ker črna barva je symbol zlih božanstev, kakošno je traški Diomed bil. Povest o poboževanji grškega Diomeda je bila sicer v Italii razširjena, otoki na gargar-skem predgorji so se po njem veleli diomedski, pa kaj bi stare Venete primarjalo grškega junaka v svoj religiozni kult sprejeti V Kakor je Strabon venetski boginji identificiral z grškima Hero in Artemido, tako tudi timavsko božanstvo z grškim Diomedom. ’)
Uže sem omenil v svoji razpravi: „Slovanski elementi vVe-netščini (glej Letopis Matice slov. 1874, str. 43), da ime Diomed najde tudi v slovenskem jeziku prikladno razlago.
Da pa nemški in nemškutarski zgodovinopisci Venetov, Nori-čanov, Karnov in Panonov ne bodo mislili, ka samo slovanski zgodovinoslovci kakor : Suro\viecki, Šafarik, Vodnik, Gilferding, liitzinger in moja malenkost trdijo, da so med Karpati in Adrijo že v predhistorični dobi, predno so Kelti v teh pokrajinah se naseljevati začenjali, Slovani stanovali, navajamo tukaj nekatere odlične nemške pisatelje, ki so po vsestranskih preiskovanjih prišli do istega mnenja. Tako piše učeni Schlotzer4) : „der ganze Strich vom adriatischen Meere in gerader Linie bis an die Ostseeistvon Slaven bewohnt“ v pradobi naimer, Schlotzer ima tudi Karne in Venete za Slovane. Bistroumni Konrad Mannert5) piše: ,,Nicht ohne Wahrscheinlichkeit darf man anerkennen, dass in jener Urzeit eine Kette slawischcr Volkerschaften von der Ostsee biszuden Wenetern in Italien reichte“. Istega mnenja je Laube, in tudi bistroumni Hahn 6)- ne dvomi, da so na jugu Dunaja že za Stra-bona med thraškimi in illyrskimi plemeni tudi slovanska stanovala. V novejšem času se je za slovanskost Venetov po-
') Glej Script. rerum germ. pag. 509. '■*) Sa.\. Grain. 1. c. ;l) llistor. Episc. Camin. II. vol. '*) Schlotzer, Allgemoiue Weltliistorie 31 Theil II. str. 220. 5) Mannert Germanien str. 499—501. '•) Hahn, Albanisclie Studion, str. 239.
*) Nad Timavom jc stal:	,,castellum	nobile	vino	Pucinum".
Plinij poroča, da je: „vitis pucina omnitim nigerrima", Grki so to vino, katero jc posebno rada pila Julia Augusta in je starost 82 let dosegla, imenovali: Pyetanon (glej Plinij III, 18. XIV, 3. XIV. (5.).
tegnil učeni Contzen, ') in mi tukaj damo v nemškem izvoru celi njegov pretres previden s svojimi posebnimi opazkami. *} Isti Contzen (lib. cit. pag. 48) je po vsestranskih piviskavanjih do tega resultata prišel, da Kelti niso bili p ra s ta n o v n i k i dežel, v katerih v historični dobi nahajamo Slovene; on piše: »klare Zeugnisse und auch der Umstand, dass die Eimvanderungen (der Kelten) von West n-ach Ost geschehen, zen ge n von einer t r ii h e r e n B e v <i 1 k e r u n g der D o n a n 1 a n d e r“, in goreomenjeni bistroumni Mannert (1. c.) piše: ,,durch die keltischen Eimvande-rungcn wurde wahrscheinlich das Ur volk (katero je Mannertu slovansko) verdrangt. Zuriiek nordlich tiber die Donau ? oder gegen Westen in die Gebirg-e der Rhiiter ?“ Resnica je, da je oni vlak Bojev, ki je prihrul črez herkynski les, dalje, da so silne trume keitiških 'Tektosagov marsiktero naselbino slovanskih prebivalcev v noriških ia karnskih Alpah porinole dalje naprej, in se v pra-domačiji Slovanov naselile, tako Boji po Bavarskem, Bohemskem 111 kraj levega pobrežja Dunaja, Skordiščani na panogah Julskih planin, ali do čistega niso nikdar noriški in panonski slovenski prastanovniki od Keltov iztrebljeni bili. Mannert je važno vprašanje stavil, jeli nebi kje pri irpadu Keltov betve slovenskih prabivalcev tudi v r haitske planine bile pahnene, in res mi sledove slovenskih naselbin najdemo na pobrežjih Adde in komskega lezera do sv. bernhardske gore. Tu je sedel rod Salašanov in t^epontov, katerega so rimski pisatelji prištevali k tavriškemu plemenu (tauriscae gcntes), med Addo in komskim jezerom O r o b i i, °ijih narodnost celo učenemu Catonu ni bila znana, a jezikovski ostanki (glej razlago besede: Berga dalje predi) močno govore za slovanskost. Ti tauriški Leponti so uže učenemu Ottf. Miilleru bili nerazrešljiva zagonetka o njih pisavšemu : „Um dcn Verbanus-^ee (gornji konec komskega jezera) bis an den siidlichsten Rand der hochsten Alpen wohnten die Lepontiner, **) ein Volk, dem der Name Taurisker beigelegt wird , \vie mehreren Alpenvolkern. Diess scheint aber nur eine Bennneung von Bergbe\vohnern zu sein,
') Contzen, die Wanderungen der Kelten, str. 67 — 73. Leipzig, Vcrlag von Wilhelin Engelmanu, 1861.
*) Za sorodnike iina baltičke in jadranske Venete tudi prof. Tschofen, ejcj njegovo knjigo: Germauia von Tacitus pag. 4. Isti Tacitove Ose, k* so panonski govorili, ima za slovaško plenic. Tako so se začenjali ''emški učenjaki zmerom bolj sprijaznovati z našimi trdenji, samo gosp. Diinitzn je vse to plod „schwarmerischen Nationalgefuhls“.
**) Caesar (Bell. gall. 4, 10) reče, da pri Lepontih izvira Rhen. jiRlienns autcm oritur ex Lepontiis, qui Alpes ineollunt" — tedaj so Leponti stanovali na iztočni strani sv. Gottliardske gore. V sredovečnih ^stinah šee se v tej okolici omenjajo; ,,homines qui voiiantur Windi“ (glej Kopp Vindieiae) , in najdejo se imena: We n d e n gl e t s c li e r ,
und lehrt dann iiber Abstammung utid Nationalverwandschaft nichts, die iiberhaupt bei mehreren Urvolkern dieser Gebirge so wie des daranstossenden Donauthales oin Rathsel ist. Denn die k e 11 i s c h e n Vol ker erscheinen erst als Eroberer; auch ging ihr Strom durch die Ebenen und sticg selten zu den Hocligebirgen hinauf (glej Ottf. Miiller die Etrusker I. pag. 134, 135). Jaz sem v lanskem letopisu v članku : „Komcntari k zgovovini Salašanov'1 itd. točno dokazal, da mi imamo z dvojnimi Tavriščani opraviti, edni so bili ligurske, drugi slovanske narodnosti, prvi so stanovali v grajskih, drugi noriških in karnskih planinah, in ker v poslednjih nahajamo v historični dobi slovanske prebivalce, in Ottf. Miiller, eden naj bistroumniših nemških učenjakov, sam spozna, da so Kelti redko-krat se naseljevali na visokih planinah, in nar višji ledovniki (Glctscher) tavriških alp šče den d en eš nji imajo čisto slovenska imena, tedaj nam ne ostaje drug corolarium, nego priznati, da so prastanovniki omenjenih Alp bili Slovani. Vendar, ker smo o tem vprašanji uže mnogo pisali, in šče hočemo naseljevanje Keltov v Karnii, Noriku in Panonii v posebnem članku razpravljati, predložimo čestitim čitateljem Contzenovo razpravo o Venetih.
•CEHO"
AVendenthal itd. Te Blovenske betve so mogle od pobrežja gorenjega Inna in badenskega jezera (laeus Venetus) od Keltov, ko so se v Galii vzdignili in proti iztoku jo začenjali rivati, tje doli potisnene biti. Uže Dempster (2, 28) jib je imel za Sarm a te, Sarmati pa so po tadanji šoli veljali za Slovane. Ime Lopontii bi se dalo razložiti iz lep, de-eorus, plaeidus, pulclier, formosus. L e p o n t bi bila močna oblika atll/KTl novoslov. Lepil t, primeri Bogut, Blagut, Borut, iz BOpffiTB. Iz lep so slovanska historična imena Lčpus, Lopa, Lčposava, LČ-poten, Lepek itd. Močne oblike šče najdeš v imenih: Marant, Kurent, L a b a n t, Juhant, Bregant. K imenu L e p a n t i primeri ime nemškega roda: Ubii, die Uoppigen. Strabon (7) ima prebivalcc rhaitskih planin za Illyre, pa da je on slabo bil podučen o teh krajih, pričuje njegova zmota, da ima jezero pri Bojih (laeus Pelso v Panonii), za identično z jezerom pri Helvetih (lacus Venetus), in da Bojc pri „laeiis Pelso“ z Vindelieani kraj bodenskega jezera vkup stavlja. Tako ta mnog0 hvaljeni ,,kraljevi geograf11 tudi na drugih mestih krivo poroča, in ne morejo se vsa njegova poročila jemati za nezmotljivo istino.
rrofessor Oontzen o slovanskosti starih Venetov.
(Japitel VIII.
J)ie Ven eter.
§• 23.
Mit wenigen Worten gedenken \vir schliesslich nocli cines ziemlich rathselhaften Volkes, der italienischen Veneter. llm-goben von den AVohnsitzen der eisalpinischen Kelten und dem adriatischen Meere uvaren sie selu- friili in Italien eingewandert und seit n ral te n Zeiten im Besitze ihres kleinen Landes, ohne je-®als von irgend einer der einbrechenden VOlkervvogen aus demselben verdriingt \vorden zu aein. *) Ueber iliren Einzug in diese Gegend haben sicb jedoch nur Sagen erhalten, die man aber nicbt von vorn heroin als unbrauchbar aussehliessen darf. Aucb der Sage gebiihrt ibr Recht, sie muss nothvvendig die Lučke ausfullen, wo die Denkmiiler von Stein und Pergament uns verlassen und ohne ihre Beriicksichtigung ist kein abgeschlossenes Ganze zu erzielen. bindet sie aber Anbaltspunkte in unverdachtigen Zeugnissen geacb-teter Schriftsteller, so ware es um so menr Unrecht, ibr allen vverth abzusprecben.
Eine solehe alte Sage nennt uns als Ursitze der adriatischen Veneter') Papblagonien in Kleinasien. In die Gescbicbte treten
*) čudovito je res, da se jo rod Venetov od svojega prihoda na °bale Adrije po padu Troje do zmagovanja keltskih Bojev po Rimljanih 191 pred Kristom ohranil. Nise ga dotaknil naval Keltov, ki je pokončal Btnbre in Etruske, ni mu škodoval gallskopunski boj, le še, ko so Boji bdi od Itimeev premagani, so se Veneti tudi brez vsega bojevanja Rimljanom podvrgli. Jaz si razlagam to prikazen iz miroljubivega življenja Venetov, ki so kot marljivi poljedelci in trgovci ne samo ne dražili nobenega sosednjega naroda v boj, nego tudi od sosedov bili pri miru puščeni, ker so sosedje spoznali, da jim je sosed, ki trgovino povspešuje in 2emljo obdeluje, od velike koristi. Že ta vlastovitost, ki je prav slovanska, Pričuje, da v Venetih res smemo slovansko pleme iskati. Kako nasproti divji
so bili Illyri, da celo Livij (X., 2.) jih divjost omenja: Illyrii, Liburni que et Istri gentes f e r a c et magna ex partae latroeiniis maritimia 'nfames.
') Ilir Name wird vou den Alton verschieden gesehrieben: bei Hero-cl°t Eueter ('/vrtrodj, ebenso bei Jornandes, Paulus Diaeonus, bei Strabon
sie ein durch den trojanischen Krieg, an dem sie unter ihrem Fiir-sten Pylaimenes (Ilias 2, 851. 5, 576. 13, 643.) Theil nabmen, wahrscneinlich durch inncre Unruhen aus ilirem Lande vertrieben (Eustath. ad Diony8. Per. 376. Liv. 1, 1. Messala Corv. 10.) Nach Troja’s Fali und dem Ver! us te ihres Fuhrers zogen sie nach Thra-kien heriiber und Hessen sicli am adriatischen Meere nieder. An-deren Nachrichten zufolge waren sie in die kimmerischen Wirren hineingerathen und nach langen Wanderungen an den Adriabusen gelangt. ,,Aber das am Meisten Anei'kannte ist, sagt Strabon, dass sie der Paphlagonen betriiehlicbster Stamm waren, zu detn auch Pylaimenes gehorte. Daher folgten ihm zum Heerzuge die meisten Eneter, gingen dann nach Troja’s Fali nach Tlirakien*) heriiber und kamen nach langer Irrfahrt in das jetzigc Henetike." Strab. 12, p. 543.
Heneter (Evtroi), boi Plinius und Curtius Veneter**) und Heoeter, boi Livius, Mola, Polybios Vcncter (Ovsvstoi), ihr Land aber boi Livius, Fto-lemaios, Vellejus, Florus u. A. Veuetia (auf Inschriften Venetiae.) AUe drei Namen sind aber nach ihrer \Vurzelvonvaudsehaft dieselben, wie dies auch von stimmbereehtigten Forsehern anerkannt ist; der Unterschied, der allein in den Aufangsbuchstaben liegt, liisst sicli leiclit durch das iiolisehe Digamma orklaren. Wo die alteren Griechcn ihr Digamma haben und die jungeren ihren Spiritus asper oder Ienis, da gebrauclien die Lateiner, Slaven und andere indoeuropaisehe Volkcr«'oder to. Vgl. griechiseh ianioa, lat. vespera, slav. wečer, gr. aiivog, lat. vinum, slav. wjno. gr. or/.oš, lat. vicus, slav. wos. gr.	lat. video, slav. vvidjm. gr. tXxw, slav. wleku.
In der Mitte grieeh. vtoi, lat. novus, slav. nowy, gr. roo/', lat. ovum, vasi — naves — nawy. Sarjo — lovir — dewer. Xctl<— laevus —-lewy. Vgl. Slowanske starožitnosti sepsal Pawel Safarjk Oddjl dojepisny (V Fraze 1837.) I, 8.
*) Edna betva Venetov je pri tem preseljevanji zaostala na dolenjem Istru, ker še Appian, (Bellutn Mithrid. 1. 5.) piše: vLivtT.ov^ Auijdci-victi ml JMvtovš m(>ioim Maxedovuov i!d'vrj.“ glej obširniše o tein moj članek v Letop. Mat. Slov. 1871. str 163—166. Naj mimogrede? tukaj omenim, da so stari Timaehi, ki so ob reki Timoku (pri starih pisateljih Timacu8) stanovali, vtegnili tudi venetske narodnosti biti, še v po-zneji historični dobi se je edua betva Slovanov velela: Timočani.
Ime reke Ti in o k se razlaga iz iste korenike, kakor ime jezera: Timavus. To so menda isti Slovani, katerih omenja armenski pisatelj Moses Chorens, pišoč, da Trakija ima pet manjih dežel, in edno večo, v kateri prebiva petero slovanskih plemen. Moses Clior. jo umrl proti koncu
5.	stoletja po Kristu, in se je v zemljepisnih rečeh držal Fapposa, kateri je od leta 379—395. po Krist, živel v Alexandrii. Appian je starejši pisatelj od Fapposa, in je bil tudi Alexandrinec.
**) Tudi na etrurskih grobiščih se nahajajo oblike: Venete, Ve-netia, Venotial.
Zahlreiche Spuren weisen bestatigend nach Paplilagonien zuriick. Zuvorderst blieb hier der S točk des Volltes zuriick, daa sich in der Folge aber Kappodocker nannte (Maiandrios bei Strab. 12, p. 552.) ein politischer, von der Gegend iibertragener Name, der jedoch den irtiheren nicht authob. Denn noch zu der Zeit, als Alexander der Grrosse erobernd Asien durchzog, gab es freie ®it den Paphlagoniern verbundene Heneter und noch spiiter liaben sie sich dort nach Mela 1, 2, 5 erhalten. Mela’s Aussage ist um so 'wiohtiger, da er die paphlagonischen Heneter weder an die ho-©erischen noch an die adriatischen ankniipft, sondern eine rein hi-storische Thatsache gibt. Hieher gehort ferner eiue Aeusserung ^on Corn. Nepos (ed. Lugd. p. 418.), dass die Paphlagonier, welchc von II e n e t o s *) nach ltalicn ubergingen, nachher Veneter ge-nannt \vurden.	Ziemlich entsclieidend	endlich	ist das	Zeugniss
des Vibius Sequester, der in seinem Werke eines Volkes: Philv-riden in Venetien Envahnung thut. Philyrer aber waren ein Volk ai|i sclnvarzen Meere in der Nachbarschaft der Chalyben (Dionys. Per. 7(>6. Avien. 9(i4. Apoll. Rliod. 2, 395, 1235.)
Wenn sich nun solche Ghalyben '**) den auswandernden Ile-
*) Cornelius Nepos je zajemal iz grških virov, zato mu je hcros eponyinos Venetov —: II ene to s. Ime genetično se je ohranilo kot °sebno, in sicer: Veneta, hči-horvatskega kneza, Venata Stanislav 150L Ak. Zap. Kos. Tom. II, Ven-ilo, Reg. Boh. 777, 4.; sem spadajo tudi imeua: Un-ata, Un-eta, Un-eš, Une-slav, Une-vit, Uue-goet, Une-božT>, staroslov.: uniti, iz vaniti, velle, desiderare. Prasorodne besede so: lat. v e n n s, sansk, v a n a s, Liebliehkeit, staronord. v*n v imenih: Vin-sele, amieum atrium, V in-golf, amica aula (Grimm, Myth. 780), ednako z imenom: Aestii, got. Aisteis, die Geehrten, ^ata vi got. bat s, bonus, faustus, 'Afnatoi. Gori smo slišali, da Egin-liard reee, ka so	se Slovani „sua lingua1*	imenovali Vandali. Tako
ravno gotovo ne, Eginhard germantko ime: Vandali pomešal s slo. V e-neti, v nemšk. ustili, Wenedi: Germanski Wandali so po razlagi nekaterih: Grenzbewohner, iz, ivand, paries, proprie: margo. Slovenšo. šče pozna v a n, Wunseh, Meinung, zend. van, vanaiti, lieben, sehiitzen. Venet je torej Vanita, der geehrte, gescliiitzte = Slovjen.
**) Chalybi so bili sosedje Tibarenov, in Mossynoikov in so stano-vali ob primorji ponta eu.\ina od Trapezunta do Pharnacije (Justin, 44, 3.) Ti maloazijanski Chalybi so bili za Strabona že narodna zm6s, in so se stopiU s Kaldejci,	primeri Strab. 1. Stepli. Byz. v.	'/thvfia.	Mossy-
n o i k i bili so brž	ko ne Kole hi, katere	vsi stari	pisatelji	imajo za
®Syptsko pleme. Prebivali šo v lesenih stolpih, in beseda: {iogctvv, turris, Jc prešla tudi v grški jezik. (Primeri Hippokrates de aere, loeis ete. 22, Pag. 268 Ermer.).
Pomponij Mela (I., 2.) navaja tudi v Mali Azii Venete, „Medi, Armenii, Comageni, Murrani Veneti, Capadoces, Gallograeci itd., toda
neten ansehlossen, so unterstiitzen sicb die von einander unabhan-gigen Ueberlieferungen vollstandig. Der Heneterzug erklart uns die Philyrer am adriatischen Meere und letztere an dieser Stelle bestiitigt ilin.
Die Ablcunft der Veneter war sehon friih Gegenstand des Zweifels. Kelten waren sie nicbt, wie Polybios aus eigener An-pchaung sprecheird ausdriicklich versichert:	Ta rroog rov
'ASoinv fjdtj nQogrixt»>tu yivo£ o nttvv nahubv diaxaiia^s. 7iQogay(>oevoi'-rtu ds Ovevsrol to/l; fiiv efreiuv xal n<> Kud/ito Pt>n,yy dicccpsgovtsi; Kekic5r, ■/IbiTTii ti’ (i)X<)!<<. iQK>(ttvoi. Polyb 2. 17. Ebensowenig wie Kelten sind sie Illyrier, \vie man aus einer Bemerkung Herodota bat schlies-sen wollen (Herod. 1, 196. '4'). Illyrien ist an der betreffenden Stelle in weitem Sinne genommen und der geografische Name des Landes aucb auf sie iibertragen; sie sind vielmehr Slaven. Zwar liisst sicli dieses nur anf dem Wege der histoi-iscben Induction, nicht aber aus don alten Quellen erweisen, aber \vo ist aucli die leiseste S pur, dass irgend ein Schriftsteller des Altertliuvns die Gescliichte des europaischen Nordens in ihrer Gesammtheit umfasste und die Stamm- und Sprachverluiltnisse der Volker klar durchschauteV „Ist nicht“, sagt Paul Schafarik, in unserer Zeit wolil die griisste Autoritat auf dem Gebiete der slavischen Gesckiclite, „das ganze Gehauf der an der Grenze des griechisch-romischen Reiehes zu-sammengerafften Nachrichten liber das tausendiabrige Treiben und Leben der Volker jenseits der Weichsel und Donau ein bochst mangelbaftes StfLckwerk, dass nicbt einmal des kleinsten Nordvol-kes innere Gescliichte aufzuschliessen vermag.
Desto klarer und ausdrucksvoller sprecben die Handels-verliiiltnisse der Veneter 1'ilr ihre sloveniscbe Abkunft. Die paphlagonisclien Veneter miigen ein zuriickgebliebenes Bruclistuck des grossen Slovenenstammes gewescn scin, unerkliirlicb durch
ob desnem bregu reke IIalys, proti virom te reke, kjer so stala mesta! Ibora, Zara, Zela, Terisa, Karnisa. Ti Veneti so gotovo tam zaostali, ko se je venetska rodbina na pot iz Azije napravila, in v ICvropo preseljevala.
Herodot na omenjenem mestu govori le o Henetih, kisov Illyriku stanovali, in ne reče, da bi bili ednoisto pleme z Illyri. Ker, kakor smo uže slišali, Appian Se drugih Venetov v s.oseSčini Dardanov in Makedoncev omenja, in te plemeni ste prebivali v zemlji Ilirov, je vtegnil Herodot te, ne pa adrijanske na misli imeti, in pri teh babilonsko navado neveste na sejem postavljati, najti. Venetov kraj Adrije Herodot le omenja (lib. V. c. 9.), ko govori o Sigynnih, o katerih pravi, da onkraj Istra prebivajo, medsko oblačilo nosijo, kocaste konje imajo, ki niso za jahanje pač pa za brzo vožnjo prikladni, in da blizo do mej Venetov kraj Adrije stanujočih njih moje segajo. Strabo, ka-
Reiche Volkerfluth an diese Ostkiiste des Pontos geworfen. *) Als sie aber nach langer Irrfahrt sicb in den Besitz der Gegenden am adriatisehen Meere gesetzt liatten, knupften sie auch bald Ver-bindungen mit ibren Briidern in den hinterkarpathischen Liindern an und traten ilmen durch ihren Idandel nliher, dessen vornehmster Gegenstand der Bernstein war. Aus Venetien holte man die schbn-sten und grossten Stiicke desselben, der aber weit aus dem Norden von der preussisclien Ostkiiste herkam. Die erste sichere Nacli-Wcbt dariiber gab der beriihmte Massilier Pytheas, der auf Geheiss seiner Mitbiirger ant’ einem besonderen Schiffe na,eh Samland hin-fuhr, um glaub\vurdige Kunde iiber jene entfernten Gegenden ein-zuziehen; aber leider sagt er uns iiber den iveiten Weg des Bern-steinhandels gar nichts, **j der auf drei Strassen unterhalten wurde. Bine uralte Strasse zog sicb durch die Ebenen des heutigen Po-lens iiber die Karpatlien hin durch das Thal der Waag und durch Pannonien bis zura adriatischen Meer; auf diesem Handelsiveg 'vurde schon vor Herodot der Bernstein von der baltischen Kiiste nach Italien gebraclit'***); die Stiidte Calisia, Carrodununi, Cele->nantia und Carnuntum waren Hauptstationen ; auf’ demselben ge-langte jener riimische iiittcr, den der Kaiser Nero an die Bern-
teri te Sigynne na kaspijsko morje stavlja, zaslužujc več vere, ali o njihovi narodnosti pa besedice ne črhne.
Ko so Veneti na obale jadranskega morja prišli, so uže betve dlyrskega plemena tam stanovala, kder jih v historični dobi najdemo, torej nže iz tega ozira ne moremo Venetov k Illyrom šteti.
*) Arrian (pri Eustathiu in Dionys. Pericg. v 378) poroča, da jih Je vojska z Assyrci pregnala iz svoje azijanske pradomovine: „rtjv iti (Pl&siffftp 'Evtriav v v v utv Bsverictv cpufiiv, xa{hni ldqQtav6g qrtpnv on kntoi nortjffantg iv ji (V/rj >tara 'Aanvtiiovi xni nnontodaHvztg si g Evtimmjv *td.; Strabon pa omenja, da nekteri o Venetih poročajo, ka je bil Uzrok njiliovega izseljevanja iz Male Azije in preseljevanja na Adriatiko Vojna Ki mm er cev, ki pada po Euzebiju 300 let do I. olympiadc, kar znese 107G pred Krist. Strabon (I., 2. III., 2.) pa upad Kimmercev stavlja v Ilomerov vek. Poslednji in najvažnejši.napad Kimmercev v Malo Azijo je bil za lydskcga kralja Ardysa 700 pred Kristom. (Herodot I., 1*>. 103. Callimach. IIymn. in Arteni. 251 itd.) Ker so K im m er c i se tudi Treri veleli, inTreri bili thrašk rod, tako so tudi Kiinmerci thraškega plemena bili, glej Strabon XIII.
**) Primeri o tej cesti moj članek v Letop. Mat. Slov. 1869. str.
18-24.
***) Plitiij (III., 16.) imenuje južno od mesta Altina pristana ali loki E dr o n in Brundulum. Jeli ni Edron isto, kar Adron iz adro, sinus maris, in Brundulum menda noslovana oblika za Brodu-lum, Brod ovij e iz brod, trajectus maris, ali pa iz brundati, /2os-!'£<v, tedaj Brundulum isto, kar nemško: Bremen, Brandung. Al-
steinkiiste sandte, von Carnuntum a us in das Weicbselland und kehrte reichbeladen mit der edlen gesucbten Waare heim. Germu bekannt war diese Strasse kurz nacli Cbristi Geburt geworden, denn bis dahin liatte sie noch kein Romer betreten; man batte bisber den Bernstein, unbekiimmert, \voher er komme und un bekannt mit den fernliegenden Gebieten, die er durchwandern musstc, aus den Barbarenhanden empfangon und durcb diese Un-bekanntschaft lange Zeit dem Glauben Nabrung gegeben, dass er in den Waldungen am Padus erzeugt werde (Solin. 33). Eine zvveite Handelsstrasse lief nacli Westen. Dass die Ostsee schon in friiher Zeit von den Bewohnern westlicher Kiistenlander viel befahren wurde und dass zvviscben den Amvohnern der Nordsee und der baltischen Gewiisser eine Handelsgemeinschafc bestand, kann nicbt bestritten werden, man denke nur an die miichtigen Flotten der Suionen (Tacit. Germ. 44.), an die Seekunde und die Seegeschicklicbeit der Gotlionen (Zosim. 1, 42.) an den Pelzhandel der Skandinavier nacli Deutschland (Adam. Bremensis, de situ Da-niae. c. 227.) Es ist dalier keinem Zweifel unterworfen, dass der Bernstein zu Scbiil'*) bis an die Miindung der Oder oder der Elbe gebracht wurde oder auch spilter blos nacli Schleswig ging; von
tiuum je stalo v muzi, in kakor uže Vitruvij omenja, na kolih. Na Ruskem se nahajajo mužnate reke z imenom Alta, primei'i litovsk. ardu, razlivam, menda je Alta isto, kar lata, česk. la to viško, Sumpf in po prestavi glasnikov nastalo, kakor aldija, alčen za ladija, lačen-Konstant. Porphyrog. imenuje šče morski breg:	Pr ist e n e, Chronica
Joannis in Sagornina imajo oblike Poštena, bodi si pristan, portus, ali Pri ste ne, ad scopulos, ad saxa, vso ima svoj naravni pomen. Porto di Brondolo piše Konšt. Porpli. B rud um.
*) Čudovito je, da najstariša poznamenovanja za ladje imajo slovenska imena, tako G u n d u 1 a = K u n t u r a, C o p a n o = Kopanja, L a n z a = L audi a, in Filiasi (Memorie storiehe VI., 160.) navaja iz edne najstarejših venetskih kronik, da so Veneti ladje tudi imenovali Gum bare, „triginta tres naves, quas Gum bari a s Veneti voeant.(< Kaj so gum bari e druga nego slov. K um bi alikumpi, kakor so ladje velijo, na katerih mlini stojijo. Sicer je beseda sorodna sanek. k u m b h a, Topf, Krug, Urne, Asehenkrug zend. khumbha Topf, gršk.	Gefiiss, Bechcr,	Kahn,
Urne, ali za poznamenovanje veliko ladje so le rabi pri Slovanih, lat. cymba je iz grškega. Starovenctsko ladje so se po istem Filiasiju tudi velele Coehi, to so kuki, ladje s krivim, pripogujenim klunom naves aduneae, dalje Buzi iz bok, votlina, primeri venotsk. ime ladje: Cai-ehio iz ca v i eh i o. Filiasi šče omenja ladij, ki imenuje: Scrille, to isto obznačuje, kar Cochi, slov. Skril, tedaj Skrile, naves declives, proclives. To, kar Nemec imenuje Ra a = Ra h a (slov. ragu, ragiea, raglica, rajca Stange). Mastende, sc pri Venetčanih veli dromon, slov. dr um, dremelj, Spitze eines Balkens, Pllocks, staronord, t lir o mr, Raa, novonemšk. Trumm, korenika je dar, spalten.
dort gelangte er entweder auf Fliissen oder Landstrassen nacli Massilia, wo die Phoiniker ilm kauften oder er wurde dort von den armorischen Ve n eter n abgeholt, die ilm iiber den Bo-denseeihrenadriatischen Stammesgenossenzugehenliessen. ■Endlich die dritte Strasse ging nacli Osten, durch Skythien, wo der Bernstein sacrium hiess, zu den griechisclien Colonien am schwarzen Meer.
Als spiiter die einbreehenden Kelten in stiirmendem Andrange die friedlichen Donauslaven*) iiberflutheten, iiberwan-den, unterdriickten, und zum Theil vertilgten, zum Theil verdrang-ten, musste nothweudig bei den adriatischen Veneten auch der Bernsteinhandel eine Unterbrechung erleiden; aufgehort hat er in-dess nie, nur sehwieriger im Betriebe vvurde er.
Auf das Engste lilingt mit dem Bernstein der Eridanos zusam-nien. Eine uralte Ueberlieferung lehrte die Ilellenen, dass der Bernstein von Norden aus dem Lande der Veneter komme, wo der Eridanos in das nordliche Meer miinde (Herod. 3, 115.) Diese Sage \var sicherlich keine Erfindung, da sie durch die Sitze und den Namen der Veneter, die wir aus Zeugnissen als Urbewohner jener Gregenden kennen, vollkommen bestiitigt wird, wurde aber sehon friih durch die eifersuchtige Handelspolitik unternehmender Kaufleute verheimlicbt und entstellt. Dennoch suchte man die
*) Pošteni pisatelj dd veljati, da so ob Dunaji ^e Slovani pred Prihodom Keltov stanovali. Ako bi mu bila znana preiskovanja slovanskih pisateljev o pradomovini Slovanov med Adrijo in Karpati, bi v svojem Bpisu spravil še tehtniše dokaze. Razen Surowicekega, Šafarika, Gil-fcrdinga so tudi nemški starinoslovci, kakor: Sehloetzer, Mannert, v novejšem času Hahn spoznali, da od baltiškega morja do Adrije je stanovala Nepretrgana vez slovanskih rodieev. Poljski letopisec Boguehval (1250) veli: Scribitur enim in vetnstissimis eodieibus, quod Panonia sit Mater et origo omnium slavoniearum nationum. Strabon (7) sam si ni upal točno določiti narodnosti Panonov, in torej piše: Panonii ab Illyriis descendisse videntur. Tudi Anselmo Banduri v notah h Konstant. Porplrjrrog. omenja, da so v Panonii v pradobi stanovala slovenska plemena. Istega mnenja je slavni hrvatski učenjak i starinoslovec g. Ivan Kukuljevič Sakeinski, ki mi je pisal o moji mu poklonjeni razpravi: ,,Slovanski elementi v Venetščini“: ,,Vaše djelo vrlo meje razveselilo, Vaši dokazi dosta 6,1 jasni, a mi čemo mnogo vremena i borbe trebati, dok našim protivnikom lz glave iztepemo pogledom na Venete i na Norik — ludi K e 11 i z a m, a glede Pano ni e i Poduuavlja Arbanizam,11 —
Naj šče tukaj omenim, da bi se Veneti, ako bi bili Illyri, gotovo Jttdi tetovirali, ali o tem ne omenja nobeden klasik, pač pa Strabon pi-“°e o Japodih reče, da se tiltovirajo, kakor drugi Illyri in Thraki — Ofioicog toTg alloi.c 'DJ.voioig y.ca	(VII.,	5.	§. 4.) Dve besedi iz
Jezika starih Panonov najdeš razloženi piedi pri razlagi besede Bali a.
Letopis. U. 1875.	10
VValn-heit der Eridanossage durh Uebertragung derselben auf die adriatischen Veneter aufrecht zu erhalten, so schon Skylax: Msta di* KsXtovg 'Evstol sim sO-vog xtd aota/tog '//(iiiSarog sv nvroig. p. 6. ed. Huds. Die elektrischen Inseln am Ausflus des Eridanos, das Va-terland des Bernstein, sollten am Padus sein, ein Glaube, der be-sonders durch die Dichter trotz der Gegenversicherungen von Po-lybios, Strabon und Plinius Eingang and Verbreitung fand. Allein nach naherer Bekanntschaft mit dem VVesten fand man weder im Padus den Eridanos*) noeli die elektrischen Inseln im adriatischen Meer; beide Punkte entzogen sich den Blicken in vvestliche und nordliche Ferne. Durch die Pyrentien, durch Ligurien und Gallien folgte man der Spur, bis sie sich in die unbekannten K liste n del' Nordsee und Grossgermaniens, ihrem Ziele nahe, verlor. Trotz der verworrenen Ansichten der Alten ist os aber unzvveifelhaft, dass Sage und Erfahrung zu den baltischen Gewassern hinwies. Der Bernsteinhandel aber wirft ein klares Licht auf die Abkuntt der Veneter; nur ein stammverwandtes Volk konnte aus so grossei' Ferne so (uige Verbindungen unterlialten ; andercrscits haben die Sitze der liinterkarpatischen Veneter einst bis zur Ostsee und del’ Bernsteinkiiste gereicht; diese Strecken, so wie der Handel mit der edlen VVaare befand sicli so lunge in ihrer Gewalt, bis sie von den aus Skandinavien landenden Gothen verdriingt wurden und mit dem Besitze der Kiiste auch der Bernsteinhandel verloren ging und erloscli.
Endlich gehoren hielier die armorischen Veneter. Leider sind die Nachrichten der Alten iibcr sie hiichst karg und sparlich, so wie iiberhaupt die Geschiclite der Stiimme Westeuropas fragmen-tarisch und dunkel ist. Schon die Namensgleicliheit beider Volkei' lasat auf gemeinsame Ilerlcunft schliessen, **) denn so alte einstmals
•' ) 'J’u Eridanus pesnikov je menda ista reka, katere Aelian (Nat. Anim. XIV., 8.) omenja, in je tekla mimo Vikctie. Aelian jo imenuje 'Ufi&taivog, pri drugih pisateljih ima reka ime Retron ali Medvacu« minor, denes se veli Bachilone. Imenitna je bila zaradi obilnosti piskurov — ali jegulj. Bržkone je tudi Aelian ime popačil in prava oblika je E r i d a n = ari dan bistra roka.
i' v) Tudi prednost v mornarstvu in trgovini, ki je bila ravno tako slavna, kakor pri adrijanskih Venetih. Sam Caesar je to spoznal pišoč ■ IIujuB est civitatis (nempe Venetum) longe amplissima auetoritas omnis orae maritimae regionum earum, quod et naves habent Veneti plurimas, quibus in Britanniam navigare consuerunt, et scientia attjue us a nautiearum rerum rcliquos antecedunt ete (Bell. Gali. III. S.). Ako ti Veneti no bi bili od drugih Gallov različen rod, ne bi se moglo o njih pisati, da druge rodičo galske v mornarstvu presežejo. Vsaj je Gallia obdana od morja na severu, zapadu in jugu, tedaj bi mogli vsi galski primorci ednako izurjeni biti v mornarstvu • ker pa po Caesaru niso
beriilimte Namen, wie die dor Venoter, Kelten, Germanen u. a. kommen nirgends zufallig vor, wenu man aucli hauiig den Zusamen-hang der damit bezeichneten Volker niclit raehr zu erkennen ver-mag, zumal da eino Zerstreuung und Trennung der Slovenen in uraller, vorhistorischer Zeit ebenso denkbar ist, wie bei den Kelten. pas Verbindungsglied zwischen den armorisclien Venetern und ihren adriatisclien Briidern scheint der B o d en s e e gewesen zu sem, dessen oberer Theil auch lacus Venetu a liiess. *) (Mela 3, 2.)
Auf Strabons Aussage ist in dieser Ilinsicht kein Gewicht zu legen: denn die Alten waren, wo sie venvandte Viilker antrafen, nur zu sehr geneigt, dergleichen Ueborwanderungen oline alle Untei’-suchungen anzunelimen, um die ihnen auffallende Tbatsache auf dem kurzesten Wege zu erklaren ; so leitet er aufs Gerathewobl die adriatisclien Veneter von den armorisclien ab, und, weil er diese fiir Kelten liiilt, sclireibt er aucli jenen, wiewohl zweifelnd, keltische Abkunft zu. ')
Von den armorisclien Venetern gingen walirseheinlich Ueber-siedlungen nacli Brittanien aus; denn in iliren Ilanden lag die ganze Schiffahrt dahin (Caes. 3, 8.); aus ITandelsriicksicliten sueliten sie Caesar von seinem Plane, das brittisclie Eiland zu betreten, abzubringen (Strab. 4, p. 194), endlich erstreekte sicli ihr Einfluss sovveit, dass die Briten sicli eines mit dem ilirigen iibereinstimmenden ocliiffbaues bedienten (Veget. de ro milit. 4, 37,). Diess moehten indess aucli die einzigen Belege sein, die sicli fiir die Existenz emzelner Colonien in Britanien anfiihren Hessen.
Tako Contzen o slovanskosti Venetov, eden nar novejših bistroumnih nemških zgodovinoslovcev.
 -------------------
bili, to dokazuje različnost V enet.ov od Gallov, posebno nadarjenost in izurjenost, in te posebno pokolenje.
*) Na nekdanje bivanje Slovanov ob tein jezeru še spominja pozna-■nenovanje :	ladis, lildis, kako še denešnji prebivalci svoje čolne
imenujejo. Ladis ni drugo nego ladja, dalje: tschinnakl, zille, kar je pol. slov. pol nemško : čoln, (eun) slov. cymba, in nakl, iz nemškega: n a c h e n , n a c h 1.
Tudi na meji severnih Slovenov od gorenje Dune do ilmenskega jezera v minskem gouvernementn se najde: Jezero slovenskoje, vesi Slovjani, Slovi nsk, kot dopričevanje, da so do onod segali sedeži Slovanov (glej Šafarik, Starožit. II, 28, 2) primeri : Wiudisehmatrey, VVindisehgarsten in slična imeiia, ki javljajo, kako daleko je edno ali drugo pleme segalo.
*) Die Stammvenvamltscliaft dor armorisclien und adriatisclien Veneter liegt ausgesproehen bei Skyinnos, wenn wir 111 seinem Periplus v. 193.
10*
Dodatki in popravki.
Tavava,
coccia, cocciula, Geschvvulst, piccola enfiatura per lo piu de morsi-catura di zanzara, vespa, ortiohe e simili. Uže dalje pi-ed sem rekel, da se tavara ima izpeljevati iz korenike tav, sansk. tu, tav-iti in tau ti, Maclit, Geltung haben, tuv-i, stark, mlichtig gršk-rave, rav-g za ricF-v-g, stark, maclitig, rav-v-m, mache stark, gotli-t h i v - a n, ubermiigen, bcvviiltigen, dienstbar maclien, t h e v i s, Kneclit, thivi, Magd. Bopp šče iz te korenike izvaja lat. tueo,
rtKtj statt rt xai lesen, ebenso v. 104. die alte Lesart "/<TtQOV, statt: "l(T7Q0)V beibelialten. Letztere wird dazu aucli von v. 664 unterstutzt, wo naeh dem Glauben der damaligen Zeit, dass ein Arm des Ister in das adria-tisehe Meer falle, o IlovTlxbg "l/rroog dem 's/S o ing ' lajfiog gegeniibergestellt wird. Eine ebenso ungezwungene Erklarung findet dann zugleieh die viel-fach mit grossem Aufvvand von Gelehrsamkeit gedeutete Noi'dsiiule {arrjhi (36()siog), als die Nordwestspitze von Gallien oder als das nordwestliche Vorgebirge der Bretagne.
Die Stelle lautet demgemiiss also:
Tovrcov (seil. Ktlrair) di xelrai Xtyof/.bvy rig
^rr/lr/ j]6(>stog irrrl S' vxnavv
Eig Hvtiarotfitg ntluyog dvarslvovrr’ anoav.
Oixovai rrjg arr/h-jg de rovg iyyvg rorrovg Ksi,r<»v o a 01 Xr/yovai ovtsg sa •faroi 'Evsrol, rextj nov evro g £g ro v L48q[uv far/tov xaOt]x6vro>v.
Seymnns 188 ff.
Dalje omenja Skymnos (in Peripl.) :
Henetorum vero quiiniuaginta sunt Urbes, et in illo sinu sitae,
Quos transgressos ajunt ex Paphlagonia regione IIabitasseque juxta Iladriam.
Heneti linitimi sunt	Thracis Hystri dieti.
111 y r i c a post hoe	porrecta terra
Gent.es eontinent multas itd.
Skymnos torej Venetov nima za Illyrae, in očitno reče, da Sče le se začne dežela IlIyrov za thraškimi Istrani. Kar Herodot piše o svatbeni navadi Venetov, ni imel na mislih adrijanskih, temoč „Vene-tos	ex	111 y r i i su, to pa so bili	oni pri izseljevanji	zaostali	bratje,	za
katere	je	šče Appian znal, in jih	selišča zaznamoval	v	soseščini	illyrskih
Dardanov. Da so Veneti v Illyridi bili ustanovljeni, ve tudi Strabon povedati: Veneti longe claruerunt hic (in Illyride) ete.
tu-tor, staroprusk. taivas, pater, tawiska, paternus, tauta, Land, kambrobrit. tyv-u, crescere, pei’s. taviln, potestas, oskijsk: tauta, touto, sabinsk. touta, tota, Gemeinde, latvijslc. tauta, Volk, staronord. thjodh, goth. thiuda, novogorenjenemšk. Diet, Volk, staroirsk. tuad, tuath, Volk, iz te korenike tudi ime staro-keltskega božanstva Teutates, imena Tuotiorix itd. Ali indoevropska korenika tu, ti v, ta v, ki je gotovo prvotno identična z gore omenjeno tu, obznačuje tudi: schwellen, stark, fett iverden, m iz te je sansk. to-ya, *) Wasser, Rogen, tav-iša, Meer, Fluss, tedaj das Ansclnvellende, tumra, strotzend, kraftig, ti v-a ti, fett Berden, grški rr-Ao-e, tv-h\ Anschwellung, lat. t’u - m ere, schwellen, tum-ulu-s, Anscbwellung, Erdhaufe. Litovskoslovanski jezik ima iz te korenike in sicer: litov. tv-inti, schwellen, tv-a na-s, Fluth, tyv-aloti, fett werden, tyvala-s, fett, starobolg. ty-jfj,, ty-ti, fett \verden, srb. tov, crassitudo, pinguitia, starostov, to-b o 1 i a **) iz t o v o 1 i a, Mast, t u - č a, t u - k o s t, t u - k - o t a, pingu-edo, — tu-kT>, adeps, srb. to v-iti, česlt. ta v-iti, fett werden, fett machen, maesten, slov. o-tav-a, Grummet, srbsk. to vari a, bauchiges Wassergefass, tovljenje, das Masten. Ta korenika je dalje stvarila poznamenovanja za: res magnas, crassas, tumescentes, turgidas, kakor staroslov. to v-ar, onus, novoslov. tovor, idem, tovornik, Lasttrager, hrv. tovarac, tovarni k, Lasttršiger, in °sel kakor gršk. yo/j6g, Last, in novogršlt. yo^ia(>, osel. Iz pomena: »o n us", se je izobrazil pomen: merx, facultates, zato starosrbski j o v a r 'I., merx, facultates, rusk. tovai"i, Waare, merx, facultates, iz te ogerslii: tavernicus, tavernik, Schatzhiiter; staroslov. to-v_arištB, novoslov. tovaruš, tovariš, tovarih, je proprie so-cius mercium, Handel — Saumgenosse, ki pomaga tovore nositi, ali to var iti, zato tudi v slovenšč.: tovornik, Weinhandler, to-vorni konj, Saum — Paekross, dalje je iz te korenike: ta ve s, te ve s, Vampir, vukodlak, znano med belimi Kranjci, ker ima moč mrtva trupla otoviti, anschwellen machen. Kakor je iz korenike tu Latin stvaril — tumeo in tu ra ul us, dalje tub er, proprie tu-Fer, Grk. rv-hj v pomenu Buckel, tako tudi Slovenec ta v-er mu-tato v in b taber, mons turgescens, zato Ta vrš čan, Tabrščan, Tauriscus, prebivalec tavrov, tabrov. Ker so si v starih časih brege, brda ostrožili (mit Pallisaden versehen), je obviknol pomen: tabor, taber, castra, vallum, exercitus, cohors, bellum, rusk. dialekt, tabor, carrago, Bagage, Wagenburg, primeri analogično kelt. dun prvotno: mons, gadh dun, curaulus, acervus, collis, pa tudi: propugnaculum, locus munitus, castrum, arx, (glej obširniše Diefenbach, orig. europ. str. 326 itd.).
*) Primeri ime reke Taja na Stirskem.
**) Sem spadajo imena bregov: Tobiš v pomenu cdnaka imenom bregov : Tolst, Tolsti vrh, T o 1 š č e c.
Venetska ta var a, Gesohwulst, Anschwellung, torej ima slovansko obliko in glasovsko stopnjo, ker lat.-ital. oblike so tubero, tube ros o, tuberculoso itd. Litovsk. tabaras, častnim, je iz slovansčine, ker litovšč. ima oblike t vi n ti, tvanas in kore-nični vokal je izpadel, kakor v slov. tvor, tor, Geschwur. Besed tabor in tov ar torej ne smemo več med tujke postavljati.
Tangaro,
adjekt. grossolano, grob, steif, ungescliliffen, tudi v obliki: tugo, zoccolo, pecorino, direbbe si di giovane stupido e di basso in-gegno. Ker Patriarchi tangaro tolmači v villano, sem v prvej razpravi mislil na staroslov. thema tog'i>, iz katerega je tež-akl*, ali Boerio razlaga besedo tangaro jasniše, iz katere razlage so vidi, da Patriarchov villano obznačuje rodo, neukretno obnašanje, kakor je med seljaki navadno, primeri nemško bauerisch — grob, ungescliliffen.
Stavi jam torej: tangaro, tugo k staroslov. t a g i>, fortis, derb, rusk. tu go j, pol. togi, slov. tog (Murko) steif, starr, derb, litov. p a-1 ing-s tu, werdetriige, latvijsk.: s-ting-t, steif werden. Beseda je iz venetsčine tildi prešla v pismeno italšč. v obliki: tan-hgero, grob, rob, uegeschliffen. Jaz mislim, da se tjj,gri> ne razločuje od teg’1,, čijc besede prvotni pomen je: gravis, schwer. Razve venetsčine in litoslov. ne najdem v družili indoevropskih jezicih slične besede. Ker v venctščini nahajamo močno obliko, je gotovo pravenetska.
Robbom — Robone,
Rock, langes Kleid, je prešlo iz venetsčine v pismeno italšč., franc, in anglešč.; staroslov. r jj,b'J>, (mxxoš, schleclites Kleid, rub'I>i vestis, rub-aha indusium, linteum, slov. robaČa, Ilernd, rub je, Wiische, česk. rub, vestis, gorenjeluž. rub, pannus, slov. robec, Tiicbel, litov. rubas, vestis. Korenika rab-ramb v sanslc. po-menja: niederhangen, gleiten, fallen, tudi mutato r in Z — lami), lam bate*), sicli senken, lat. 1 a b o r, labi, lapsus, labe-facio, lab are, zato labos, Fali = Schandlleek, gršk.	Schando,
anglosaks. 1 i m p a n, zufallen. Iz pomenov: niederhangen, fallen, so se izobrazili pomeni: schlaff, triige, faul, zato litovsk. ram b us, trage, faul, r a m b o k a s, schwerfallig. R o b o n, romb %, r u b, r u-baha, rubača itd. je torej: vestis pendula, ein niederhangendes, nicht gerade anliegendes Klcid. Iz te korenike je tudi polsk. reby, slov. rob, litov. rumba s, Saum, lat. 1 i m b u s **), Saum. Ker po*
*) Primeri sanslc. lamba (adj.) pendulua.
**) Joanncs Schmidt limbus izvaja iz la m bero = laccro, tedaj = koreniki rambh v pomenu rapere.
znamenovanja za oblačilo iz korenike rab, ramb so se edino obranila v litoslovanščini, je robo ne tako vonetskoslovanska beseda, kakor zipon, zim ara, gona, go n e 11 a, ga ban o, tabano, cope-neghen in drugi izrazi za oblačila.
Naj šče tukaj omenim druge korenike rab h, katera obzna-čuje, ertonen, schallen, sansk. rambbate, brullen, ranibha, Ge-briill, gršk. a-oaft-og, Gerassel,	Larmer,	tudi v slabi obliki
sansk. rebh-ati, knarren, knistern, murmeln, plaudern, kut roden, litov. rib-et, drohnen, poltern, v slovanščini jo j c ohranilo edino slovensko narečje: rab-uka, Larm. Iz te korenike so imena rek po slovanskih deželahi Raba, Rabnica, venetsk rombo, Ge-sumse, romb ar e, rausclien, sausen.
Tretja korenika rab h, ramb h, obznačuje: fassen, packon, nehmen, in iz- te je starosl. rqbeži>, rapina, rabiti, rapere, se-care, primeri analog, lat. lamberare = laeerare, r<j.b 1 L, mas-sula, ein kleiner Klumpen, malorusk. rubelj, pertica, slov. poro b, Klotz, Block = das Abgehauene, koroški dialekt, mutato b in .7 porungelj, Priigel, (drugače Miklošič, kateri izvaja porun-gelj iz ncmšk. Priigel), venetsk. ram bar, togliere, rapire, fassen, packen, ramb a, rapina, rijbežB, gršk. Iniifiavm, nehmen, fassen, packen.
Ne smo pa se sem staviti franc, la robe, Kriegsbeute, to je iz staronemšk. roub, spolium, staronord. raufa, goth. bi-raubon, atarogorenjenemšk. roubon, novonemšk. rauben, sansk. rup-yati caus. ropaya, tudi 1 up, brechen, zerbrechen, reissen, rauben, pliindern, lat. rumpo, slov. lup-ežb, Rauber, lupiti, reissen, sehinden, Haut abziehen. Iz te korenike je tudi po Ficku, litov. 1' a u p - a - s, Maser, Pocke, starosl. ropa, pus, Geschwiir, venetsk. po izpahnenem p rogna za ropgna, t. j. r o prija*), scabbia, Kraetze, staro- in novosl. rupa, foramen, fovea, proprie Bruch, primeri staronord. iz iste korenike: rauf, fissura, foramen.
oo<s«
*) Italščina p pred labialci izpahne, primeri: rotto, Bruch iz
ruptue.
Tiskarni popravki in dostavki.
Stran	6.	redek	4.	odzgorej beri: o b mesto: o
„	7.	„	7.	„ beri: starovenetskega	mesto:staro-
slovenskega.
Stran 14. redek 15. odzgorej se ima stavek:	daljegornjeluž. ža-
h o d 1 o“ — izbrisati.
Stran 17. redek 7. odzdole beri: pripeta, mesto: napeta.
„	19. Pri razlagi besed gora, gor n a, šče pridoni: V sansk.
nahajamo džhara in džhari, Wassersturz, iz korenike džliar, stiirzen, biegen, vvanken, gršk. ^rc?.«<o, wanken, sehwan-ken ; tore g ar iti se iz te korenike.
Stran	22.	redek	6.	odzgorej beri: kar, mesto: bar.
„	26.	Razlaga	besede o(ioxd()vov iz oreh Be zavrže,	ker	je
grška in obznačuje: Bergnussbaum.
Stran 29. v 8. vrstici odzdolej ima stati:	mesto	B<RJfPEDlB,
in v isti vrstici šče prideni: tudi slov. a n droga, Flussfisch, je iz te korenike.
Stran 32. redek 1. odzdolej naj se primeri: č u e k rij, č iSkrl j izbrišete.
Stran 44. redek 11. odzgorej šče pristavi bolg.: kas tre, Zweige abschneiden.
Stran 51. redek 10. odzgorej Sče pristavi po besedi: <;i-(ju Kind. slov. čečej, dete, venetsk. c e cin o, idem.
Stran 58. redek 10. odzgorej šče prideni: V srb. pomenja četo-vanje, das Ausziehen mit Truppen aut' Abentener.
Stran 60. redek 9. odzdolej beri: p y 1 i m a s, mesto: pylinias.
„	63.	„	7. odzgorej beri: hufo, mesto lcufo.
„	76.	,,	18. odzgorej pristavi šče po besedi: Bund, slov.
koc na, Kelte, Fessel, (Janež.)
Stran 65. redek 2. odzgorej šče po besedah: proprie currcns, prideni: staroslov. in srb. čel-iad, die Leute im Hause, die Frauensperson im Hause, sansk. čarati, čaranti, ein im vilterlichen Hause weilendes Frauenzimmer.
Stran 82. Pri razlagi besede: otela, šče pristavi: Otela se tudi zna vjemati z ruskim: o tol, rešetka pri ribolovnem zaporu, primeri šče tudi česk. in polsk. vata, sagena, rusk. votola, grobes Gewebe.
Stran 85. redek 16. odzgorej prideni po besedi: das Verbindonde:
—	tvidi venetsk. d e g a g n a, mreža, iz korenike d e n g, d e g, ligare, analog, rusk. s 61, mreža, iz s i, ligare, tako tudi venetsk. nagossa, negossa po istih nazorih.
Stran 95. v zadnji opazki beri: ladinščino mesto latinščino.
Stran 97. Na konci članka, ki razlaga besedo T rogi a šče naj se pristavi: T r o g i a, trag, trag a, generatio, tudi lchlco izvajamo iz korenike trg, sansk. trh za trgh, crescere, in venetsk. troza za trogia, vjema se s anglosaks. tel g, planta, in gršk. ror/-, pilus, vlas, tedaj prvotni pomen: crescens. Stran 98. Pri razlagi besede morgia šče primeri rusk. morgo-vat, raztočat, dispergere.
Stran ICO. Pri besedi begi o ra, volga, šče se naj pristavi: Temeljitejše pa se begi or a lehko razlaga iz oblike bergliora = berglura. Venetšč. glasnik r staplja z vokalom in gli spre-menja v gi, tako je oblika begi o ra iz bergliora mogoča in beseda bi se vjemala s Češko: brli el == slov. bergel, oriolus galbula.
Stran 114. Besedi tamisa primeri šče analog, litovsk. kr o t ul y s, Sieb, iz krat, krit, scliiitleln.
Stran 122. Na konci razlage besede celega naj se šče pristavi: Ker celega je venetska oblika za celica, primeri manega za manica, se zna tudi stavljatik sansk. čarale a, Bachstelze, tudi čara, in s čara se vjema litovsk. k čile, Bachstelze. Sorodno je gršk.: xtyxaXo£, Bachstelze = sansk. čar čara, be-weglieii, sclnittelnd, primeri slov. tresirepka.
Menje važniše tisk. pogreške naj čestiti čitatelji sami popravljajo.
 .oso-------------
Literarna zapuščina
doktorja Franceta Prešerna.
Poroča dr. Jan. B 1 e i w e i s.
Sedaj še le izpolnujem obljubo, ki sem jo dal nepozabljivemu svojemu prijatelju dr. Costi 1. dec. leta 1872 po končani „besedi“ čitalnici Ljubljanski, da mu namreč za „letopis“ Matice naše izročim, kar sem oni večer čitalničarjem poročal o zapuščini
Prešernovi.*)
Mnogostranski obilni posli so me ovirali dosihdob rešiti prijatelju svojemu dano obljubo. Da tedaj ne ostajam še dalje dolžnik
*) Jaz pišem, kakor se je zmirom pisal Prešern sam, in se moram le čuditi, kako da so nekateri slovenski pisatelji po smrti njegovi si upali spreobračati pisavo imena njegovega v „Preširen“, ki jo gotovo v vseh svojih poezijah sijajno kazal, da ume slovenski pisati.	Pis.
častiteljem Prešernovim, zato naj stopi v letošnjem „letopisu“ poročilo o literarni zapuščini njegovi na beli dan.
Prešern je za vodenico umrl 8. dne svečana leta 1849. v Kranj i, v tisti hiši, kjer so je rodila mati J o sipine Turno-gradske, bivše prve soproge dr. Tomanove. Gospod Dagarin, takrat dekan v Kranji, je bil Prešernu iskren častitelj in zvest tolažnik v dolgi bolezni njegovi. To morem potrditi z dobro vestjo, kajti z blagim baronom Antonom Zoisom sva bolnika mnogokrat obiskavala, in, ko je treba bilo, vsakovrstno tolažbo prinesla zapuščenemu prijatelju, kateremu zadnji čas ni samo ,,kregulj kluval srca", ki „pevca nadleguje od zora do mraka," temveč so ga trlo tudi nadloge potrebščin vsakdanjega življenja. In vendar se je mnogo besedovalo in sumičilo, da je Dagarin dal na dvorišči sežgati literarno zapuščino Prešernovo. Kdor je vedel, da je Dagarin bil prijatelj Prešernu in da ni bil rigorozist na nobeno stran, na prvi hip je lahko videl, da ono sumičenje bilo je le hudobna domišlija. Da bi bil Dagarin tak atentat storil tudi le na nekatere pesme in pisma Pešernova, uničil bi bil gotovo pismo M. Čopovo (Zhopovo) od 24. marca leta 1832, v katerem mu pošilja in razjasnuje pesem, kijoje Jaka Zupan za god skoval prof. Jož. Poklukarju.
Iz rok njegovih je meni došla literarna zapuščina Prešernova. Celo majhen snopič je, in kar je še največ v njej, to so pisma nekatera, ki jih je dobil od prijateljev svojih v prejšnjih letih in jih memo druzih hranil; njegovih lastnih del, ki bi ne bila že svetu znana, ni ne enega vmes, vsaj tudi dr. Prešern zadnja leta v Ljubljani in dve leti svojega bivanja v Kranji ni skoro nič več delal na pesniškem polji. Taka pač je pogostoma z literarnimi zapu ščinami; marsikak pisatelj velja za Kreza literarnega, — ko pa umrje, morajo se razlogi iskati, s katerimi se zakriva spodletela nada!
Kar je tedaj dr. Prešern slovstvenega zapustil, ni se pogubilo. Kar pa se nahaja pisem od leta 1832. do 1845. v zapuščini njegovi, so nekatera zanimiva v tem oziru, da nam razsvitljujejo stan slovenskega slovstva o Prešernovem času; deloma nam pa tudi podajajo črtic za nepristranski životopis njegov.
Preglejmo sedaj zapuščino njegovo. Razrediti se da v tri vrste: ena vrsta obsega nekoliko pesem slovenskih; druga nekatere pesmi nemške, tretja vrsta pa nekatera pisma (dopise).
I.	vrsta: Slovenske pesmi.
Med temi pesmami nahajamo na preprostih listkih lastnoročno pisanih (i z bohoričico, 9 pa z gajico.
Jaz, ki sem mnogokrat občil z ranjcim Prešernom, morem zagotoviti, da se je Prešern jako teško ločil od bohoričice, in da le nerad je se lotil gajice; še leta 1844, ko so „Novice“ že
začele pisati z gajico, je spisal Prešern svojo „zdravljico“ (zdravico) ob novini leta 1844“, katero nahajamo v treh prenaredbah (variantah), dvakrat pisal z bohoričico.
„ Z bohoričico pisane pesmi so: 1. „Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gcri“, 2. „IIčere svet", 3. „Judovsko dekle“, 4. ,,Zdravica (zdravljica) ob novini leta 1844“, 5. „Tri želje“ (Bcnečanska trojka), 6. ,,Parizina“. —
Z gajico pa so pisane:	1. ,,Zabavljivi napisi“, 2. Za-
puščena", 3. „Matiju Čopu", 4. „Smoletu“, 5. „ Prošnja", 6. „Vso^ srečo ti želim,“ 7. ,,Pevcu“, 8. ,,Tempera mutantur“, in pa 9. „Božje in hudičeve hiše“. Poslednjo to pesmico „po grški mcri“ je tako le napisal:
Bog v farnih cerkvah v Ljubljani se livdli peterih,
'Toliko tudi kasarn ima sleparski hudič.
Svet Peter, MikldvS, Jakob nas vabijo k Bogu,
Nas Janez Kersnik, vabi Maria v nebo,
Ilise: kazino, vedut, koloseum, % njimi teater,
Ima streliše hudič, svoje si cip c e lovit.
II.	vrsta: Nemške pesmi.
Dr. Prešern je tudi rad nemške pesmi skladal, in zložil jih jo mnogo. Svojim slovenskim, leta 1847. izdanim pesmam, je hotel dodati tudi nemške, ter jih v ta namen že tudi predložil cenzuri. Po mnogem prigovarjanji, naj na svitlo da slovenske pesmi posebej in nemške posebej, obveljalo mi je, da je dal za natis pripravljene slovenske 1. 1847. podnaslovom: „Poezije doktorja Franceta Prešerna" v založbi Blazniliovi na svitlo, pri-hranivši nemške za posebno izdajo, ki pa jo je pozneje opustil.
V	zapuščini njegovi najdene nemške pesmi so te-le: 1. Sonctt: ,,An bosen Wunden leidend muss entsenden<l, 2. Sonett: ,, \Vold gross ivar Toggenbnrg, racin Schmerzgeselle", 3. Sonett: ,. Verjlucht sei das Erfahren, das Erkennen11, 4. ,.Die Resignation" aus dem pol-nisclien des Adam Micki e w icz, 5. Sonett: „Zum Abschiede von dem tvohlgebomen Herrn Anton Ts c h op p, k. k. Appellationsrathe bei seiner Uebersetzung zu dem hochloblichen k. k. innerosterr. kUsten-landischen Appellationsgerichte“, in pa 6. Sonett: „Des Sdngers Klage11. Naj ta sonet (zabavljico), ki kaže, kako sta Prešernu bila priljubljena Kopitar in cenzura, čitateljem našim prepišemo; tako se glasi:
Kes Siingcrs Klage.
Ilir hortet von der Ziverge argem Sinnen:
Wie diese ungestalten, rothbehaarten Unholde gierig Geld zusammenscharrten,
Wie sie auch schone Madchen ivollten minnen;
Wie sie, da stets gesclieitert ihr Beginnen,
Entfuhrt die Holden, und auf steilen Warten Sie hinter S eh losu und Riegel str mg verivahrten,
Dass niemand komite ihre Gunst geivinnen.
Was einst ersonnen milssige GemUther,
Ward heut zu Tage wahr; ich hab’ die Spur Von einem solehen schnoden Madclienhuther. —
„Wie Imisst der IVicht?'1 Herr Bartelmči Kopit er “
,,Die Schonef“ „„Krainische Lit er at ur. “ ‘l
„Der Riegel, der ihm. zu GebothP1 „,,Censura“.
Po vsem tein pridemo na rnijbogatejši del Prešernove zapuščine, to je, na
11L vrsto: Itazliciiil pisma.
V	tem razdelku zapuščine Prešernove nahajamo a) nekatere pesme družili, največ pa b) dopisov, ki jih je Prešern prejel od svojih prijateljev od leta 1832. do 1847., ki so so brž ko ne mu vredni zdeli, da jih je hranil.
Med pes mami druzih najdemo:
1. nemško: „Die Einbildung“ — brez podpisa;
2. francosko: „Hymne. Pour le premier de 1’ an cinquieme de nos triomphes. Sur j’ air „Allons enfans de hi patrie";
3 poljske 3 od Emila Korytka, pesnika rodom Poljaka, ki je več časa bival na Kranjskem, tu nabiral narodne naše pesmi in jih po Blaznikovi tiskarni izdal pod naslovom: ,,Pesmi Kranj-skiga naroda" leta 1839. Ena teh pesem nosi naslov: „Spiew patriotom polskich“ — na note puritanow, druga „Salamandra“, tretja, ki jo je Korytko posvetil leta 1837., „lepim Ljubljančankam", ki se tako-le začenja:
„PieJcne, Lublano, tioe okolice,
Ale piekniejszij tiooj b\eki\ uroezi/,
A od b\eki\u twyeh dzieioic lice,
A od tyeh dzieioic, piekniejsze ich, oczy!a
4.	slovenske 3 od Miha Kastelca, izdatelja „Krajnskc Cbelice", kateri je Prešern glavni sodelavec bil, namreč dva soneta in pa „za vezilo dr. Francetu Prešernu 3. grudna 1845“, ki se tako glasi:
,,Po meri popivaj slaŠSico svetd,
De V Peter prezgodaj ne odpre neba!
Pogosto pa snuje naj pesmi srce,
De v kriti ga mirnim prev d ne — teže.',‘
Poleg teh pesem je še Prešernova nemška pod naslovom: „Dem Andenken des M at hi a s Cop“ — katere začetek se tako glasi:
„Jung stirbt der, den die HimmelsmUchte liebenu,
Der Spruch, mein Freund! hat sicli an dir beivahret,
Stand in den blassen Ziigen dir geschrieben;
Denn heiter iuar dnin Antlitz toie verkliiret,
Dein Mund, der lachelte, als loollt' er sagen:
Aus ist der Kampf, der lang genug geiviihret ! ‘
Med dopisi, ki so najzanimiviši del zapuščine, pa vsi, razen mo-jili dveh, v n e m š kem jeziku pisani (dokaz, da oni čas niti Prešern niti prijatelji njegovi niso si dopisavali slovenski), nahajamo sledeče:
1. Tri dopise od grofa Antona Auersperga (Anastazija Griina), enega od leta 1838, s katerim Prešernu povrača narodne pesmi in „viže“, ki sta mu jih Korytko in Kopitar posodila takrat, ko je Auersperg nabiral za zbirko svojih, leta 1850. pod naslovom |„ Volkslieder aus Krivin, ilbersetzt von Annstasius Grilu11, izdanih narodnih slovenskih pesem, — v drugem dopisu od leta 1844. ga prosi razjasnila nekaterih njemu nerazumljivih vrstic v
5.	zvezku str. 101 Korytkovih narodnih pesem, — v tretjem dopisu leta 1845. pa ga prosi, naj bi mu o napevih naših narodnih pesem nekatere potrebne razložbe oskrbel.
Vsa ta tri pisma so Prešernu došla iz Srajbarskega turna (Tliurn am Hart), grajščine Auerspergove.
Zadnje pismo, ki priča, kako skrbno in natanko je nemški pesnik Anastazij Grriin preiskaval duha narodnih naših pesem, naj postavimo celo le-sem, tako-le so glaseče :
,,Verehrter Doctor! Liebensivilrdiger Freund! Sie ivissen, dass icli mich mit Sammlung und Uebertragung unserer Volkslieder be-schiiftigt habe. Meine Sammlung ist — bei aller Štren ga in der Ausivalil — ziemlich reich und beinahe reif zur llerausgabe, die ich mit einem Ubersiclitlichen Vonoort einleiten moclite. Hiezii fehlt mir, ehrlich gestanden, die Kenntniss des musikalischen Theiles. llier in meiner Gegend wird ivenig gesungen und ivas gesungen tvird, ist meistens der Art, dass es in meine Sammlung nicht aufgenommen w er den kann. Ich bitte Sie daher reclit dringend, mir iiber die S a n g-loeise unserer Lieder, deren Ton art, allfallige Instrumentni-Be-gleitung u. s. tv. mitzutheilen, ivas Sie mir entioeder aus eigenen Erfah-rungen geben oder aus Mittheilungen irtjend eines Ilinen geioiss be-kannten Musikkenners ergčinzen Iconnen. Was die Sammlung selbst betrifft, so ivill ich sie jedenfalls nocli v or der H er aus g abe Ihrem priifenden Kennerbličke vorlegen und seiner Zeit Ilire gefčillige Theilnahme dafur in Anspruch nehmen.“
2. Pismo Lasana iz Novega mesta leta 1836, v katerem obširno kritikuje Anast. Griinov ,,Schutt“ in to kritiko pošilja Prešernu s prošnjo : „mild mit dem neuen Kritikaster ins Gericlit zu gehenu.
3. Pismo Jerneja Arkota, leta 1838. župnika v Vodicah, s katerim mu povrača Strausovo „Leben Cliristis željo, naj mu druzega dela te knjige, ki bode gotovo podoben prvemu, ne pošilja več. Ob onem mu za Korytka pošilja snopič narodnih pesem, ki mu jih je povedala 80 let stara ženica.
4. Pismo dr. K oče varj a iz Podčetrtka (Windisch-Landsberg) od leta 1839. naj čitateljem podamo celo, kakor ga je velecenjeni naš rodoljub dr. Prešernu takrat pisal tako:
},Iierr Frass iibergab mir Iti Exemplare der von ilvm gesam-melten slovenischen National-Lieder mit, dom Avflrage, dieselben Umen zu ilbersenden. Indem ich diesem Auftrage mit Vergnugen entspreche, beniitze ich die G do,gmhe.it,, Ihnen fUr die grosse Freude, toelche mir Ikre, ausgezeichneten poetischen Froducte verursachten, herzlich zu danhen. /hren „Kerst per Savizi“, „Povodni mosli" etc. habe ich schon oft, ge,lesen, allein ich jange sie jetzt noch ojt zn lesen an, so bald, ich mich freuen loill. ihr bestimmter Ausdruck, Ilir Reichtlmm, der Gedanken, das Treffende Ihrer Jiilder, die Unge-ztvungenheit der Sprache und der Revme miissen einen jeden, anch gegen unsere Sprache partheiisch Gesinnten uberraschan und erfreuen. Ueberraschen, sage ich, weil Sie in einer Sprache, toelche noch nicht gebildet ist, so volllcommen schreiben. Sie sind unserer Sprache Maister geivorden, und ivenn cs moglich luare, dieselbe zur Literatur-Sprache zu erheben, so tvilsste ich niemanden fdhigar dazu, als Sie. Ober-Ilirien muss auf Sie stolz sein, und das Mittel- und Unter-Ilirien toiirde sich gratuliren, icenn es einen solchen Sdnger hittte.
Wollte Gott, dass Sie, unsere Icleine Literatur mit Ihren geistigen Producten zu bereichern nie avfkoren mochten! Wollte Gott, dass Sie nie aufhoren mocliten, ein Priester der Slava zu sein! denn wo fdnde sie einen ziveiten Prešern % ivie viele Jahre miisste sie toarten, bis ihr ivieder ein Sdnger des „Kerst“ ein Opfer brdclite ? Verlassen Sie unsere Slava nicht, und wenn Sie auch nicht zu den Fahnen der neuen ilirischen Literatur sdmoren, so singen Sie slovenisch (oberilirisch). Verlassen Sie uns, Ihre Landsleute, nicht, luelche ali ihr Vertrauen in Sie setzen in der Ueberzeugung, dass nur Sie div literarische Ehre Ober-lliriens zu retten im Stande sind. Die ilirische Literatur wiirde zroar mehr getvinnen, tvenn Sie sich an Gaj schliessen iviirden, um in unserem gemeinschaftlichen Garten Blumen zu pflegen I allein Sie haben schon ihren Blumengarten, tvelchen Sie bis jetzt so gut besorgten. Besorgen Sie denselben auch Icilnftig hin, und Si& iverden sich uberzeugen, dass jeder Ilir daran Vergnilgenfinderi ioird.'
5. Dr. Cesnik ga je z šaljivim dopisom brez datuma dramil, naj „dr. Siebenschlafer“ zopet katero zapoje v „Cbelici“, — prot. Jaka Zupan pa naj miruje s svojimi popevkami, ki jih dr. Cesnik, „ungesottene Plunzen“ imenuje.
6. Karol Melzer, leta 1817. amanuensis licealne knjižnice v Celovcu, Prešernu naznanja, da bibliotekar P. B u d i k, ki je
izgotovil zgodovino Koroškega slovstva, namerava literarne zgodovine Kranjske se lotiti, ter Prešerna prosi, naj mu razodene mnenje svoje, kaj on o tem podvzetji misli.
7. Naš rojak Levi eni k, takrat duhoven v Innerteichen-u, mu leta 1840. pošilja slovenski prevod prologa in 1. akta Schillerjeve „Device Orkanske" (ki ga pa ni v zapuščini) ter ga prosi razsodbe. Tudi to pismo sledečega obsega vvrstim svojemu poročilu: ;j
f*Ihr Wort: „Jetzt ilbersetzen Sie die Jungfrauvon Orleans nalivi icli in vollem Ernste, nnd Mer in der Einsamlceit ist es um so verfUlirerischer, mit einem schonen Wesen sich abzugeben. JThnen, als dem jetzigen Orakel nnd klassischesten Richter des slovenischen Oeschmackes, sende ich den Prolog sammt I. Akt zur giltigsten Einsicht ein; erbitte mir aber Jcein orakelfurmiges, sondern ein lako-nisches Parere: ,,absolvo^ oder , 6ondemnoK Es istbesser, dass ein Menscli stirbt, als das eine ganze Nat,ion sich den Magen verderbef _Ph Ubersetzte nibglichst wortlich. Die Eigennanieu krainisirte ich niclit. / rvj/, Jch bejliess mich der Puristih. 8—4 IVorter schuf ich selbst, die 'dbrigen gab mir Murko’s Besednik. [Und nun nehmen Sie sich die Greduld. die Beilage zn durchsehen, und — zu feilen, oder zu zer- L theilenA
8. Pismo Matija Čopa od leta 1832, s katerim Prešernu pošilja in tolmači slovensko godovnico, ki jo je Jaka Zupan, profesor bogoslovja, zložil na god Jožefu Poklukarju, profesorju duhovnega pastirstva. Pisarija jo iz glave onega pisatelja, oegar pesmi dr. Lešnik v svojem že navedenem pismu imenuje: >.ungesottene Plunzenstilcke“. Čop sicer sam pravi: „ich verstehe zioar selbst keinen einzigen V er s davon, aber Mitleid habend mit,
Euerer Umvissenheit in slovenicis will ich Ench d.och das famose Oratidationsge.dicht verdeutschen— Naj podam čestitim čitateljem prvo vrsto te godovniee za pokušnjo, v svesti si, da ne bodo želeli slišati cele:
„Lezhi bolj nege sladoft, drug mili! shup lade uzhitellu
Čop je te hieroglife tako le ponemčil:
„Es heilt den Schmerz der Ziirtlichkeit Siisse, theuerer Freund,
der Pfarren-Leitung LehrerP
9. Iz leta 1839 nahaja se v Prešernovi zapuščini pismo iz Dunaja, rigorosanta Jan. Čopa, brata Matija (Jopa, s podpisom	Dr.",	v katerem mu naznanja, da Schmidi, odgojitelj
mladih knezovLobkovičev, na svitlo daje: „statistisch-geographische Beschreibung des bsterr. Kaiserthnms“ in da ravno zdaj izdeluje kraljestvo Ilirsko ter da želi temu oddelku dodati tudi nekoliko črtic o narodopisji Slovencev, njihovem jeziku, njihovih običajih itd. Schmidi — piše Čop — se je zarad tega obrnil do Kopitarja, ali „zhevljarzhik" ni litel mu postreči in ga je na-
potil do mojega sošolca Zupanca, odgojitelja grofov Sechenijev, Zupanec pa, ki je bil z delom preobložen, napotil ga je do mene. Obljubil sem mu, kolikor mogoče, podpirati ga, pa tudi do Vas (Prešerna) obrniti se zlasti o tem, da mu pripomorete z nemškim prevodom nekaterih narodnih naših pesem itd. Na vsak način pa moramo Schmidlnu tudi oskrbeti izgledov Kočevskega jezika, da nevedni Dunajčanjeber6, da Kočevarji so Nemci, ne pa Slovenci, in da nehajo nas Kranjce pitati z imenom „Gotschewer'‘. Rad bi tudi dobil nekoliko izgledov nemškega jezika, ki ga kramljajo Zoričani (Zarzer). Zupanec me jo zarad tega napotil do dr. Tuška v Ljubljani. — To je glavni del Čopovega nemškega pisma; Schmidi menda ni dobil, česar je želel dobiti o narodopisji prebivalcev ,,Ilirskega kraljestva", vsaj se ne nahajajo v njegovi knjigi. — Onemu času — času malomarnosti za narodno reč — veljali so pač še več opomini Koseskega, s katerimi je 1. 1847 narod svoj izbujal na delo, rekši:
„Gani se! komur je mar zahvale prihodnjega vnuka,
Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu,
Ako boli' vas ošabnih besed ostrupeno žClo,
Vam še slovensko krvi v si-cu pretaka se Žar!
Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu!11
10.	Od 3 pisem, ki se od slavnega češkega pisatelja Fr. Ce-lakovslcega nahajajo v zapuščini Prešernovi, ste dve na več strani tako zanimivi, da ju damo od konca do kraja natisniti.
Eno od leta 1832 glasi se tako le:
„Hochzuverehrender Herr! Als ich Ihren Landsmann Herrn Kopitar bei seinem vorjčihrigen Besudie hier in Prag ubermanches in Betreff Ihrer Literatur befragte, nannte er mir miter anderm ivenigen aucli das Erscheinen einer „ Krajnika Zhebeliza“, und ob-toohl er nichts sonderliclies zu ihrem Lobe sagen icollte, so beachtete ich doch loenig das Uriheil des Grammatikers, und suchte sogleich fiir mich und unsere Freunde 10 Exemplare verschreiben zu lassen. Aber unser Buchhandel! — Es verging bald ein Jahr, elie die Hefte zu uns gelangten, und ich glaube, man hčitte viel leichter ans Amerika, ein Buch bekommen kiinnen, als aus ilirer Emona. Endlich kam die „Zhebelica“ angejlogen, und idi muss gestehen, dass sie mich ange-nehm Uberraschte; ich f and, tueit mehr, als ich enoartete. Vorzugiich aber loaren es die Erzeugnisse Ihrer Mase, die mich und meine Freunde sehr ergotzten, und uns ein besonderes VergnUgen verschajften, da wir bisher nichts so Gediegenes und Gelungenes, ja sehr toenig Gutes Uberhaupt in ihrer Sprache zu lesen Gelegenlieit hatten. Ich tvilnsche es, und jeder tilaive ivilnscht es sicher mit mir, statt der Zalil Ihrer bisher erschienenen Gedichte, eben so viele ganze volle Biindchen zu besitzen.
Ich liabe iiber dieses Produkt ihrer Literatur einen kurzen Aufsatz in das 4. Ileft unserer vaterl. Museums-Zeitschrift einrUcken
lassen, davon Sie beiliegend cin paar Aushdngebogen finden, und ivas ich Mer in meinem Schreiben zu Ihrern Lobe sagte, tverden Sie filr Jceine leere Schmeiclielei nehmen, als ich der Wahrlieit gemdss ebendasselbe 'offentlicli und mit Freuden in ertvdhntem Artikel aus-sprach. Fahren Sie muthig fort das noch icenig angebaute Feld ihrer vaterlundischen Literatur zu bearbeiten; Ihr und Ilir er Freunde Streben ivird bei dem nun rege geivordenen und sich immer mehr verbreitenden Slavenaeiste sicher AnerJeennung finden, und ohnc Zioeifel iverden Sie selbst die ersten Frilchte Ihrer schonen Pflanzung noch erleben. JVie uberall, so ging es audi bei uns, und so roird es sich auch bei Umen ergeben. In unserer Sprache sind vor 20 Jaliren kaum zehn Bilcher jdhrlich erschienen; jetzt erscheinen schon unge-fdlir liundert, und. so wird bei immer grosserem Eifer auch. diese Zahl noch icachsen. Nur muthig vorivdrts; Ilire Verdienste iverden einen zehnfaclien Werth haben, weil Sie die ersten den Kampf zu bestehen haben.
Vorzuglich aber thut es Noth, dass wir Slaven, und vor allem ir in der osterr. Monarchie lebenden ein naheres Augenmerh auf cinander richten, und unsern Werth tvechseliveise zu erkennen an-fangen. Bei uns ist auch schon diese Liebe und Beachtung alles Sluivischen im Envachen und mehrentheils wird alles Schone und Niitzliche, dessen sich irgend ein slaivischer Boden erfreut, mit cben dem Vergnilgen betrachtet, als luenn es dem heimischen entsprossen Ware, Sie loilrden sich, schdtzbarster Ilerr Doctor, micli selir ver-bindlich maclicn, in so fern es Ilire Geschafte und Ilire Musse ge-stattet, ivenn Sie von Zeit zu Zeit iiber alles iv as bei ihnen erscheint, so ivie vorziiglich iiber Ilir eigenes Wirlcenund Streben einige Notizen mir mittlieilen ivollten, denn uns interessirt dies alles ungemein, und aus deutschen Bliittern ist blutioenig zu erfahren. Hdtten Sie ferner die Gilte filr micli, auch aus dem Ihnen ndherliegenden Kroatien und Ilhjrien literarische Novitdten einzusammeln — desto besser! Sie konnten auf jeglichen Gegendienst meinerseits rechnen, und es wird mir angenelim sein, ivenn Sie mich mit Ihren Auftrdgen beeliren. Kann ich auf ein Schreiben von Ihrer Hand hoj]en, so thuu Sie dies in Ihrer Muttersprache, die, so viel zum Lesen und Verstehen gehort, filr mich ivenig Schivierigkeiten hat. Beiliegende paar Biicher bitte als einen kleinen Beiveis meiner Ilocliachtung Ihres schonen Talentes hinnehmen zu ivollen. Mit dem JVunsche, bald Mehreres von Umen selbst zu erfahren, verharre
Ihr Freund und Verehrer
Prag den 24. December 1832.	Fr.	Čelakowsky.
P. S. Wer ist dieser Ilerr Smole, der in das 3. Biindchen die schonen Volkslieder einriicken liess? Moclite er uns oder jemand anderer docli bald eine so viel moglich vollstandige Sammlung kraini-sclier Volkslieder darreichen! Moclite dasselbe jemand in Kroatien
Letopis. II. 1875*	li
thun, dam.it tvir bald von allen unsern Vollcszrueigen ikre Lieder oder doch haujigere Proben davon zusammen brachten. Beschiiftiget sich Niemand bei ihnen mit dem Aufsammeln von nationalen Sprilch-ivortern? Ick fcenne blos jene, die Primiz anfuhrt, und die sich hie und da als Anhdngsel boi Grammatiken bejinden. Ist Ihnen nicht aucli etivas von kroat. und illyr. bekannt?
Drugo pismo Celakovskega od leta 1840. je tako:
„Schatzbarster Freund! Ein langes, jahrelanges Schtveigen wird mit diesen Zeilen gebrochen. Ich sehne mich sehr zu erfahren, ob Sie denn noch lahen, und ivie Sie leben — leiblich und geistig. Es scheint, als set ein erschreckliches Klosterleben nnter unseren slaivi-schen Literatoren zur Mode geioorden; so wenig erfahren wir, was in allen Weltgegenden unseres gemeinsamen Vaterlandes vorgeht, zumal im Silden.
Sie haben vor 4 Jahren versprochen, Ilire sammtlichen Poesien herauszugeben: haben Sie Wort gehalten f Was macht ferner die an-gedeutete ErzahlungV was Byrons „Parisina“, ivenn ich nicht irre‘l
Zeigen sich Jceine neueren Sternlein am literarischen Himrnel? Wie steht es um den slavischen Naclmuchs % — Fragenuber Fragen!
—	und doch ist es nur ein Theil von dem allen, was mir am Herzen liegt, und was ich zu erfahren loilnschte.
Vor einiger Zeit kam eine sclmache Stimme zu uns, dass auch die krainischen Freunde ihren Dialekt an die Bemilliungen der Agramer etc. ankniipfen icollen, oder besser gesagt, dass sie mit ihnen dem einen und rvilnschensivertheren Ziele nachringen \oollen, sich einigend in Pjlegung und Ausbreitung der ilhjrischen sprach-lichen Hauptader. Wie das ist, und was an diesem Gerilcht ist, verlangt mich sehr zu erfahren. \Vas wdre geivonnen, ivenn ilir alle Einen Weg ginget!
Ueber uns er e Zustande kann ich Ihnen nur das im Allge-meinen mittheilen, dass obgleich unsere Erfolge noch immer keine gldnzenden sind, icir doch nicht rilckiodrts schreiten; der rege Eifer hiilt noch immer an, und so mehrt sich auch nach und nach unser Stammkapital, und toir leben der festen Ilojfnung, unsere gerechte Sache tverde mit Gottes Hillfe doch endlich siegen.
Von meinen literarischen Leistungen, die in diesen letzten Jahren erschienen, dilrften Sie beilieqende zroeijllngsten vielleiclit interessiren. Ich bin mit der Aufnahme beider, fast mehr als ich enoartete, zu-frieden, und das in jeder Hinsicht. Der Nachhall bohmischer Lieder erschien auch schon in Breslau polniscli, und icird auch ins russische Ubersetzt.
Die Stanko Vrazische Sammlung der slovenischen Volkslieder ist kostlich; mit Vergnugen fand ich dort auch Ilire Beitriige. Ich liabe eine Decade daraus in die Museums-Zeitschrift einriicken lassen,
und to er de spdter das Werk noch in mehrfacher Hinsicht beniitzen, Spornen Sie den Sammler zur Fortsetzung an.
Unsere Buchhandlungen sind eine ivahre Miserdbilitdt. Ueber ein Jahr erivarte ichdie durchzivei Laden verschriebenen E. Koritko-schen Nachldsse, die bet Blaznik erscliienen, und kann niclits be-kommem. Dilrfte ich Sie damit beliistigen, dass Sie mir ein Eacem-plar, ivie immer, zusenden mochten, so iverden Sie mir einen grossen Gefallen tlmn, und ich iverde meine Schuld gern abtragen. Sollten Sie obendrein noch Ilir Gutachten und Bemerkimgen, vorzilglich in sprachlicher Hinsicht mir mittheilen, — um so mehr Danic!
Alles Gute und viel Gedeihen lounscht lhr aufrichtiger
Prag den 3. August 1840.	Fr. Čelakowslty.
11.	Posebno zanimiva so pisma Stanko Vraza v zapuščini Prešernovi od leta 1837., 1838. in 1840. Izpustivši le to, kar je za javnost manje važnosti, izročujem natisu vseh petero. Nekoliko opazek clodam na koncu.
Eno pismo iz Gradca je iz leta 1837 sledečega obsežka:
,,Lieber Freund! „Ich beschaftige mich gegemuartig unter Bei-hilfe des Herrn Baccalaureus Mi/doshizh mit cler Zusammentragung der Materialien fllr einen Bivalen der „Zhbeliza‘', der mit ilir um die Gunst der Blilthen buhlt. Habe die Gefalligkeit, und sende mir Du bald ctiuas von den versprochenen Beitrilgen, damit s ich die „Zlibeliza“ ihres Concurrenten nicht zu schdmen braucht. Sobalcl Du etiuas ein-gesendet haben ivirst, toerden ivir das Manuscript der Censur vor-legen. — Du ivilnschest zu ivissen, was unsere steirischen Philo-slovenen machen ? — Was die des Cillierkreises machen ? weiss ich nicht. — In Marburg, hor’ ich, soli sich am dortigen Ggmnasium ein Humanist bejinden (Kvas, Nejfe des hiesigen slov. Profesors), der, weil er ein slovenisches Ep o s schreibt, dort allgemein der ,,Slove-nische Homer“ genannt toird. Als Knaben kannte ich diesen Jungling, der damals eine grosse Beiveglichkeit des Geistes an den Tag legte. — Hier befindet sich ein lOjahriger Slovene, der viele philologischen,
<isthetischen, historichen Kenntnisse und viel Liebe jur die Slovenitdt besitzt, auser einigen kleinem Liedern gegemvartig an einem Original-Drama arbeitet. Scliade, dass ihm bei seinem glUhenden Eifer nicht jetzt schon die gehorige Geioandtheit im Versbaue zu Gebothe steht! — Mikloshizh schreibt aucli etn;as: jedoch iveiss ich nicht den Namen dieser Blilthen. — In Marburg ist ein Kaplan, der ziemlich gute Sonnete macht. D. H. Murko arbeitet gegemvartig mit der Feder fllr u ti s er e Sache niclits. Er sagte mir vor einigen Tagc7i, dass sich clie Hofstudiencommission bereits auch in Bezug Steiermarks fUr das Bohorizhische Alphabet ausgesprochen habe, und dass eine neue Revision und Drucklegung unserer Schidbilcher vorgeno7nmen wird.
Dem H. Murlco vmrde von Seite des hiesigen Consistoriums der schmeiclielhafte Antrag gemacht, die Commission darilber zu ilber-nehmen. — Meine Kriifte, die mir ausser den leider zu notlnvendigen Studien der Obligatwissenschaften eriibrigen, ividme ich, ivie Du weisst, auch der Slovenia. Ich tvage mich gegemviirtig audi sclion in das Gebiet der Objectivitiit, ivogegen die Subj ect iv it lit mdchtig ankampft. Die Frucht dieses mir sehr schiver scheinenden Schrittes sind einige Balladen, die Dir, so es Gott und das gute Gliick urili, wohl zur Kenntniss kommen iverden. Ausserdem entioarf ich einen Plan zu einem grosseren epischen Gediclite, ivclches an Umfang Deinem ,,Kevst ‘ gleichkommen konnte, nur bin ich noch liber das Metrum im Streite. Anfangs bestimmte ich das Terzinenmass dazu, jedoch scheint mir dasselbe bei maneken freien Stellen Zioang anlegen zu tvollen, daher tverde ich mich vermutlilich verschiedener Versmasse bedienen milssen. — In ivie loeit mir die objective Dichtung znsagt, icirst Du aus dem beiliegenden Stiicke ,,Det'var" am leichtesten selbst beurtheilen Jconnen. Die auf dem beiliegenden IIalbquartblatte ent-haltenen 4 Stiicke bestimmte ich fur die ,,Zhbelica“, gesetzt, dass sie Herr Kasteliz niclit des Serbismus oder gar des Russismus be-schuldigt; soli das der Fali sevi, so ilberlasse ich sie giinzlich Deiner WillkUhr: Du kannst sie krainisiren oder ad aeta legen ect.
Gratz am 2. April 1837.	Stanko Vraz.
Drugo pismo, tudi iz Gradca od leta 1837, glasi se tako:
„Theurer Freund! Was machst oder schreibst Du gegemoartig^ Ich mochte gern Herrn Schaffarik auf seinen Wunsch meine Meinung ilber die sogenannte slovenische Literatur sehreiben. Da ich es aber tvenigstens niclit sine studio thun kann, das ist, ohne ilber die slavisch-philolog. Ansichten der Schriftsteller, besonders Krains, herzafallen, so ist es beim Versuche geblieben. Ich hdtte sclion vorigen Sommer muthig in diese holzerne Wirtlischaft eingeschlagen, ioenn Du niclit darin siissest, dessen poetische Kinder mir immer mit iliren frischen Hosemoangen Friedensliebe einjlossen. Ich erioarte eine Antiuort auf meinen langen Brief, den ich Dir durch Herrn Iiudesch Uberschickte, gerne toissend, ob und in toieioeit Du in die in demselben entuiickeltenlin-guistischen Principieniibereinstimmst. Ich fange an zu ziveifeln, dass eines derselben bei Dir durchgedrungen, da sie meistens auf Analogien und Etgmologien beruhen, ivenn ich bedenlce, dass Du ein abgesagter Feind der Namen Dobroivskg, Kopitar etc. bist. Jedoch unsere Sprache hat unstreitig einen grossartigen philosophischen Bau, dessen Mechanismus ein jeder Schriftsteller kennen soli, und dlesen kann man eben nur aus der Etumologie kennen lernen. Wahr ist es, dass theils unbe-rufene, theils sanguistische Forscher sich oft zu tveit verstiegen liaben, ivie z. B. Danko ivskg, Solurič, die bald Griechen, bald. Lateiner zu Slavensohnen maclien tvollen, — aber dafiir soli man niclit diesen ganzen Tlieil der Sprachforscliung als eine leere Luftschifferei be-
trachten. Und tvenn Du ihren natilrlichen Faden zu verfolgen Dick bemllhen ivolltest, so loilrdest Du ilire Niltzlichkeit einselien, und durch sie belehrt auch meinen GrundsUtzen in sprachlicher Beziehung oeipjlichten. So lange das nicht geschielit, ivird euch euere eigene Wiegensprache immer ein Rčithsel bleiben, ime sie allen iibrigen sonst panslavisch gebildcten Mdnnern bleiben irrnss, wenn sie nie im Larule geivese n sind. I c h hab e auf D e in en Beitritt zu meinen■ An-sichten gerechnet, und darauf bauend nocli das Vege-tiren d er slov eni s eli e n Liter a tur fil r vi d g l i eh g eh alt e n. Da aber das nicht erfolgt ist, so habe ich mich seit v erf los s enem Friihj alir e vom undankbaren Felde, das ich 5 Jahve mit ali er Liebe bebaute, zurilek g ezo g en, und mich den b e g eister-ten jungen Illiriern angeschlossen, und denke nicht 'ivieaer znruckzutreten. Mit Slovenien hab' icli es ab-gethan, zumal da ich auf meiner letzten Tteise alle meine Schriften, die ich von dem Jahve 1832 — 36 in ulov, Sprache besass, vevlov. Seit dem vorigen Jahve schveibe ich nuv Illirisch. Was Hevv Kasteliz von mir besitzt, sind d ah e v als „Opera posthuma“ zu betvachten. &i e Vollcslieder aber iver de, ich sobald Graj’s Druckerei erriclitet ivird, bei ihm erscheinen machen. Du hast mir Deinen Vorrath versprochen, es ivčive mir sehr lieb, tvenn Du mir denselben durch die Buchhand-lung D a mi a n & S or g e mittheilen konntest, um die Lieder ab-schreiben zu konnen. Was macht Herr Smole? Die Uebersetzung emiger Vollcslieder von II. A. Gfriln im lieurigen „deutschem Musenal-f>ianache“ habe ich gelesen. Sie gef allen mir sehr gut. Aber ich hčitte nicht geglaubt, dass der Herr Graf dies er besehvaukten Id e e v o ni Patr iotismus anhangt. Er nennt sie „krainische Volks-lieder.“ Als uoenn die Krainer eine eigenthumliche Menschenrage ivUren. Ich hab’ mich schon, oft ausgesprochen mUndlich und briejlich, dass die Volker nur durch das gottliche Zeichen der Sprache, nicht 'iher durch ivillkilhrliche polit. Grdnzen, geschieden sina. — In Pest erscheint mit er sten Februar kilnftigen Jahres ein pvachtvoller llli-r ischev Al m anach. Dev Vorausbezahlungspreis ist 3 ji. Da er in der Illirischen Ankilndigung mehrere zu Beitriigen, unter andern auch mich aufgefordevt hat, so bin ich auch beioogen ivovden, ihm einiges 'nitzutheilen. Ich toerde Dir und Hevrn Kasteliz Exemplare schicken gegen Umtausch filr „Zhbeliza“««cž „Kcrste“, wenn es Dir und Kasteliz beliebt. — Dem Almanache ivird auch eine panslavische Broschilre ‘»lit Polnisclien, Cehischen und Russisclien Gedichten (vermuthlich unter Kolars Auspicien) beigefiigt, zu tvelchem Zivecke der Herausgeber die Dichter benannter Briiderstumme anffordert, ilim Beitriige zn senden.
—	Da mir Mikloshizh erzahlte, dass der Pole Korgtko auch Dichter i^t, so ivilrde ich ilin durch Deine Vermittelung im Namen des Her-ausgebers bitten, ihm einige Gediclite zur Einrilcknng zu Uberschicken. Er heisst Mirko Franjo Sandor von Gyaly, Horer der Rechte zu
Pest, Kohlbachergasse 503. Termin der Einsendung Ende. November.
—	Ich studirejetztbesonders das slavische V olkslied, undhabe zur Vergleichung auch das Lateinische (nach Celakowskys bolim. Ueber-setzung), Spanische und Neugriechische in den Kreis gazo gen. Spanische in der Grimmischcn Ausgabe (Silva de romances viejos) besitzt die liiesige Bibliothek, aber neugriechische lconntc ich ausser einigen aus Pos-sarts n. griech. Grammatik niclit zu Hiinden bekomrnen. Ilerr Kasteliz hat mir bei meinem letzten Besucha versprochen die Mullerischcn zu leilien. Ich nehme ihn daher beim Wort.u Noch lieber aber wdren mir die von Fauriel. Ich envarte sie sammt den Volksliedern nach' stens bei Damian. — Schreibe mir bald. Dicli und Herrn Kasteliz, und ivenn noch jemand in Laibach an mir gelegen ist, herzlich grilssend verbleibe ich	Dein	stets	aufrichtiger	Freund
Stanko Vraz, Privatstudierender der Redite bei Herrn Gratz am 19. November 1837. Professor K. Quas.
P. S. Das Neueste ist hier die Bildung eines Fondes zur Her-ausgabe slovenischer Biicher. Das Prasidium und die Kassa fUhrt ein begeisterter Slovenc Herr DominkoS, der als Steuerkontroleur einen grossen Einfluss auf das Land nimmt. Die Biicher erscheinen mit Čehoillirisciier Orthografie.
V	tretjem iz Gradca iz leta 1838 mu Stanko Vraz piše to-le:
,,Lieber Freund! Durch die nnenoartet schnelle Abreise des Herrn Sertich, ivelchem ich diese beiden Briefe mitgebcn ivollte, toard ich veranlasst, Dir durch die Post zu antioorten. Obgleich Deine gegenivilrtigen Ansichtcn mit den meinigen niclit ganz iiber-einstimmen, so hat micli Dein Schreibcn doch ungemein erfreut, theils iveil es aus einer mir sehr toohlivollenden Freundesliand kam, theils aber, iveil eben diese iverthe Hand rnich sclion seit langer Zeit mit Geduld vrufte. Bei der Ueberschickung Kollars bezioeckte icli keinesivegs das materielle Verstiindniss (wie Du D ich ausdriickst), denn da luitte ich es eben so gut in der Agramer Buchhandlung kbnnen liegen lassen, sondern nieine Absiclit war nur meh ivenig-stens einen dilrftigen Beiveis der Erkenntniss euerer mir in Krain ivUhrend meiner Anivesenheit emoiesenen ritterlichen Freundscliaft zu geben. Nebenbei glaubte ich vietteicht toenigstens mittelbar etwas zur Verbreitung der notliioendigen literarischen IVecliselseitigkeit der bisher getrennten Slaven beizutragen. Mir ist sehr leid, dass das erste Experiment in Krain so sclilecht ausgefallen ist, schmeichle mir jedoch noch mit Dir Fines Sinnes zu iverden. Icli tveiss niclit, ivelche Griinde Du allenfalls dagegen einivenden konntest, jedoch bin ich iiberzeugt, dass sie nach reifer Emviigung unserer kritischen Lage und der un-gilnstigen Verlialtnisse enthrdftet iverden kbnnen. Sclion die einzige Berilcksichtigung der n um eri seli e n Inferioritdt unseres slo-venischen Vblkleins, wenn ivir auch die unter demselben herrschenden
Zwistigkeiten, die von grammatischen und orthograjischen Ungleichheiten angeregt und geniilirt iverden; in den Ilintergrund stellen konnten, Uberzeugen uns von dar Nothwe.ndigkc.it, uns an irgend einen benach-barten und venoandten Volksstamm anzuschliessen, wodurch erst unser Herz frei schlagen darf, und ivodurch ivir aucli unserem viel-leicht eben gefahrdeten Nachbaren Lahen einhauchen. Was ist eine Nation, din nicht bei der Grttndung ihrer Literatur und geistigen Emancipation sich auf eine erhabene Idee stutzen kanu ? Und ivo ivollen ivir, ivenn wir abgesondert fortarbeiten ivollen, diese her-nehmen? Etiva aus den lleldenthaten unser er Vordltern? Wo haben wir davon eine Geschichte ‘1 Die etivaigen rilhmlichen Thaten unser er Vorfahren verschollen Jur ewig in den von den, zur Zcit der Volkcr-ivanderung aus unseren Gebieten geschajfenen WUsteneien. Konnen wir sie, wie bereits gesagt, auf eine numerische Getoichtigkeit stiitzen? Dass uns diese nicht erhcbt, sehen ivir an den traurigen Beispielen der Literaturen der Holldnder, Portugiesen, DUnen etc., die doch einst mUchtige regierende Viilker ivaren, und noch regierend sind. Und ivas ivollen tvir die dienenden, tvenn die befehlenden, ivenigstens die lian er, nichts vermochten ? Eine Literatur, die nicht auf einer posi-tiven Basis rulit, ist (um mich der Worte Schafflariks zu bedienen) eine todte Geburt. Das sind in Kilrze meine Grilnde fiir die An-schliessung an einen anderen slaivischen Stavim, d. h. in literarischer Hinsiclit, die Dir, so ich nicht irre, bereits aus meinen friiheren Rriefen bekannt sein iverden, obgleich ich anderseits auch uberzeugt l>in von der Fdhigkeit unser er sogenannten sloivenischen Sprache sich viit Hilfe des Jleissigen Studiums der ilbrigen slaivischen Dialecte zu einer Schriftsprache zu erheben. Ich habe mich nicht soviel aus grammatischer Ueberzeugung als aus eingesehener Notlmendigkeit an unsere sudlichen Brilder angeschlossen, und tviinsche dalier selmliclist, dass auch die ilbrigen Wohlmeinenden dlesen Schritt thun. Wir ivollen uns nicht an dem beinahe fanatischen Patriotismus der Kroaten stossen, der en Schreibsgstem man bei dem gegeniviirtigen Zustande unmoglich Senvisch, sondern tveil noch nicht rein llirisch, hoch-stens dalmatisirend nennen Jcann. So eine Opposition, ivie sie Dn oder einer Deiner Glaubensgenossen erheben tvill, tvUrde, obivohl nie den Sieg davon tragend, doch sehr fordernd sein, indem dabei manches, ivas bis jetzt nnbeachtet geblieben ist, zu Tage gefordert und beleuchtet iverden konnte. J edenfali s iv čire ich bere it mit Dir g er n e in die Schranken zu tre ten, iv en n Du einen n ati o n al en Kamp f pl at z — eine slaivische Zeitsclirif t — zur Ent-s c h eidun g der S ache iv a hi e n w Ur de st. Deutsche Zeitschriften sind meiner Meinung nach ein ungeeigneter Platz filr solche, das reine Interesse des Slatven betrejfende Erorterungen. Die Deutsclien ivllrden mir laclien oder sich hochstens bis auf ivenige dabei lang-iveilen. Uebrigens beziveijle ich sehr, dass die Zeitschrift „Ost und Westtl, der en Ztveck ist, die vorzilglichsten neuesten Erscheinungen
im Felde der S la mistik dem Deutschen bekannt zu machen, s eine Seiten so relativen polemischen Aufsatzen offnen wilrde. Der Versuch jedoch istfrei. — Ich. bin der Meinung, dass die Kroaten sehr Unrecht liaben, toenn ste das Visier so Itoch offnen und auf uns halbe Nord-sohne viie auf Samaritaner herabbliclcen; glaube jedoch fest, dass bald solide Kenntnisse an die Stelle ilires jetzt bloss durch den hohen Grad der Begeisterung far das Wohl ihrer Nation zusammen-gehaltenen Wissens nnd Wirkens treten iverden. Diese Zeit wird ge-iviss komtnen; und da iverden sie, tvenn ivir Umen mit erhdrteten Grilnden begegnen, ihre tSaiten herabstimmen. Uebrigens lassen tv ir ilinen in Hinsiclit der Geringschatzung, wenn tvir unsere Nieren auf-richtig prufen, nichts geschenkt. — Hier ersclnen auf Kosten einiger Patrioten evri nenes Werkchen unter dem Titel „Novi Vedesh sa Slovonzc." 8ie ivUnschen mit llerrn Kasteliz, den ich herzlich zu grlissen bitte, einen Austausch gegen eben so viele Exemplare der Zhbcliza, z. B. 100. Der Preis ist 20 kr. Wenn Herr Kasteliz ein-ivilliget, so beliebe er mir darUber zn schreiben. Far Nett/igkeit des Druckes und, Papieres und filr die Vortrefflichkeit und Soliditat des Inhaltes slelie ich sammt dem Censor H. Kopitar. Lebe ivohl. D ich, Kasteliz et przyacio\ Koritko herzlich griissend verbleibe ich sammt Miklošič mit vorzUglicher Achtung Dein aufrichtiger Freund
Graz am 1. August 1.838.	St. Vraz.
Četrto pismo od leta 1840. iz Početi’tka na Štajerskem se glasi tako:
Lieber, guter Freund! Mein Freund Dr. Kočevar von Lands-berg, der den Verschleiss meiner Bilcher filr die oberen Gegenden ubernommen hat, versichert micli, dass er auch nach Laibacli eine Anzahl „Nar. p6sni“ nberschickte und zivar an D ich adressirte. Da seit jener Zeit weder er noch ich eine Nachricht von Dir erhielten, so besorgt er, die Bilcher konnten bei der Uebersendung in Verlust gerathen sein, und eraucht mich, ich solite Dir daruber schreiben. — Ich unterziehe mich daher diesem Geschafte, mich mit der Bitte an Dich, lieber Freund, ivendend, Umi gefiilligst schreiben zu ivollen, ob Du das BetrejJejide erhalten, und in ivie iveit Sie dabei Dein buchhdnd-lerisches Talent cingeivendet hast. JSei nicht ungehalten, dass ivir Dich einen vortrefjlichen Liebling der heiligen Helikonischen Schivestern und des drtyv(t6r»^og hinoilcov — zu solchen Commissionen anhalten. Bedenke nur, dass wir bei dem jetzigen Status unserer National-sache Alles in Allem sein mussen. Schaffarik, der gottliche Solin Slav;a's, verschleisst eben das ndhmliclie Werk, das ivir Dir ilber-sandten. Ich selbst — si fas est, magnis componere parva — trat/e auf meinen Ausflugen im Tornister slaivische Bilcher, die ich gele-gentlich an Freunde unserer Literatur absetze. Und so machen ivir es gegenseitig Alle. „Jedna ruka raije drugu, a obč lice,1' sagt unser Spnchtvort.
Wie befindest Du Dicli in Deiner b6)a Ljubljanza? Schon ziovi Jahre habe icli keine Sylbe von Dir vernommen. Ach, unser Briefivechsel ist schon seit langer Zeit unterbrochen. IVer ist Schuld an dieser Unterbrechung ? Wahrscheinlich Deine juridischen Berufs-geschiifte. Ich habe mit der Themis die Rechnung lieuer geschlossen, und iverde sie luahrscheinlicli nie um ein Stilck Brod als Lohn far manches Unangenehme bitten, ivas sie oder (besser gesagt) ihre Popen mir bereiteten. Dalier — adieu, Madame!
Es hatte mich sehr ilberrascht und ungemein erfreut, als ich neulich aus ziveien Blattern der „Carniolia“ vernommen, dass Herr Andreas Smole (Anacharsis slovenicus) zivei dramatische Stilcke iti der neuen Orthographie lierausgegeben hatte. Nun, da der Rubicon ilberschritten, werdet ilir ivohl nicht zum Rilckzuge blasen, sondern auf der einmal betretenen Balin ivacker vonuiirts schreiten. Dii favent! In Steiermark und Kdrnten ist so ziemlich Alles filr das Neite. Krain iv ar von jeher in slovenicis die tonangebende Provinz, daher war es auch sehr klug, dass es auch mit der reelen Neuerung vor die Schioelle der Oeffentlichkeit hinausschritt, wo ihm die iibrigen slovenischen Provinzen geiviss mit Jubel entgegen kommen iverden. — Was die sildlichsten slaivischen Provinzen Oesterreichs anbelangt, so hat das £eho-illyrische Alphabet schon factisch gesiegt, indem zu Polge allerhdchsten Befehles schon alle Schulbiicher Croatiens, Sla-voniens und Dalmatiens in derselben gedruckt iverden. Ja — die Stiinde Croatiens, Slavoniens und Dalmatiens beiverben sich bei Hofe urn die Errichtung slavisclier Lehrkanzeln auf allen Academien und Gymnasien der drei Konigreiche und um die Erlaubniss der Stiftung eines slaivischen National-Museum’s nacli Art des Joanneums zu Graz. Diesem wird tvahrscheinlich in der niichsten Generalcongregation eine Petition um die Einfilhrung der illirirchen Sprache als Geschiifts-sprache folgen. In den einzelnen Communitdten bedient man sich bereits derselben in den currenten Geschiiften, offentlichen Urkunden, als Piissen, Diplomen, Schuldscheinen u. s. iv. — Das illirische National-theater erfreut sich seit der letzten Congregation der hohen stiindischen Unterstutzung. Mit einem Worte: Alles steht sehr gut!
Du wirst Dick vielleiclit ivundern, tvie ich hieher verschlagen w or den bin. — W. Landsberg, am sildlichen Abhange der Unter-steirischen Schweitz gelegen, hat eine ziemlich gesunde Luft, und schone Aussichten. Naclidem mich im letzten Carneval Hygieia ver-lassen, und ich seitdem immer kriinkelte und initunter auch sieben Wochen am Nervenf ieber ernstlich darniederlag, erhielt ich eine freundschaftliche Einladung zur Luftveranderung von einem guten fernen Venvandten, der hier Graf Attems’scher Venualter ist. Du iveisst, dass die fernen Venvandten immer besser sind als die nalien, und so folgte ich auch freudig, naclidem ich ein kleines poetisclies Werkchen „Djulabie“ glUcklich ans Tageslicht befordert, — dem ivohlineinenden Rufe dieses meines Onlcels. Die liebevolle Aufnalme
Letopis. II. 1875.	12
v on seiner und seiner Kinder Seite tliat mir sehr tvohl, zu loelchem noch der liiesige renommirte junge Arzt und feurige slaw. Patriot Dr. Kočevar sehr viel besonders zur Avfheiterung des GemUthes bei-trug. In diesem theueren Kreise erstarlcte ich auch bereits in so iveit, dass ich meine Reise am lcUnftigen Sonntag nach Unterkrain fort-setzen karm. Ich werd,e Dienstag Abends in Preisseck bei Herrn Smole eintrejfen. Solite Herr Smole in Laibach sein, so bitte ich Dich ihn davon zu benachriclitigen. Vielleicht, dass er ohne Storung seiner Gesshčifte hinab kommen Icann — und ztoav in D e in er 11 e-gleitung. Ich ivunsclite sehr Dich zusehen, und post varios casus ct tot diserimina rerum — so manches mit Dir zu besprechen. Mit Gruss und Kuss verbleibe ich
Dein aufrichtiger Freund
W. Landsberg am 7. September 1840.	Stanko Vraz.
Peto pismo nosi adreso iz Bistrice poleg Zagreba od leta 1840 ter se glasi tako:
Lieber Freund! Kaum hatte ich an llerrn Smole eine Antniort auf seine zwei letzten Zuschriften abgeschickt, als ich denTag darauf durch die „ Danica" die traurige Nachricht seines Absterbens erhielt. Da ich im besagten Schreiben auch einige Zeilen beisetzte , die Dich betreffen, so beeile ich mich Dich davon in Kenntniss zu setzen, mit der Bitte, mir die Gefiilligkeit erweisen zu ivollen, wenn es mdglich ist, Dich in den Besitz jenes Schreibens zu setzen. Vielleicht, dass es sein Bruder, der Postmeister in Laibach sein soli, eroffnet liat. Es musste ztoischen dem 7.—10. d. M. von A gram abgegangen sein.
Dieser betrubende Tod/ali hat miter den Patrioten Kroatiens die grdsste Sensation erregt. Er toird allgemein betrauert. Dass mich die Nachricht davon sehr consternirt hat, brauche ich Dir nicht um-standlicher zu beschreiben. Leider hat uns das l. Jahr in dieser Ilinsicht sehr hart mitgenommen. Den verjlossenen Sommer haben wir zivei hojjnungsvolle junge Patrioten verloren. Um eben die Zeit, als Herr Smole in Laibach verschied, starb plotzlich einer unserer grdssten Patrioten und Beforderer illgrischer Literatur und Nationa-litut Herr Mavro v. lllabučarič, Oberstuhlrichter des Agramer Co-mitats in Karlstadt. Und so betreffen uns alle Augenblicke Verluste, die uns untrostlich machen milssten, ivenn nicht der giltige G ang der Zeit uns andererseits tvieder gluckliche Vortheile in dem Fort-schritte der Literatur und Nationalitdt zutheilen loilrde, die alle Verluste auftoiegen. Wir konnen hier nur ivehmiithig ausrufen: Herr, es gescliehe Dein Wille! und uns ndher aneinander anschliessen, um leichter den tvidrigen Zeitereignissen die Štirne bieten zu konnen, die hingeschiedenen Guten im treuen Angedenken behalte. —
Was soli ich mit den mir gescliickten Ileften der Smolet'schen Volksliedersammlung machen? Soli ich sie euch zurileksenden, oder
ivollet Ihr sie mir iiberlassen ? Ich iveiss mich noch aus Preisseg vom Ja.hre 1834 zu erinnern , dass Herr Smole einen guten Valvasor besass. Wer ist in den Besitz desselben gelangt ? Herr Gaj sucht filr unsere Nationalbibliothek schon seit einigen Jaliren ein vollstun-diges Exemplar, aber fruchtlos. Ich loollte in dieser Angelegenheit an Ilerrn Smole ein parmal sclireiben, aber ein Unstern trieb mich an es zu nnterlassen, da wir mit Gaj vor h'atten , eucli im Frilh-jalir 1841 zu besuchen. — Konntest nicht Du Dicli auf ivelche ehrliche Art immer in den Besitz desselben (Chronik Valvasors) setzen. Freund Gaj loill Dir alle dabei ausgelegten Kosten redlich erstatten. Thue uns, wenn es Deine Geschufte zulassen, diese Gefalligkeit, den Ankauf durch eueren Spediteur S ar tori an unsern Lentzendorj' (Spediteur) unter Gaj’s Adresse zu schicken. — Nun ivill ich in der Klirze Deine letzt liingeivorfenen Zeilen beantioorten.
Ein Exemplar von dem 1. Theile ,,Naroclnje pčsni ilirske" kostet 1 ji. 30 kr. C. M. Du lcannst mir den Betrag antioeder in Geld, oder so viel von Deinem ,,Kerst por Savici" und von Vodnik, Matiček und Varh (mit neuer Ortliographie) schicken, als der Werth der Dir geschickten „Naroclnje p6sni“ betragt. Wenn Du das erstere, vorziehst, so brauchst Du Dir nicht so toehe zu tliun. Du iveisst zwar, dass Poeten immer Geld brauchen (die illirischen nicht aus-genommen), ich iveiss aber auch, dass die Poeten {die slovenischen nicht ausgenommen) schioer zu Gelde kommen. Fiat applicatio! — Deine An si c h ten ilber das Streben der illgrischen Liter at or en und ihr er Ubr ig en slaioisclienFreunde kan n ich keinesw eg s theilen. Das Auf str eb en der neuillijri-schen ist nicht d ah in gerichtet, die -provinci al-illyr i-schen liter ar ischen Bestrebungen hevimen, noch iveni-ger unterdrilcken zu wo 11 en. Nur zioeifelt sie ati einer ilppigen Bliithe derselben. Niemand zioeifelt an der Bildungsfdliigkeit des wendischen Dialectes; niemand zioeifelt auch an der Richtigkeit der von Dir aufgestellten Parallele ztvischen dem Spanischen und Portugiesischen einerseits und dem Serbo-illgrischen und Wendo-illyri-schen anderseits. Aber jeder umsichtige ilhjr. Etimologe muss dem Gedeihen der wendoillyrischen Literatur nichts Dauerndes voraus-sagen Abgesehen von dem reissenden Einflusse des Germanismus in Oberillgnen fehlt die Basis der Moglichkeit eines Aufkommens des isolirten Slovenismus. Sage mir, ivie iciel gibt es unter der Million Slowenen Abnelimer filr ein loissenschaftliches oder belletri-stisches Wer k in dem Hausdialecte? und ivie viele kann es bei der sanguinischesten Hoffnung in der Zukunft geben ? Nie soviel, dass die Druckkosten bestritten icerden konnten, um ivie viel toeniger so viel, dass ein slov. Schriftsteller von dem Ertrage seiner Werke lionet leben komite. So lange die Literaten einer Spracha nicht loenigstens diese Hoffnung hegen diirfen, gibt es keine Literatur. Die Cultur einer j eden Sprache, die etioas in der Welt bedeuten ivill, muss s ich
toenigstens auf eine Volksmasse von 5—6 Millionen stutzen. Die Magjaren haben eine BevSlkerung von 3—4, und konnen bei ihrem grossen Reichthume und den grossten Opfern von Seite der Reich en zu keiner Bedeutung gelangen. Schauen wir hin auf die kleinern Vblker Europa's auf die Portugiesen, Holldnder, Ddnen u.s.to., tvas spielen sie bei allen ihren Camoens u. s. tu. filr eine elende Rolle im Gebiete der Kunst und Literatur. Sie sind regierende Nationen, und tvas wollen tv ir Fremden dienende Wenden ? Ich ztveijie nicht an einem „wendischen Camoensvielleicht bekommen wir zwei, drei.... ah er darauf tverden (nach der Verhungerung dieser Dreier) Jahr-hunderte der literarisc/ien Dtlrre folgen. — Uns Oberillgrier bleibt daher nichts ilbrig, als uns, tvenn wir Slatven bleiben wollen, an unsere Brilder im Siiden anzuschliessen, tvas uns keine so grosse Anstrengung kosten toird, tvenn tvir es herzhaft angreifen, da sie uns an Sprache die ndchsten sind. (Das toirst du mir wohl zugeben, dass tvir von Umen in Spraclie und Cliarakter nicht entfernter sind als der Hanoveraner von den Sachsen, und dieser von den Deutschen Steiermarks). Uns fehlt nichts als Ernst. Konnen tvir so gut deutsch, franzosisch etc. erlernen, tvarum nicht den uns ndclisten vertvandten Dialect V Aber freilich kostet das die Aufgebung des Uneinigkeits-geistes. — Kennst Du Kopitars letztes Wer/c ? Es liat uns tvirklich mehr genutzt als geschadet. Herr K. hal in Croatien allen Credit verloren. — Schreibe mir bald und ettvas ndheres von Pinter. Habet Ihr nocli Exemplare von ABC. Kriege? Lebe tvohl!
Bistrica bei Agram am 15. December 1840. Stanko Vraz.
Naj konečno omenim še dveh pisem, ki se nahajate v zapuščini Prešernovi in ki ste v njegove roke menda prišle le zato, ker je Prešern s Korytlcom, ko je nabiral „slovenske pesmi kranjskega naroda" in leta 1838. to zbirko na svitlo dajati se pripravljal, v posebno prijateljski zvezi bil.
Eno pismo je odgovor dr. Ljudevita Gaja iz Zagreba od
4.	decembra 1838. takrat v Ljubljani bivajočemu K o r y t k u, ki je želel, naj bi se njegove na Kranjskem nabrane narodne pesmi tiskale v Ga j e vi tiskarni v Zagrebu, — drugo pa je pismo Em. Korytka 15. decembra 1838., ki ga, očitno iznevoljen po pismu Gajevem, je pisal Jožefu Blazniku, naj bi on zalogo in tisek omenjene zbirke prevzel. Poslednje to pismo nima za javnost posebne važnosti, ker razpravlja le pogoje, pod katerimi mu tisek 5 zvezkov narodnih slovenskih pesem prepustiti hoče; vredno pro-jave pa je pismo Gajevo do Kor^tka, v katerem se brani tisek prevzeti in mu v obče željo razodeva, naj za vselej pri miru pusti njegovo tislcarnico, češ, dabiobčenje s prognanim Poljakom utegnilo nelojalni sum navaliti na njega in druge. Tako so še anno 1838. Slovani živeli pod „nadzorstvom“ tajne
policije! Iz tega ozira, ker ilustrira ono žalostno dobo, je Gaj e ve pismo jako interesantno.
Naj ga tedaj le-sem postavimo, kakor se glasi od konca do kraja:
Herrn Emil Korytlco in Larjbacli.
Agram am 4. Decembra 1838.
Im Anschlusse erhalten Sie clie mir gesandten 20 ji. C. M. so wie durch Post ilire Ilandschriften der „krainerischen Volkslieder In meiner Abioesenheit ist ndmlicli durch Missverstdndniss die mir sehr unangenehme Irrung geschehen, dass bei Rilcksendung des durch die Eegierung mittelst des hiesigen Magistrats vonviir abverlangtenManuscriptesanstatt der durch viich angeordneten Rilck-gdngigmachung, in meinem Namen eine gerichtliche Protestation ein-geschaltet tourde, als machte ich loirklich auf besagte Sammlung (titulo empti) einen Reclitsanspruch; dies toar aber schlechterdings qegen meinen Willen, und geschah blos aus dem Grunde, iveil meine kurz vor der Abreise sehr fliichtig ausgesprochene Meinung von meinem Freunde B. gdnzlicli missverstanden rourde. — Dem sei ilbrigens, ivie ihm ivolle. Ich kan n und darf nunmelir aus m eh r er en Griinden Ilire Manuscripte, ivess Inhaltes sie auch
iv	tiren, dur c h aus ni elit annelimen, und es thut mir leid, Sie auf das humanste bitten zu milssen, dass Sie von nun a n šoto o hi m ich, als auch ali e iibrigen hi er b efindlichen Sl a-wisten mit Zuschr iften und Berilhrungen jeder Art giinzlich verschonen mi)gen. Da sicli unser loyales Wirken unter dem unmittelb ar en Schutze unser er erhabenen Regierung bejindet, und ivir das uns so sehr elirende Vertrauen, ivelches loir mit Dankbarkeit anerkennen, auch nicht durch den geringsten Schein von Ambiguitaten verletzen, viel loeniger aber auf s Spiel zu setzen gesonnen sind, so toerden Sie ivohl selbst einsehen, dass uns Berilhrungen dieser Art durchaus nicht conveniren konnen. —
Uebrigens konnte auch sonst llirem Wunsche und llirer Eno ar-tung von mir aus nicht Gmiige geleistet iver den; denn abgesehen davon, dass durch Bestellungen, die ivčihrend meiner Abivesenheit eingegangen sind, meine Buchdruckerei vor der Hand mit Geschčiften ilberhiiuft ist, lotire Ilir Manuscript auch in Bezug auf die innere Instruction filr die Tgpographie nicht acceptabel. Ilire Handschrift enthdlt blosse Materialien zu einer Sammlung, welche erst geliehtet, mit besseren Varianten verglichen, dann geordnet und mit grilnd-lichen Anmerkungen versehen toerden milsste, denn in Ihren Manu-seripten sind die Lieder ohne Consequenz mit verschiedenen Ortlio-graphien aufgezeichnet, voorunter einige mit unerldsslichen Felilern, und die Anmerkungen sind bald deutsch bald krainisch hingeroorf en. Wer solite toohl diese Materialien ordnen, wer die Uebersetzung des
deutschen Textes besorgen ? Ich gestehe es, wir thun besser, wenn tv ir diese lceineswegs oberflachlich abznfertigende Unternehmung eiiic.m Eingebornen, das heisst, einem Krainer, dar mit den nothigen Kennt-nissen ausgeriistet ist, Uberlassen; wozn ich Ihnen aucli bei aller Wiirdigung Ihrer diesfdlligen gnten Intmtionen aufrichtig rathe. — Uns sind iibrigens unsere Oberilhjrischen Bruder in Kram zn lieb und thever, als dana toir an einer VerstUmmelung ihrer getviss merkiviirdigen Nationallieder mittelbar oder unmittMar theilnehmen ivollten, tvo bei dieser Ausgabe auch bei dem besten Willen wegen unserer Unzulanglichlceit, die avfnchtige und brUderliche Herzlich-Jceit, die toir bei uns fiir unsere Jcrainischen Brilder allenihalben zn tvecken tracliten, unbeziveifelt in ein ztveideutiges Licht g na telit tverden mochte. —
Ich bitte Sie nochmals um die Schonung unserer (im politisch-juridischen Sinne) inviolablen Namen , und um die E n tli alt u n g von jedem uns ivie immer beruhrenden Schritte privat und offentlich. Ich tviinsche, dass die Bitte hinreiclie.
Mit aller Aclitung Dr. Ljudevit Gaj.
P. S. Das Geld im Betrage von 20 JI. C. M. ist den Manu-scripten beigeschlossen tvorden, und jolgt mit dem Postioagen, auch habe ich 2 Mannscripte und 9 illyr ische Bilci er als ein kleines Ge-(jengeschenk fiir die mirfreundschaftlich zuqesandte Uebersetzung der serbisclien Lieder, beigepaclct; nehmen sie (liese Kleinigkeiten als ein Andenken von	L.	Gaj.
V	zapuščini Prešernovi se nahaja še dvoje pisem mojih iz leta 1845. Dodam ju iz dvojnega zgodovinsko-važnega vzroka: prvič zato, ker je ta govor, za katerega sem Prešerna naprosil, prva slovenska beseda bila, ki seje menda v Ljubljani na javnem mestu vpričo stoternih poslušalcev govorila, — in drugič zato, ker je prvi javni govor bil našega Lovro Tomana, takrat še le šestošolca na gimnaziji ljubljanski.
Prilika tej v narodnem oziru pomenljivi dogodbi pa bila je ta, da so meščani Ljubljanski hoteli 251etnico svojega mnogo-zasluženega župana Jan. Hradeckega slovesno obhajati in so v ta namen dali podobo njegovo slikati po domačem umetniku J. Stroji, ki je imela spominek ostati v mestnem strelišču, kjer je še. Kosem jaz, takrat že vrednik „Novic“, izvedel, da bode se govoril jubilantu na čast nemški slavnostni govor, nisem pred dal miru, da se je dovolil tudi govor slovenski. Se ve, da sem le težko to ,,milost<4 za narodni naš jezik anno 1845. dosegel, al dosegel sem jo vendar po tem, ko je Hradeeki, nepozabljivi moj prijatelj in sostvarnik „Novic“, na merodajnem mestu odstranil zapreke. Da tedaj nisem na cedilu ostal s „slovenskim vsiljenccm“ niti kar se je tikalo deklamacije niti deklamator j a, moral sem
iskati najizvrstnejših moči — in dobil sem ju v Prešernu in Tomanu — na veliko čast domači besedi.
Pismi, to zadevo obravnavajoči, glasile ste se tako le:
,,Predragi prijatelj! V prilogi prejmeš nektere spomenice, ki sem Ti jih obljubil za slavnostni govor na čast mnogozasluženemu našemu županu Hradeckitu. Prilagam Ti tudi dve nemški pesmi iz prejšnjega časa, ki mi ju je dal gosp. Karinger.
Določeno je, da se ta govor govori v dvorani, ravno predno se odkrije podoba županova, ki je nalaš za to dvorano narejena. Zato prosi predstojnik strelcev, da bi htel slavnostni govor tako osnovati, da konec govora občinstvo pripravi na to odkritje.
Da pa veš, kako se bode vršila vsa slavnost, prilagam Ti v privitku ves program. Slovesnost bode 29. dne t. m. Ker pa tiselc govora in da se ga govornik nauči, vsaj 5 dni potrebuje, prosim Te lepo, da izgotoviš delo do 24. dne t. m.
Velika zahvala vsili domoljubov Ti je že naprej zagotovljena.
Ponavljam tedaj še enkrat prošnjo svojo in Te serčno pozdravljam	Ves	Tvoj
V Ljubljani 10. junija 1845.	Dr. Jan. Bleiweis.
„Dragi prijatelj! Ravnokar mi jo gosp. Blaznik povedal, da ran je vodstvo strelskega društva ukazalo, od slovenskega govora 100'iztisov narediti v zlatu in srebru, 900 iztisov na navadnem pa ličnem papirji.
Bronsiranje prvih 100 iztisov in satiniranje potrebuje veliko dela, zato Te prav lepo prosim, da izgotoviš pesem najzadnji čas do sobote 21. dne t. m., sicer se ne more nič ličnega narediti.
Tudi sem že dobrega deklamatorja dobil — namreč šesto-šolca Thomanna iz Kamnegorice, ki tudi pridno „Novice“ bere. Vse je tedaj dobro napeljano, da se bode Tvoja poezija tudi vredno svojega mojstra na svet postavila, ki bode debelo gledal, ko bode prvikrat v očitni dvorani pri veliki slovesnosti slišal domačo besedo. Jez sim že ves zamaknjen na ta večer.
Morebiti Ti je všeč, da gosp. Thomann pred enkrat govor svoj pred Teboj deklamira, da mu poveš, kako to ali uno želiš govorjeno.
To v naglici od Tvojega
V Ljubljani 18. junija 1845.	Dr. Jan. Bleiweis.
Ker je omenjeni z gromovitim ploskom 25. junija 1845 sprejeti Prešernov-Tomanov govor v izvirni obliki le v rokah onih, ki imajo „Novice“ od leta 1845., naj ga le-sem postavim celega:
Visoko častitljivimu gospodu Janezu N. Hradeclcitu v spomin spoštovanja in hvaležnosti
na dan vcseliga obhajanja 25, leta Njegoviga županovanja Ljubljanski mestjani ‘27. rožnicvcta 1846.
Od sčrčno zaželjeniga poklica,
Ki Tebi zričil varstvo je Ljubljdne,
Pretekla je stolitja četertnica.
Za svojiga roj Alta serca vžgdne Že je takrat napolnil up ves61i,
De mestu očitnimu zlat čas nastane.
Up nar predirzniši si spilnil z dili,
Ki jih pred hitrih 16t val6v togoto Emine bodo letopisi otili.
Pregndl ’z zastavnih bukev si temnoto,
Pod težkim ključam bogatin ne hrani Zaklddov z nezauplivo strahoto.
Roki zdej pridne, umni zdaj možgdni Lahk6 dobi pornič, de se razprosti Med vsaki stdn obilnost, kaj ji brani V
De timu, ki ne zliva v plohi g6sti
Bogastva sriča, kdpljice bolj skope Do jezera zber6 se visokisti,
Pred mnogo si hranilnico Evr6pe
Jo nam oskerbil Tl z tovdrši, k tira Odvrdča rivšino in nji nastope.
Njim, ki greni potriba lit večira,
Al pred je trčSila v njih barko strdla,
Jim z jadri svojim’ pldvati zavira,
Napriti Tvoja je pomič hitila,
Z dobritlivosti zbiram si načinil,
De jih podpira mistna srenja cila.
De bi v samoti rivež ne poginil,
De brat pomdgal bratu bi z nesriče,
Občinsko hišo vbigim si vlastninil.
Kak Tvoje je bili serci goriče,
Za čast, in bldgorstvo Ljubljane,
Lj ubij dne, ljubice nebis in šriče!
Ozrl se na snežniliov velikdne,
Ki jih nar mldjši žarek zore zldte Pozdravi, k’ iz iztika postlje vstdne;
Delič okrig poglij ravni bogdte,
Visocih žit na njih poglej valive,
Nje rike brig, okrig zelene trdte;
Poglej nje čverste, bistrih glav sinove,
Ki vndma v sercih se ]im želja svdta, Obernit’ v dbma čast vsih zgdd osndve; In zvestoserčne nje pogldj dekldta,
Lic rajski zor, oči poglej nebesa,
In sramožljivost, ki je varh njih cvdta; Obči '	’	nčstnjane	očesa,
Veselje v persih Ti s e reč pretrčsa.
Al gerda dčlala pošitst krivico
Je mčstnjanam, in mesta je lepoti, Pokrivši z sivga plAjša nas temnico. Bežitti moraš, oti al ne oti,
Si mislil si, ki si se dčla 16til,
Z cesarsko pomočjd dat’ strah mokroti. Briilreja storočniga si vkrotil,
Močirje vckolčtno je pregnano,
Meglo slovč si vzčt’ od nas zarotil.
Z mostovmi z&Išaš novimi Ljubljano, Bogastva vire nove ji odpčraš;
Sercč za cčlo je deželo vžgdno. Kmetijske družbe ud nje zbor podperaš, Podpčraš z njim domdče Ti ,,Novice", Zahvale vsih Slovencov si nabdraš,
Ki bratov tihotijo zabavljice,
De smo zares mi Kranjci pozabili Že Slave miltcre, nje govorice,
Ki stila v brin je Atilovi sili,
Ki preživela mnoge je narode,
Ki naj naprdj ohrani Bog jo mili!
Zato naj Ti zahvila naša bode
V	del Tvojih naj spomin Ti ti bo časa, Pi domorodec zdrivje ’z tč posdde! Naj Tvdjih dni število se narisa,
Naj vse britkdsti Tebi Bog odverne, Vsih mdstnjanov je, in je prošnja naša, Podobo Tvojo, ki se zdej odgerne,
Časti naj pozni vnuk, Nepozabljivi! Ko divno bomo r6p mi zemlje čeme,
Ki kličemo iz serca: Bog Te živi!
In tako s tem poročilom izročujem svetu Prešernovo literarno zapuščino, katera, če tudi od Prešernovih slovenskih in nemških del nima ničesa, kar bi ne bilo že znano, je vendar zanimiva o tem, da nam marsikter list odkriva pogled v ono dobo slovstva
poštenost in pravico,
našega, ko je živel dr. Prešern, ki je bil sonce, okoli katerega so se sukali veči in manjši slovenski planeti, ki pa je svojo svitlobo razprostiralo tudi daleč v druge slovanske dežele, tako, da, spomnivši se Prešernovih pesem, živo čutimo resnico Koseskovih besed, v prekrasni poeziji njegovi „Kdo je mar1', ko je rekel: „Ce zapoje, vse pvo g l e da!“
čitatelju navedenih pisem Cel akovske ga, Stanko Vraza in družili vsiljujejo sc nehote naslednje misli:
Pisma vsa pisana nemški nam kažejo, da slovenski jezik oni čas — 1832 do 1840 — ni bil še v nikakoršni praktični rabi: za slovenščino delali so tadanii rodoljubi le v nemškem jeziku.
Po pravici sme se, kakor sem že gori omenil, ona doba imenovati „p o e tič n a (pesniška) doba" Slovencev, kajti skoro vse delovanje na narodnem polji gibalo se je le okoli pesem, kateremu začetek in centrum bila je „Kx’anjska Zhebeliza,“ ki jo jo leta 1831. po spodbudi tadanjega bibliotekarja Matija Čopa v Ljubljani začel na svitlo dajati Miha Kastelic; v njej so med pesmami M. Kastelca, Jak. Zupana, BI. Potočnika, J. Holz-apfelna, Jur. Grabnerja, E. J. Kovačiča, J. Kosmača, Jan. Ciglerja, Levičnika, 'Tuška, Zemlje in med nekterimi narodnimi dra-gocenimi biseri bile Prešernove pesmi, ki so izbudile pozornost na slovensko poezijo tudi zunaj mej naše domovine. To je očitno iz pisem zapuščine Prešernove. Oče „Zhebelice“ — Miha Kastelic, takrat skriptor v licealni knjigarni in s Prešernom vred koncipient v pisarni ljubljanskega advokata dr. Chrobata (očeta gosp6 Lujize Pesjakove) je zato prvemu zvezku na čelo zapisal „Prijatlam Krajnfhine“ sledeče besede:
Preteklo dvakrat dvajfet ofrno l6to,
Kar sdrusheni so domovini p61i;
Serze od „Pifaniz“ je komej sgrčto,
Slov6 od njih Ib raskropljfsni vseli;
Preneha pčtje u Emon’ sazhčto —
Le č d e n lerza vnema po deshdli;
Is njega uft nar flaji p6fem 'svira —
Prehitro take ftrune glaf umira!
Modriza Kranjfka dolgo je sdihvala,
Utihnili prijetni fo glafovi,
Saftonj ubrane zitre prebirala,
DremAli, Krajna! tvoji fo linovi:
K Slovenzam drugim reva je sbeshala,
K vam, Poljzov, Serbov, Zhehov ljub’ rodovi;
Vi Krajnze snali fte budit’, unčti,
Nar6du fpet predčrsnemo fe pčti.
Rekel sera zgoraj, da „Čbelična“ doba bila je ,,pesniška doba'* Slovencev in to nam potrjuje vsa korespondenci ja v Prešernovi zapuščini. Da bi se bil oni čas kdo ganil zato, da bi jezik slovenski dobil svoje pravice v šolali, uradih in sicer v javnem življenji, nikjer ni sledu, marveč sta me Prešern leta 1848. in Kastelic več let potem malo pred smrtjo svojo milovala, da gojim le utopije, ako so nadjam, da slovenščina pride v urade!
Iz pisem Celaltovskega, Koritka, Devičnika, Kočevarja in družili je dalje očitno, da Prešern bil je vsem vir, pri katerem so iskali sveta in poduka v slovstvenih zadevah.
Bohoričica je kraljevala tako oranipotentno, da silno nerad se je Prešern ločil od nje in se gajice poprijel še le potem, ko je videl, da ves upor nič ne pomaga in je že leta 1846. „Novi-carn" obveljalo vpeljati gajico.
Kakor se je Prešern, reči smem. po množili pogovorih ž njim, trdovratno držal bohoričice, isto tako bil je velik nasprotnik temu, da bi hrvaško-srbski jezik postal literarni jezik tudi Slovencem. Pisma Vrazova so priča, kako iskreno si je on prizadeval Prešerna dobiti na svojo stran, al ves njegov trud bil je brez vspeha; plačilo za to bila mu je zabavljica, ki jo je Prešern malo taktno še živemu svojemu častitelju napisal leta 1847. v svojih pesmah pod napisom ,,Narobe Katon", kjer je Vraza imenoval ,,Slovencev vskoka", in rodoljuba, katerega Davorin Trstenjak v životopisu njegovem (glej „Koledarčok slovenski") imenuje „čisto dušo brez vsake strasti, ki je strastno le ljubil narod svoj", po krivici dolžil, da ,,lakota shlve blagi, je vlekla pisarja drugam." Ali to je bila velika slabost Prešernova, da je rad strastno kritikoval in ščipal pisatelje druge, pa tudi svojim prijateljem ne prizanesel, če je imel, kakor Nemec pravi, „einen Witz anzubringen." Dokaz temu so njegovi ,,zabavljivi napisi",
v	katerih se je sicer skril pod ,,pregovor in zagovor," kar pa mu je le verjel ta, kdor malo „krotkega očeta" ni poznal.
O vzajemnosti slovanski med pisatelji in knjigarji ni bilo takrat skoro niti sledu niti tiru; središča slovanska: Zagreb, Praga in Ljubljana le malo so se poznala.
Povest,
kako se j« Ivan Ivanovič razprl z Ivanom Nikiforovieem.
Ruski spisal Nik. V a 8. Gogolj.
Poslovenil Lav. G or d n j ec.
Prvo poilavje.
Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič.
Krasen bekeš ima Ivan Ivanovič, odličen je! A kakova so ta jagnjeta! Na vseh končinah — kaka so jagnjeta! Sneg in modriš! Stavil bi, ne znam, kaj, ali ima kedo drugtakova! Ozrite se, za Boga, vA-nja, — zvlasti kedar se snide s kom in govori z njim, pogledite ja sč strani: kaka bliščoba je to! Človek je ne more popisati: aksamit, srebro, ogenj! O, naš Bog in Gospod! Cudodejni Nikolaj, ljubljenec Božji! Da jaz nijmam takega bekeša! Omislil si ga je bil, predno je Agalija Tedosjevna odšla v Kijev. Ali poznate Agafijo Tedosjevno? To je ta, ki je uho odgriznila dohodkarju.
Jak moški je Ivan Ivanovič! Kakov dom ima v Mirogradu! Okrog njega je na vseh straneh pristrešje na hrastovih slopeh, pod pristrešjem pa so povsodi klopi. Kedar vstane huda vročina, Ivan Ivanovič bekeš vrže raz s6 — in hlače, da je v samej košulji, in počiva pod pristrešjem in gleda, kaj se godi na dvorišči in na ulici. Kake ima jablane in hruške baš pri oknih! Le odprite okno, a veje se prikaži v sobo. Vse to je pred domom; ali ko bi videli, kaj ima na vrtu! Cesa neki nij tamkaj?! — Slive, višnje, črešnje, vsakojaka zelenjava, solnčnice, kumare, dinje, stročje, — da, tudi gumno in kovačnica — vse to je na njem.
Vrl človek je Ivan Ivanovič! Jako rad jč dinje; to je njegova najljubša jčd. Ko hitro poobeduje in v samej košulji odičle pod pristrešje, takoj Gapki ukaže, naj prinese dve dinji, in sam jo razreže, seme pobere v poseben popir, pa začne jesti. A Gapki še ukaže, naj prinese črnilnico — in lastnoročno na popir sč semenom naredi napis: To dinjo sem snedel tega in tega dn6. Ce pa ima kakega gosta, zapiše: Pomagal mi je ta in ta.
Pokojni Mirograški sodnik je vesel bil vselej, kedar je gledal Ivana Ivanoviča dom. Da, saj pa je tudi lep ta dom! Meni je po godu to, ker so okrog njega na vseli strančli sobe in sobico urejene tako, če se ozremo nd-nj z daleč, — da vidimo le strehe, naslonjene drugo na drugo, kar je močno enako namehurjenemu okrožniku, še podobnejše pa gobi, prirastlej k drevesu. Sicer pa so vse strehe trstikaste: iva hrast in dve jablani, ta drevesa nd-nje raztezajo svoje široke veje. Skozi drevje na ulico prodirajo in škilijo srednja okna z narezljanimi, pobeljenimi oknicami.
Pošten človek je Ivan Ivanovič! Poznd ga tudi Poltavski pooblaščenec ! Doroš Larasovič Puhivočka se mu oglasi vselej, kedar je na poti iz Horola. A Kolibrdski protopop, oča Peter, kedar se pri njem zbere nekoliko gostov, vsak pot opomni, da ne poznd nikogar, ki bi krščanskim dolžnostim ugajal in živel tako, kakor jim ugaja, kakor živi Ivan Ivanovič.
Ljubi Bog, kako čas beži! Več, nego deset let jo uže tega, kar jo ovdovel. Otrok nij imel baš nič. Gapka ima otroke, le ti Cesto skačejo po dvorišči. Ivan Ivanovič vselej vsakemu izmej njih ddde ali presto, ali kosec dinje ali pa hruško. Gapka ima shrambam in kletim ključe; včlikega zaboja, ki stoji v njegovej spalnici, in srednje sobe ključa pa ima sam Ivan Ivanovič pri sebi, zat6 ker nikomur rad ne ddde stopiti tija. Gapka je zdrava deva, hodi v zapaski *), ima čvrste meče in rudeča lica.
A kako je Ivan Ivanovič pobožen! Slehrno nedeljo nd-se dene bekeš in ide v cerkvo. Ko pride vd-njo Ivan Ivanovič, prikloni sc na vse strani , navadno stopi na kliros**) mej pevce in vrlo priklada sč svojim basom. Ko pa je konec službo Božje, Ivan Ivanovič ne more strpeti, da bi ne šel mimo vseh beračev. ***) Morda bi ga ne brigala ta mrzkost, pa razvnemlje ga prirojena dobrota.
„Zdravstvuj, sirota! — opomni navadno, ko hitro zagleda kdko prav pokvečeno starko v raztrganej, iz samih zaplat sešitej obleki. „Od kodi pa si, ubožica?“ —
*) Zapaska je nekov poseben , pisan pas, ki ga ženstvo noseva le v Maloruskej.
**) Na obeli straneh pred oltarjem stojč pevci, kateri o Božji službi sami sebi (stran strani) odpevajo, ali pa duhovnemu odgovarjajo. To pro-storišče imenujd kliros.	L.	G.
#**) Ruski berači se po svojej starej navadi po Božjej službi v dveh vrstah razstavijo vselej od vrat dalje. Narod mora ves na poti iz cerkve mimo njih iti. Prosjači in beračice stezajo svoje roke in prosijo iu ljudem srca mečč z najslajšimi besedami. Rekajo jim: očke, mamice, redniki. Čem veči je praznik , čem znamenitejša je cerkva, tem veči sta ti vrsti, ki se začenjati takoj pri vratih. Ker pa bi vsak berač bil rad blizu vrat, zato se radi pulijo, dosti potov uže v svetišči v s ta n 6 prepiri. L. G,
„Jaz, gospodek, iz vasi sem prišla. Tri dni už6 nijsem ni pila ni jedla ničesar, izgnali so me lastni otroci."
,,Uboga duša! kaj pa da si 16-sem prišla?' —
„1 nu, gospodek, miloščine prosit, da bi mi lcedo kaj dal vsaj za -kruh."
,,Hm! ali bi rada kruh jedla?" — povprašuje navadno Ivan Ivanovič.
,,Zakaj bi ga ne jedla rada? — saj sem lačna, kakor psica."
„Ilm!“ — vpraša navadno Ivan Ivanovič, ,,morda bi tudi mesa rada?" —
„1 rada, vse, kar mi vaša milost rači dati, — vse mi bode po godu."
,,Hm! morebiti je meso boljše od kruha ?“ —
„Kako bi lakota izbirala si?! vse kar račite dati, —vse bode dobro!" — Po teh besedah je starka navadno stegnila roko.
,,Nu, idi z Bogom!" — rekel je Ivan Ivanovič. ,,Zakaj tii stojiš? — sJij jaz te ne bijem!" — povprašal je in kliknil — in obrnil se je zopet v drugo, ti'etjo siroto, a naposled je odšel domov, ali pa je, za t6 da je izpil kupico žganja, ubral pot k sosedu Ivanu Nikiforoviču, ali k sodniku, ali pa k policijskemu pooblaščencu.
Ivanu Ivanoviču je jako po godi, če mu lcedo prinese k&lco darilo ali lcdko slastno jod. To ima jako rad.
Vrlo moder človek je tudi Ivan Nikiforovič. Njegov dvor je poleg dvora Ivana Ivanoviča. Onadva sta taka prijatelja, kakoršnih še nikoli nij videl svet. Anton Prokofijevič Pupopuz, ki še zmčrom hodi v cimetastej suknji z modrimi rokavi in vsako nedeljo obeduje pri sodniku, leta je kaj rad opominjal, da je Ivana Nikiforoviča in Ivana Ivanoviča sam vrag zvezal s po vezjo. Kder je Nikiforovič, tam se tudi Ivanovič suče.
Ivan Nikiforovič nikoli nij bil oženjen. Govoričili so pač, da je bil pozakonjen , pa nij bilo r6s to. Jaz dobro poznam Ivana Nikiforoviča in upam se trditi, da ni mislil nij nikoli na ženitbo. Ali kako vstajajo vse te lcodrčije ? — Tako, kakor so bili zagnali glas, da je Ivan Nikiforovič rep zadaj prinesel na sv6t! Ali ta izmišljija je suhoparna, gnjusna in nepristna tako, da nij treba, da bi jo izpodbijal izobraženim čitateljem, katerim je brezi vsakoršne sumljivosti znano, ka le vidmi (čaralnice), pa še teh le redko kateri, imajo repke zadaj. A vidmi so bolj ženskega, nego moškega spola.
Ce prav pa sta le ta nenavadna tovariša bila velika prijatelja, vendar nijsta bila do cdla podobna si.
Ivan Ivanovič ima ta posebni dar, da nenavadno prijetno govori. Za Boga, kako govori! TAko čutje nam je mogoče le takrat, kedar nam po glavi išče kedo, ali pa s prstom polagoma šegače nas na peti. Poslušaš, poslušaš, da sc ti nap6sled glava povesi. Prijetno, nenavadno prijetno! kakoršen je spanec po kopi. A Ivan Nikiforovič rajši molči, zato pa, kedar zine kako besedo, rajši se
mu s pota umaknite, odreže se boljše, nego reže katera si bodi britva.
Ivan Ivanovič je suh in visok; Ivan Nikiforovič je malo niži, ali zato se razprostira na širjavo.
Ivana Ivanoviča glava je podobna redkvi — z repom navzdol ; Ivana Nikiforoviča glava je enaka redkvi — s korenino navzgor.
Ivan Ivanovič le po obedu vselej leži v samej košulji pod pristrešjem; na večer vzame belceš na-se in ide kamor-si bodi, ali k založniku, kateremu daje moko, ali pa kam na polje streljat prepelice. Ivan Nikiforovič cčle dni preleži na krilci a če dan ni j prevroč, navadno hrbet obrne v solnce in kar ne gane ae. Redarje zjutraj vedrega srca, odide po dvoru in pregleda gospodarstvo, potlej pa zopet leže. Poprejšnja leta je časi šel k Ivanu Ivanoviču.
Ivan Ivanovič je nenavadno vljuden človek, o rednem razgovoru nikoli ne žugne nikakoršne neprilične besede, a prdcej zameri, če zasliši kako tako besedo. Ivan Nikiforovič se časi spozabi. O takih prilikah takoj vstane Ivan Ivanovič in opomni: „Dosti je! dovolj je! Ivan Nikiforovič! Rajša beživa na solnce, takih, Bogu zoprnih besed ne smeva govoriti!“
Ivan Ivanovič je zelo srdit, kedar mu kaka muha pade v boršt (polivko); spozabi se, okrožnik vrže ob tla — in kuharica jih zvč, da ima dosti. Ivan Nikiforovič se posebno rad koplje, a ko do vratu sede v vodi, ukaže, da tudi v vodo prčd-enj postavijo mizo sč samovarom — in jako rad pije čaj o takovem hladu.
Ivan Ivanovič se vsak teden obrije dvakrat, Ivan Nikiforovič pa enkrat.
Ivan Ivanovič je neznanski radoveden; Bog varuj, če mu kedo jame kaj pripovedati, pa mu ne dopove. Če mu kaj nij po godu, takoj pokaže to. Ivanu Nikiforoviču pa grozno težko poznaš na obrazi, ali je zadovoljen, ali srdit: če jra tudi kaj veseli, ne pokaže tega na sebi'.
Ivan Ivanovič je nekoliko bojazljivega duha. Ivan Nikiforovič palc ima šaravare (hlače) tako široko nagubančene: ko bi jih kedo napihnil, da bi vd-nje vtaknil ves dvor s6 žitnicami in kolnicami vred.
Ivan Ivanovič ima velike oči, take, kakoršen jo tobakov cvet, a usta na ipsilon; Ivan Nikiforovič je majhnih očij, rumenkastih, do c61a se mu zgubljajo mej gostimi obrvimi in v zabuhlem obrazi, njegov nos pa je zrela češplja.
Ivan Ivanovič, kedar ti ponudi tobaka, vselej popi-eje tobačnici pokrovček polizne z jezikom, potlej dleskne po njem s prsti, in če je gost njegov znanec, povpx-asa: „Ali smem poprositi, dragi gospod? — ali vam je po godu?" — če pa nij zna-
*) Boršt je polivka iz rudeČe pese, govedine in slanine. L. G.
ncc, povpraša: ,,Ali smem poprositi, dragi gospod, nij; mam te fiesti, ne znam vašega imena, ni stanu, niti vase dostojnosti, ali ne zameriteV“ — Ivan Nikiforovič pa vam kar v roko stisne tobačnico in le opomni: „Oprostite.“
Kakor Ivan Ivanovič, tako tudi Ivan Nikiforovič — hudo sovražita bolhe, za tega d6Ij vIvan Ivanovič in Ivan Nikiforovič o nobenej priliki ne izpustita Zida sč svežnjem, da bi od njega ne kupila vodic v raznih stekleničicah temu mrčesu na kvar, popreje pa ga vsak pot dobro oštejeta, zakaj hlapčuje židovske) veri.
Sicer pa, da si se Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič nekoliko razlikujeta, vendar-le sta oba vrla možaka.
ktero nam razodene, kaj je bil Ivan Ivanovič poželel, o čemer sta se razgovarjati jela Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič, in kakov je bil konec.
Zjutraj — to je bilo julija meseca, ležal je Ivan Ivanovič pod pristrešjem. Dan je bil vroč, zrak suh, kar igral je vslcd velike vročine. Uže je Ivan Ivanovič bil za mestom pri koscih in na hu-torji (na pristavi); katero žensko je srečal, ali kmeta, vsakega je povprašal, od kodi, kam in po kaj. Grozno se je bil upehal, torej je legel, zat6 da bi se oddahnol. Ležal je dolgo časa in ogledaval je shrambe, dvor, kolnico, perjad, ki je begala po dvorišči, in premišljal: „Bog, o Ti moj Gospod! kakov gospodar sem jaz! česa mi manjka V — Pcrotnina, poslopja, shrambe, na kar se le spomni človek, prekuhano žganje, rozolija; na sadniku hruške, slive; na gredišči mak, zelje, grah.... česa mi še manjka?.... Rad bi znal, česa bi mi manjkalo?" —
Ko je bil Ivan Ivanovič zastavil si tako globokomiselno vprašanje, zamislil se je, a o tem so njegove oči iskale druge predmete, všle so črez plot na Ivana Nikiforoviča dvor — in zamaknile so se v poseben prizor. Neka suha starka je iznašala ostarelo obleko in razvešala jo po nategnjenej vrvi, zat6 da bi se prezračila, kar prineso staro „ uniformo" z obnošenim obšivom — in razprostr6 v zrači rokava, lctera sta objemala zlatotekan korset (jopico); po „uniformi“ se je prikazala plemenitaška suknja z orliči na gumbih in z objedenim ovratnikom; po suknji so na vrsto prišle kazimi-raste hlače, na mnogih mestih zamazane, ki so svoje dni raztezale se po Ivana Nikiforoviča nogah in katere bi zdaj bile pristovale samo njegovim prstom še; poleg teh hlač so druge hlače visele tako, kakor črka A. Potlej je na vrsti bil moder, kozašk bešmet, *)
*) Bešmet, kaftan, kozakin, to so moška oblačila. Kaftan je sploh vrlina moška n&rodua obleka po vsej Iiuskej. Bešmet in kozakin pak sta kozaški suknji.
kateri si je bil Ivan Nikiforovič dal skrojiti pred dvajsetimi leti, ko je odhajal na vojsko in brke pustil si. Na posled, drugo k drugemu, blisknil je tam tudi meč, podoben kakej v zrak molečej šilini. Potlej so se zasulcnili nabori nekega oblačila, podobnega kaftanu, barvo je imelo temno-zeleno, gumbi so bili medni in veliki, kakor kak petak (pet kopejk). Izza naborov je gledal telovnik, obšit se zlatimi obkraji, spredaj je bil močno izrezan. Telovnik je kmalu zakrila pokojne babice stara suknja, ki je imela tolika žepa, da bi bil človek bučo lehko del, v kateri bi bil hotel.
To se je mesilo vse povprek in Ivan Ivanoviču je bilo jako zanimljiv prizor; a o tem so se solčni žarki redoma vsipali zdaj na modri, zdaj na zeleni rokav, na rudeči obkraj, ali na del zlate tkanine, ali pa so igrali vrhi meča, in vzbujali so s to redkostjo nekaj nenavadnega, podobnega tistemu prizorišču, katero okrog voze po vaseh kočujoči ciganije, zvlasti kedar se naroda gromada močno gnječi in gleda kralja Heroda sč zlato krono, ali Antona, peljočega kozo; *) za prizoriščem škriplje1) gosli, cigan z rokama tleska po ustnih, ker nijma bobna, solnce zahaja in južne noči čvrsti hlad krepkejše objemlje polnoletnim vaščankam vratove in prsi.
Starka je kmalu prilezla iz čumnate, krehala in za seboj privlekla starodavno sedlo z raztrganima stremenoma, z razdrapanimi usnjatimi toki za samokrese, s šabrako, ki je bila rudeča nekedaj, zlato prosita in imela je medne šipice.
„Dej, abotna baba!“ — mislil je Ivan Ivanovič, „nap6sled privleče še cel6 Ivana Nikiforoviča prezračit!"
A resnično: Ivan Ivanovič se nij do cela zmotil o svojej do-zdevi. Blezu po petih minutah se prikažo Ivana Nikiforoviča nankinaste šaravare, kterih je bilo skoro pol dvora polnega. Po vsem tem je prinesla še čapko in puško.
„Kaj pa to znači?" — povpraša se Ivan Ivanovič. „Jaz nikoli še nijsem videl, da bi puško imel Ivan Nikiforovič. Kaj še? Da bi bil strelec, sJij nij, pa ima puško ! Čemu je neki mui1 — A je lepa puška to! Jaz bi bil už6 davno rad kupil si tdko; presneto bi rad imel to puško, jaz se rad zdaj pa zdaj pokratkočasim s
puško!"
„Hoj! starka! staruha!" — zakriči Ivan Ivanovič in migne s prstom.
Starka pride k plotu.
„Kaj pa imaš ono-le tam, babica?" —
„Skj sami vidite, puško!"
„Kakovo puško?"
*) Anton pelje kozo itd. — to je marijonete znamenit kosec, priljubljen v Maloruskej, o njem jo po Maloruskej znana posebna, smešna pesen.
Letopis. U. 1875.	13
„A kedo zna, kžko! da je moja, morda bi znala, iz česa je, pa je gospodova."
Ivan Ivanovič vstane in jame z vseli stranij ogledavati puško, in pozabil je starki oponesti, zakaj je puško z mečem vred prinesla zračit.
„Kakor jaz sodim, menda je železna," — govorila je staruha
dalje.
,,Hm! železna. Zakaj pa železna?! — opomni sam sebi Ivan Ivanovič. ,,Ali jo užč dolgo časa ima gospod?" —
„Mogoče je, da užč dolgo."
„Lepa puška je to!" — opomni Ivan Ivanovič zopet. „Jaz ga ogovorim, da bi mi jo dal. Cernu je njemu? — dam mu zd-njo, kar koli. No, babica, ali je do nul gospod?" —
,,Domd je — doma."
„Ali leži?" —
„Ležl.“
„Nu, dobro je, pridem k njemu."
Ivan Ivanovič se obleče, vzame v roko grčasto palico na pse, zato ker jih je v Mirogradu po ulicah mnogo več, nego ljudij, in odide. —
Da si je Ivana Nikiforoviča dvor bil poleg dvorišča Ivana Ivanoviča, in če prav je človek lehko z dvora na dvor zlezel črez plot, vendar-le je Ivan Ivanovič šel po ulici. S te ulice je moral kreniti na uličico, ki je bila tako ozka: če je slučajno voz srečal voz, samec samca, da nijsta mogla dalje peljati, če voznika nijsta zadnjih koles prijela obema in ne nazaj zavlekla — tega voza le-sem , tega pa le-scm na ulici, pešci pak so korakali, kakor po cvetiji, po koprivah, ki so rastle po obeh straneh ob plotu. Na to uličico na enej strani drži Ivana Ivanoviča kolnica, na enej pa Ivana Nikiforoviča zakladnica, vrata in golobnjak. Ivan Ivanovič stopi k vratom in zaškriplje s kljuko. Na dvorišči jemč psi lajati; ali takoj se je nazaj pomaknila psov pisana gruča, začeli so migati z repi, ker so bili zagledali znano osobo. Ivan Ivanovič je odšel po dvoru, na katerem so sč svojo pisanostjo odlikovali se indiški golobje, ki je posipal jim Ivan Nikiforovič sam, — kder so ležali bučam in dinjam olupki, tu je bila trava, blizu trave je počivalo potrto kolo, drugdč je ležal obroč sč soda, v prahu pa se je preobračal dečali v zamazanej košulji — to je bil obraz, kakoršne imajo malarji radi. ltazobešene obleke senca se je razprostirala skoro po vsem dvoru in delala je na njem nekoliko hladu. Starka ga je počestila s priklonom, zdehnilo se jej je in stala je namesti. Pred domom se je ponašal krilec s pristrešjem na dveh hrastovih slopeb, -• s pristrešjem, ki je varno branilo solnca, katero o tem časi v Maloruskej ne pozna nikakoršnega usmiljenja, ter pešca od vrha do tal obliva z vrelim potom. Dovolj nam priča, kako silno je Ivana Ivanoviča gnala želja, da bi dobil neogibno reč, — to
nam dosti priča le-to, ker je upal se z doma iti o takej vročini, a vzlaati ker je imel staro navado, da je sprehajal se le na večer.
Čumnata, v katero je stopil Ivan Ivanovič, je bila temna do cčla , zato ker so oknice bilo zaprte — in solnčni žarek, ki je gledal skozi luknjo v oknici, igral je , kakor mavrica in lomil se na nasprotnej steni, risal jena njej obraz : strehe iz trstičja, drevje in na dvorišči razvešeno obleko, le da so hlačam noge navzgor gledale. Vsled tega je vsa čumnata bila nekako čaralno na pol razs vitij ena.
,,Pozdravi Vas Gospod Bog!" — spregovori Ivan Ivanovič.
„A, zdravstvujte, Ivan Ivanovič!" — odzdravi glas čumnati iz kota. Zdaj stoprv Ivan Ivanovič zagleda Ivana Nikiforoviča, ležečega na šareniei, razgrnjenej po tleh.
,,Prizanesite, ker sem pred Vami — tak, kakorsnega me je Bog ustvaril.“
Ivan Nikiforovič je ležal brezi vsega, cel6 brezi košulje.
,,To nič ne dd. Ali ste spali denes, ivan Nikiforovič?" —
,,Spal sem. A vi ste spali, Ivan Ivanovič?" —
„Spal sem."
,,Tedaj ste stoprv vstali?" —
„Da sem stoprv vstal! Bog mi grehe odpusti, Ivan Nikiforovič! kako je mogoče spati tako dolgo časa! Jaz sem stoprv prišel s pristave. Prekrasno je žito po polji! čudovito! a seno je jako visoko, mehko in mastno!"
„Horpina!“ — krikne Ivan Nikiforovič, „prinesi Ivanu Ivanoviču žganja in pirogov *) (paštet) se smetano vred.“
„Lep dan je denes.“
„Ne hvalite ga, Ivan Ivanovič; da bi ga vrag vzel! saj ne znam, kaj bi jel delati zbog same vročine/'
„Dejte, kaj Vam je treba opominjati vraga! Aj, Ivan Nikiforovič ! zapomnite si moje besede, ali prepozno utegne biti to: pekle Vas bodo še na tem sveti Bogu neugodne besede."
„S čim pa sem Vas razžalil, Ivan Ivanovič V Siij vendar nijsem dotaknil so ni Vašega oče niti Vaše matere. Ne znatn , s čim bi Vas bil razžalil."
„Dosti je užč, dosti, Ivan	Nikiforovič!"
„Bog zna, da Vas nijsem	razžalil, Ivan	Ivanovič!"
„Cudno je to, ker še zdaj prepelice netč iti na piščalko."
„Delajte, kar hočete; mislite, kar Vam je drago, ali jaz Vas nijsem razžalil z ničimer!"
„Ne znam, zakaj ne id6!" — govoril je Ivan Ivanovič dalje, kakor bi ne bil slišal Ivana	Nikiforoviča;	„ali	nij	še pravega
časa ... ali už6 je, zdi se mi,	čas zdaj.’*
,,Ali ste dejali, da je žito lepo?" —
*) Pirog je pečenina s testom prevlečena.
„Oudovito je lepo, neizmerno!“
„Po teh besedah sta oba molčala."
„Zalcaj pa Vi, Ivan Nilciforovič, razobešate obleko ?“ — povpraša naposled Ivan Ivanovič.
„Da, prekrasno, skoro novo obleko, poblatila jo je ta pro-kleta baba; zdaj pa zračim to; sukno je tenko, izborno, le obrnoti ga bode treba — pa bode zopet nosno !"
,,Meni se jo tam priljubila neka reč, Ivan Nilciforovič."
,,Katera?" —
„Povedite, prosim Vas, čemu imate puško, ki tam visi, da se zrači z obleko vredV" — Po tem vprašanji je Ivan Ivanovič ponudil tabaka. ,,Ali smem poprositi, če ne zamerite?“ —
,,Nič ne zamerim, hvalim! potegnem sam svoj tobak/1 — opomnil je, začel tipati okrog sebe in prinesel je tabačnico.
„Dejte, lo ta prismojenavbaba! tedaj je tudi puško odnesla prezračit. Dober tobak dčla Zid v Soročincih. Sam ne znam, kaj devljo vanj, ker tako lopo diši! skoro — kakor balzam. N&te in razzvečite ga nekoliko v ustili : ali nij rčs, da je skoro takov, lca-lcoršen je balzam? — Zagrabite, ukažite!
„Povedite mi, prosim Vas, Ivan Nilciforovič! zmerom mi ta puška roji po glavi; čemu Vam je, ker je no potrebujete?" —
,,Zakaj je ne potrebujem? A če sc mi utegne zljubiti, da bodem streljal?" —
„Bog mi grehe odpusti, Ivan Nilciforovič! lcedaj pa boste vi streljali? — Morda po sodnjem dnevu? — Vi, kar jaz pomnim, in česar se drugi spominjajo, menda nijste ubili še ni vrabca, pa tudi natore Vam Gospod Bog nij dal take, da bi se s puško pečali. Vaša rast, Vaše telo je obiio, kako bi pa brodarili po moča-rinah? —- a kaj Vaša obleka, katerej ime nij, da bi ga človek izbleknil o vsakcj priliki, le ta visi na vetru; a sicer, — a poleg tega... Ne, Vi morate pokoj uživati (Ivan Ivanovič, kar smo uže opomnili, govoril je navadno prijetno, lcedar je bilo treba koga pregovoriti. Kako je govoril! Bog, kako je govoril!) Da, Vam pristuje najvažnejša skrb. Čujte, prepustite meni puško! ‘
,,Kalco bi mogoče bilo to? ta puška je draga; takove puške tudi ne dobite nilcder. Jaz sem jo od nekega Turčina kupil takrat, ko sem odhajal na vojsko, zdaj pa bi jo kar na vrat na nos prepustil! Kako bi mogoče bilo to? — to je orožje — neogibno potrebno!"
„Zalcaj je neogibno potrebno?" —
„Pa celo vprašujete, zakaj! A če razbojniki napadejo hišo? ... Pa še opomnite, da nij neogibno potrebna — puška! Slava Tebi, o Gospod! zdaj sem miren in ne bojim sc nikogar. A zakaj ne? — zato ne, ker znam, da v sobi imam puško."
„Lepa puška je to! Ali vendar je, Ivan Nilciforovič, prožina pokažena v njej."
„Kako je to? — zakaj je pokažena? To leliko popravim; treba jo je le namazati s konopnim oljem, zat6 da se je rija ne poloti.“ ,, Vase besede, Ivan Nikiforovič, nikakor ne pričajo prijateljske vdanosti do me. Vi mi z ničimer nečete ustreči, na znamen je najine prijazni/'
„Kako se upate, Ivan Ivanovič, govoriti, da Vam jaz ne ska-zujem nikakoršne prijazni? — Kako morete svojej vesti nasprotovati s Čim takim? — Vaši voli se pasti po mojej stopi, a jaz jih še nobenkrat nijsem vgnal. Kedar idete v Poltavo, vselej mc ogovorite za voz , pa sem Vam už6 odrekel ga kedaj ? — Vaši paglavci lazijo črez plot na moj dvor in igrajo z mojimi psi — a jaz nič ne vgovarjam. Naj igrajo, da le nikogar ne motijo! naj le igrajo!“
,,Ker mi-puške nečete podariti, pa bodi! Prosim Vas, pa jo zamenite s čim.1*
„Kaj pa bi mi dali za njo?“ — Po tem vprašanji se Ivan Nikiforovič opre na komolec in pogleda Ivana Ivanoviča.
,,Dajem Vam za njo rudoglavo svinjo, to, ki sem jo zredil za dimnik. Izvrstna svinja je to! Zagotavljam Vas, da se Vam bodoče leto oprasi.“
„Jaz^ sam no znam, kako morete Vi, Ivan Ivanovič, tako govoriti. Cemu potrebujem jaz Vaše svinje? Morebiti za to — da vragu svatbo priredim
„A zopet! Vi ne morete baš ničesar učiniti brezi vraga! To je grehotno, za Boga, to je greh, Ivan Nikiforovič!"
„Ali kako je to, Ivan Ivanovič! Vi ste vse v vsem, pa svinjo d a. j ate za puško, ta smrad!“
„1, vrag zna, — kaj pa je svinja kaj takega, Ivan Nikiforovič ?“ „Kaj pak! Ko bi Vi le nekoliko presodili: to je puška, taka, kakoršna je pristna; a svinja, le-ta smrad! Da Vi ne govorite tega, jaz bi menil, da je to kaka razžaljivost.
„Kaj pa Vam graja mojo svinjo ?“ —
„A zakaj Vi, modra glava, tiščite v mc? da bi jaz svinjo...“ ,,Sedite, sedite! nc bodem več ... imejte puško, naj Vam le gnjije in rija razjeda jo, naj le počiva v kotu, tam v sobi, nečem več govoriti o njej!“
*) Vragu svatbo delati (v izvirniku je: pominki), to je gostijo prirejati — mrtvemu na spomin; njegove smrti oblctnieo pa imenujo p a-11 ihi d o. Prevod ima mnogo menj smešnosti; morali bi pisati; služiti za vraga rekvijem. Sploh to Gogoljeve povesti so vsakemu tistemu, kateri maloruski ne zna dobro, tudi Velikorusu, menj smešne. Kedor bi v Slo-venskej za puško obetal to, kar ponuja Ivan Ivanovič, ta bi ne dajal malo; drugače pa je v Maloruskej, kder so vsi zemski pridelki nenavadno po ceni, a vsi rokodelski izdelki zelo dragi.
Zdaj je vstalo molčanje.
„Govor6," — spregovori zopet Ivan Ivanovič, „da so trije kralji vojsko napovedali našemu caru."
„Da, to mi je uže povedal Peter Fedorovič; a kako vojsko?
—	pa zakaj ?" —
„Za trdno Vam ne morem povedati, zakaj, Ivan Nikiforovič. Jaz menim, da zat6, ker kralji hote, da bi mi vsi sprejeli Turško vero."
,,Dejte, le ti sanjači, kaj se jim še zljubi!" — oponese Ivan Nikiforovič, dvignivši glavo.
„Dejte, a naš car jim je za tega dčlj odobril vojsko. »Nikakor/' ■— dejal je car, ,,sprejmite Vi Kriščevo vero!*'
„Ha! ali jih naklestijo naši, Ivan Ivanovič!"
„Menda jih nabij6! Tedaj nečete zameniti puške, Ivan Nikiforovič?" —
»Čudovito se mi zdi to, Ivan Ivanovič! Vi ste, menim jaz, človek na glasi — zbog svoje učenosti, pa govorite tako, kakor kak nedoletnik. Kaj bi jaz za takega priprostaka . .."
„S6dite, sčdite! Z Bogom, naj ide, kamor hoče; vsaj ne bodem več govoričil."
To trenutje služnica prinese pirogov in žganja.
Ivan Ivanovič je izpil merico žganja in pokusil pirog se smetano vred. „0ujte, Ivan Nikiforovič ! dddem Vam poleg svinje še dve vreči ovsa; znam, da ovsa nijste vsejali Vi. Letos, ali je tako ali tako, morali boste kupiti ovsa."
,,Aj, za BAga, predno bi človek z Vami govoril, moral bi sc graha najesti vselej! (To še nij nič, Ivan Nikiforovič ima še boljše izreke.) Kedaj ste slišali, da bi kedo bil puško dal za dve vreči ovsa? — — Nečete se zmotiti, da celo bekeša ne ponudite 1"
,,Ali ste z&bili, Ivan Nikiforovič, da Vam ponujam tudi še svinjo."
„Kaj? Ali dve vreči ovsa in svinjo za puško?" —
„No, kaj je, ali je to malo?" —
,,Ali za puško?" —
„Blezu da, za puško!"
,,Ali dve vreči za puško?" —
„Dve vreči, pa ne praznih, temuč z ovsom vred, na svinjo pa ste pozabili!"
,,Dajte se Vi sč svojo svinjo vred namalati in idite mi z njo vred k vragu !"
„0, z Vami naj bi kaj začel človek! Videli boste, na onem sveti Vam jezik nasad6 z gorečimi iglami zbog takih bogokletnih besed. Kedor z Vami govori, le-ta mora omiti si obraz in roci, pa še pokaditi se mora."
„Ne zamerite, Ivan Ivanovič! puška je gosposka reč, redka znamenitost, poleg tega pa je v sobi prijetna krasota ..
,,Vi, Ivan Nikiforovič, ponašate se sč svojo puško tako, kakor Honza s svojim pomalanira telovnikom ,“ vsčene ga Ivan Ivanovič nevoljen, ker je resnično uže jeza grabila ga.
„A Vi, Ivan Ivanovič, Vi ste prav go s jak. —
„Da Ivan Ivanovič ni j izbleknil te besede, razprla bi se bila, a naposled bi se bila razaebila po navadi — prijateljski; ta pot pa se je to steklo do cela drugače. Ivan Ivanovič je bil hudo razpalil se.
„Zakaj ste to rekli, Ivan Nikiforoviči“ — povpraša s povzdignjenim glasom.
„Dejal sem, da ste, kakor gosjak, Ivan Ivanovič!"
,,Kako se upate, sudar, *) da ste se izneverili vljudnosti in dostojnosti; rla ste zabili moje rojstvo, ter ste me onečestili s takim zaničljivim imenom?" —
,,Ali je to kaj zaničljivega? Zakaj pa ste Vi, vse v vsem, tako razkolebali svoji roci, Ivan Ivanovič?" —
, Še enkrat: zakaj pa ste se Vi predrznili, zakaj ste pozabili na vso vljudnost, ter ste mi dejali, da sem gosjak?" —
,,E — — Ivan Ivanovič! zakaj ste se tako razkokodalcali ?!" ,,Ivan Ivanovič se nij mogel zmoči: ustna so se mu tresla, usta so promenila svojo navadno podobo — ipsilon in naravnala se mu na O; z očmi je prodiral, kar ogenj je švigal iz njih. Tak je Ivan Ivanovič bil nenavadno redko; moral ga je kedo hudo razsrditi.
„Razodevljem se Vam," — vskriknil je Ivan Ivanovič, „ni poznati Vas nečem!" —
„Velika nesreča je to! za B6ga, te ne pretrpim!" — oponese mu Ivan Nikiforovič. — A legal je, legal, bogme, da je legal, zelo neljubo mu je bilo to.
„Moja noga nikoli ne stopi več črez Vaš prag!"
„Da te vendar! o joj!" — kričal je Ivan Nikiforovič, vsled same jeze nij znal. kaj dela, in vstal je proti svoji navadi na nogi; „hoj, baba, mlade!'1 —- Po teh bejedah se izza durij prikaže strhia starka in srednje velik mladenič, zašit v dolgo, široko suknjo. „Primita Ivana Ivanoviča za roki in odpeljita ga za duri!"
„Kaj? — plemenitaša!" — krikne s čutom svoje dostojnosti in jeze Ivan Ivanovič. „Le predrznita se! samo nujta! Jaz vaju uničim z vajinim prismojenim gospodom vred! Ni krokarji ne najdejo Vaših kostij!" (Ivan Ivanovič je govoril silno krepko, kedar je bil razdražene duše.)
Ves ta nastop je bil velik obraz. Ivan Nikiforovič je sredi sobe stal — v svojej popolnej krasoti, brezi vsakojakega dičja; starka je zijala, obraza je bila topega, do c61a oplašenega; Ivan Ivanovič je k višku držal roko, kakor so obrazili rimske tribune. To je bilo nadnavadno trenotje! posebno lep prizor je bil to! O tem
*) Sudar == gospod moj.
je bil le eden gledalec, ta je bil mladič v velikanskej suknji, stal je dosti hladnokrvno in nos otiral si z roko. —
Nap6sled Ivan Ivanovič prime za čapko. ,,Jako lepo se vedete, Ivan Nikiforovič! res vrlo! To bodem pomnil!“
„Idite, Ivan Ivanovič, stopajte, a varujte sc, da mi ne pridete več pred oči, čc nc, počehljam Vas, Ivan Ivanovič, po mrdi!“
„Nate, Ivan Nikiforovič!“ — opomni Ivan Ivanovič, plahutne po njem sč svojim krilom in trlesknc za seboj z durimi, ki so žvižgnile in škripnilc, pa zopet zaprle se. Ivan Nikiforovič sc prikaže moj verejami, hotel je še nekaj dostaviti, ali Ivan Ivanovič sc ni ozrl nij, kar bežal je z dvorišča.
Tretje pmlavje.
Kaj se je zyodilo po razporu Ivana Ivanoviča in Ivana Nikiforoviča.
Tako sta se dva znamenita možaka, Mirogradu čest in krasota, razprla, a zakaj? baš za nič, le zboggosjaka! Drug drugega nij sta hotela več ni pogledati, raztrgala sta vse vzajemne zveze, poproje pa sta bila, to je bilo sploh znano, neločljiva prijatelja. Vsak dan sta Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič bila vajena, da sta drug k drugemu poslala vprašat: ,,Kako se imate?“ — često sta se drug z drugim Črez plot razgovarjala tako ljubeznjivo, da ste v ljubkem čutji kopali se jima srci. Ob nedeljah in praznicih sta se — Ivan Ivanovič v aksamitasten bekeši, ivan Nikiforovič pa v ankinastem, žolto cimetastem kozakinu tako rekoč za roci vodila v cerkvo. A lcedar je Ivan Ivanovič, ki je bil nenavadno bistrih očij, popreje zagledal kako lužo, ali kakoršno koli nesnago, katere so časi rade po Mirogradu, vsak pot je Ivanu Nikiforoviču opomnil: „Pazite, nikar ne stopite semkaj le! tu le nij snažno." Ivan Nikiforovič je z ganljivimi znamenji razodeval svoje prijateljstvo, in kder koli se je vstavil, stegnil je k Ivanu Ivanoviču roko s tobačnico in ponudil: „Izvolite!‘‘ A kako krasni sta oba imela gospodarstvi! ... Ko sem bil zvedel ta razpor, kakor bi bila strela vdarila v mč! Dolgo časa nisem hotel verovati. O Bog moj! Ivan Ivanovič se je skregal z Ivanom Nikiforovičem! Taka čestita možaka! Kaj je tedaj stanovito na tem sveti?! —
Ko je bil Ivan Ivanovič prišel domov, dolgo časa je bil silno razburjen. Sicer je vselej v konjski hlev šel pogledat, ali seno žr6 kobilica (Ivan Ivanovič ima srnjedlakasto kobilico z liso na čeli; jako lep konjiček je to), napasel avdrače in sam nakrmil praseta, potlej je šel v sobo, kder je ali delal leseno posodo (zna jako krasno, kakor kak strugar, delati razne reči iz lesa), ali čital knjigo,
natisnjeno v tiskalnici Lubijevej, Garij e vej in Popovej *) (njenega naslova Ivan Ivanovič ne zna, zat6 ne, ker je sluznica už6 davno odčesnila prvega lista zgornjo polovico, ko je igrala z otroki), ali pa je počival pod pristrešjem. Ta pot pa mu nij bila na m ari haš nobena njegovih vsakdanjih skrbij, temuč, ko je bil srečal Gapko, začel jo je kregati, zakaj pohaja brezi dela, pa je vrečo pšcna nesla v kuhinjo ; vdaril je s palico petelina, ki je bil prišel h krilcu po navadno zobalo; a ko je bil k njemu pribežal deček v raztrganej košuljici in vskriknil: „Tata! tata! daj pape!“ — na-grozil se mu je tako strašno in zat.opotal je z nogama, da je deček oplašen zbežal, Bog zna, kam.
Nap6sled se je vendar izpametil in začel se je motiti s6 svojimi vsakdanjestimi. Pozno je sedel, ter obedoval, in stoprv na večer je šel leč pod pristrešje. Dobri boršt z golobci, **) zvarila mu ga jo bila Gapka, — boršt mu je zjutranji pripetljaj izgnal iz glave. Ivan Ivanovič je zopet začel mirno razgledavati svoje gospodarstvo. Naposled so mu oči všle na sosedov dvor in sam sebi je opomnil: „Denes sem bil pri Ivanu Nikiforoviči, zopet pojdem k njemu!“
Po teh besedah je Ivan Ivanovič vzel palico in čapko in odšel je na ulico; ali ko hitro je bil prišel za vrata, spomnil se je na razpor: pljunil je in vrnil se.
Blezu nekaj takega se je prigodilo na dvoru Ivana Nikifo-roviča. Ivan Ivanovič je videl, kako je staruha uže nogo postavila na plot, da bi bila prelezla na njegovo dvorišče; ali kar začuje Ivana Nilciforoviča glas: „Nazaj! nazaj! nij treba!" — To jo Ivanu Ivanoviču bilo zel6 trpko. — Vsekako pa bi se bilo lehko zgodilo, da bi se bila ta dostojna možaka pogodila drugega dne, da v domu Ivana Ivanoviča nij v ogenj, uže gasnoči, olja vlila neka prigodba, katera je uničila vse upanje v pomirek.
K Ivanu Nikiforoviču je bila tega dne prišla Agafija Tedosjevna-Agafija Tedosjevna nij bila ni sorodnica Ivana Nikiforoviča, ni svakinja, niti botra. Zdi se mi, da nij imela nikakoršnega povoda, zakaj je hodila k njemu, a tudi sam je nij kaj rad gledal, pa vendar-le je zahajala k njemu in po teden dnij, časi še delj mudila se pri njem. O takih prilikah je kljxiče sama imela in vse je gospodinjila po domu. To je zelo neprijetno bilo Ivanu Nikiforoviču, ali — čudo, poslušal jo je, kakor kak otrok, in če prav je časi poskusil, da bi se jej uprl, vendar-le je Agalija Tedosjevna vselej imela pravico.
*) Lubij, Garij in Popov so konci minolega in iz početka tega stoletja v najemu imeli Moskovskega vseučilišča tiskalnico in natisnili so jako mnogo knjig.
**) Golobci so jed iz moke in zelja.
Sam pritezam, da ne umejem, zakaj je ta svet tak, da nas ženske lovč in vodijo za nos zvito tako, kakor bi bil kake čašice ročaj; menda so njih roke za to ustvarjene , ali pa naši nosovi nijao ničesar boljšega vredni! A da si je bil Ivana Nikiforoviča nos nekoliko podoben slivi, vendarle ga je lovila za ta nos in vodila za seboj, kakor psička. Kad ali nerad — o njenej navzo-česti je vsak pot nekoliko promenil svojega živenja običaje: nij poležkoval tako dolgo na solnci, pa kedar je ležal, nij ležal v raj-skej uniformi, vsak pot je bil v košulji in v šaravarah, da-si Aga-tija Tedosjevna nikakor nij zahtevala tega. Agafija Tedosjevna je črtila vse prenapetosti, in kadar je Ivana Nikiforoviča žimnica tresla, otirala ga je z lastnima rokama s trpontinovim oljem in zjesihom od glave do pet. Agafija Tedosjevna je na glavi nosila čepice in tri bradavice na nosi, obleko pa je imela cvetičasto in žoltorjav-kasto. Vse njeno telo je bilo podobno kadi, za tega del j bi bil človek mesto, kde je konec njenega života, kdo njenih bokov začetek, določil tako težko, kakor brezi zrkala videl svoj nos. Nogi je imela kratki, podobni sta bili kakima blazinicama. Rada je blebetala, zjutraj je vselej jedla pečeno rudečo peso in izborno jo znala kregati, a o vseh teh raznovrstih okolnostih ni na trenotje njč obraz nij promenil svojega izraza, kar je navadno mogoče le ženstvu.
Ko hitro je bila prišla, takoj se je predrugačilo vse: „Ivan Nikiforovič, nikar se ne pomiri z njim in ne poprosi , da bi Ti prizanesel, Ivan Ivanovič bi Te rad pogubil, to je čuden človek! Ti ga še ne poznaš." Obrekovala je in šepetala ta prekleta baba
—	in prišepetala je to, da Ivan Nikiforovič nij hotel ni slišati ničesar o Ivanu Ivanoviču.
Vse je promenilo se. Ce je sosedni pes pritekel na dvor, prali so ga z vsem, kar jim je le prišlo v roke; kedar so otroci zlezli črezi plot, prijokali so nazai, košuljice so k višku držali in pisane hrbte kazali. Da, ta baba, kedar je Ivan Ivanovič hotel kaj povprašati, obesila mu je na nos tako surovost, da je Ivan Ivanovič, nenavadno delikaten človek, pljunil, in le spregovoril: „Kako je odurna ta baba! sdj je ponosnejša, nego je njč gospodar sam!"
Napčsled je na dovršenje vseh mrzkostij sovražni sosed gosji hlev postavil tam, kder so navadno lazili črezi plot, pa samo za tega dčlj , da je dražil ga. Ta Ivanu Ivanoviču neljubi hlev je zgradil z vražjo hitrostjo — o enem dnevu.
To je zlost in osvetljivost vzbudilo v Ivanu Ivanoviču. A vendar na sebi ni pokazal nikakoršne razdraženosti, ni mu na videz bilo na mari to, ker je hlev sezal na njegov svet; ali srce je v njem plalo tako, da je zelo težko veren bil tej vnenjej mirnosti.
Tako je prebil dan. Vstala je noč.... O, da sem jaz malar, čaralno bi naobrazil vso nočno mičnost! Namalal bi, kako spi včs Mirograd; kako nepremično ga gledajo neštevilne zvezde; naobrazil bi, kako vidno nočno tihoto kali bližnjih in daljnih psov lajanje;
kako stopa zaljubljeni cerkvenec in črezi plot leze z junaško srčnostjo; kako se belo smejajo domom stene, ki j ih svetli mesečina, in kako jih senči drevje; drevesa delajo črne sence, upokojena trava in cvetije pa razprostira svojo vonjavo; namalal bi, kako cvrčč neumorni ponočni junači in z vseh oglov v zboru vreščeč pojo svoje pesni. Naobrazil bi, kako se v enem teh nizkih glinastih domcev na samotnej postelji premeče črnooka meščanka mladih, kipečih prsij, senja se jej o husarskih brkah in ostrogah, a svitla mesečina se smeja na njenih licih. Namalal bi, kako na belej cesti igra črna senca netopirjeva, ki seda na bele dimnike ....
Ali težko bi namalal Ivana Ivanoviča, ki je to noč iz doma prišel in pilo prinesel v roci: toliko je bilo na njegovih licih raznih čutov napisanih! Tiho, varno se je prikradel in zlezel je pod gosji hlev. Ivana Vikiforoviča psi nijso znali še ničesar o njijinem raz-poru, torej mu — kot staremu prijatelju niiso branili prihoda v hlevu. Pllev jo stal na štirih hrastovih slopeh: zlezel je k najbli-žemu stebru, nastavit pilo nd-nj in začel je rezati. —
Pojoča pila je bila kriva, da je vsalto minuto ozrl se okrog sebe Ivan Ivanovič; ali spomin na razžaljen j e, leta je šegetal njegovo razkačenost. Prvi podboj je bil izpodrezal; Ivan Ivanovič je začel rezati drugi steber. Oči so mu gorele in vsled strahu nijso videle ničesar.
A Ivan Ivanovič vskrikne in obstoji, kakor okamenel: prikazal se mu je bil nelcov mrtvec; ali precej se je spametil, ko hitro se je bil preveril, da je to bila gos, ki je vrat stegnila proti njemu. Ivan Ivanovič je pljunil vsled svoje jeze in motil se je se svojim delom dalje.
Tudi drugi slop je izpodrezal, hlev se je stresnih Srce je v Ivanu Ivanoviči, ko je bil pilo nastavil na tretji steber , jelo utripati tako strašno, da je nekoliko potov prenehal o svojem delu. Už6 je bil več nego pol slopa izpodrezal, kar se odmajani hlev premakne .... Ivan Ivanovič je bil stoprv odskočil a uže je hlev silno zahreščal in zvrnil se. Ivan Ivanovič zgrabi pilo in do cela prestrašen pobegne domov in plane v posteljo; nij se upal ni pogledati skozi okno na nastopke svojega strašnega dejanja.
Zdčlo se mu je, da je vstai Ivana Nikiforoviča ves dom: stara baba, Ivan Nikiforovič, mladič v dolgej suknji, vsi so sli, da z drogi vzburijo in izpodvrtajo njegov dom, Agafija Tedosjevna pa je načelovala.
Ves drugi dan je Ivanu Ivanoviču bilo tako, kakor bi ga bila mrzlica mučila. Zmerom je blel, da mu sovražni sosed na osveto zapali dom, za tega del j je Gapki ukazal, naj po gosto ide gledat, ali nij kd6 suha slama podtaknena. Naposled, da bi prehitel Ivana Nikiforoviča, sklene, da pohiti in tožbo zoper njega vloži v Miro-graškej uradniji. Kakova je bila Ie-ta tožba, to lehko zvemo v naslednjem poglavji.
Četrto poilavje
o tem, kaj se je zgodilo v uradniji Mirograškega okrožnega urada.
Čudovito mesto je ta Mirograd! Kako različna so v njem po' slopja! Pod strehami so pod slamnatimi, trstikastimi, — da, tudi pod lesenimi. Na desnej strani je ulica, na levej ulica; ol/obeh je prekrasen plot, po njem se vije hmelj, po njem vise zvončki, za njim solnčnica razkazuje svojo solncu podobno glavo, rudeče smeja se mak, rumene velike buče... Raskošje!
Plot zmerom krasč reči, ki ga tem bolj oživl jajo; ali sc ob njem razprostirajo plahte, ali košulje — ali pa šaravare. V Miro-gradu nij tatov, ni kanilcev, za toga delj vsakedo obesi na plot, kar sc mu zdi.
Kedor ide na trg, gotovo malo postoji, zatč da se nagleda ' tega prizora: tam je luža! takova, lsakoršne še nikoli nijste videli nikder. Razprostira se slcoro po vsem trgu.
Prekasna luža je to! Domi in domei, kateri se z daleč zdč, da so kakove senene kopice, ogradili so jo okrog in okrog — in gledajo nje krasoto.
Jaz pa menim, da nij lepšega doma, nego je okrožnega urada dom. Ali je hrastov ali brezov, kaj je meni do tega?! a v njem je, milostivi gospod, osem oken! osem oken po vrsti gleda na trg, na to vodno pozorišče, o katerem sem užč govoril, in katero policijski pooblaščenec jezero imenuje! — Samota je pobarvan; vsi drugi domi v Mirogradu so prosto pobeljeni. Streha na njem je vsa lesena, pa bi tudi bila rudeče pobarvana, da temu odločenega olja z lukom vred nijso snedli pisarji, kar se je pripetilo baš o postu, torej je streha ostala nepobarvana.
Na trgu je zapražje (krilec — freitreppe), kamor često begajo kure, zato ker je tam skoro zrnčrom posuto s pšenom ali s kakim drugim zobalom, kar pa nij nalašč, temuč vsled prosniške nepozornosti. Dom je razdeljen na dve strani: ena polovica ga je sodišče, ena pa jetnišče. Na tej strani, kder je sodnija, til sta dve sobi — čisti, pobeljeni: sprednja je odločena prosilcem, v sodnej pa je miza, pokapana s črnilnico, na mizi je zrkalo; v njej stoje štiri hrastove klopi z visokimi slonili, ob stenah so omare, okovane sč železom, v njih so shranjene okrožnih tožeb skladalnice. Na onej omari je takrat stal črevelj — svitlo počrnjen.
Uradovati so začenjali takoj zjutraj. Sodnik, dovolj debel moški, da-si nekoliko menj od Ivana Nilciforoviča, razgovarjal se je z nižim sodnikom; prijazno je gledal in v zamazanem halatu (schlafrock) je bil, v ustih je imel lulo , pred seboj pa čašo čaja. Sodnik je ustno imel prav pod nosom, zatč je njegov nos zgornje ustno vohal, kakor se mu je ljubilo. To ustno mu je name-ščevalo tabačnico, zato ker je tobak, kedar ga je tlačil v nos,
skoro vselej vsipal se nazaj na ustno. — Sodnik se je razgovarjal z nižim sodnikom. Neka bosa deklica je na strani držala kositarko s čašicami.
Konci mize je tajnik čital služabna pisma, ali tako eno-zvočno in leno, da bi niži sodnik bil zaspal rajši, nego pa poslušal. Sodnik bi bil gotovo zadremal, da o tem ni j vdal se za-nimljivemu razgovoru.
,,Jaz sem nalašč potrudil se, zato, da bi se prepričal," — opomni sodnik, in srkal je iz čaše čaj, ki se je bil uže ohladil, „kaj znači le to petije. Imel sem jakega drozga, to je bilo pred dvema letoma. A dej! nenadoma se je do cčla pokazil, začel je peti, Bog zna, kaj, čim delj, tem grše je pel, začel jo vreščati, bripati, — le izženi ga! Ali to je le abotnost! Cujte, kaj je bilo to: pod grlom se izpusti mehurček, manjši od graha. Ta mehurček mu mora človek le prodreti z iglico. Mene je to bil naučil Zahar Pro-kopovič, in to, če Vam bode ljubo, pokažem o kakej priliki. Pridem k njemu ..."
„Ali naj bodem, Domjan Demjanovič, čital drugo pismo?" — povpraša in v besedo segne mu tajnik, ki je už6 pred nekolikimi trcnotki nehal čitati.
„Ali ste uže prečitaliV Pomisli človek, kako kmalu! Jaz nijsem slišal baš ničesar! A kde imate to? Dajte pismo le-sem, zat6 da se podpišem. Kaj imate še tam pri sebi?" —
,,Kozaka Bokitka tožbo zbog ukradene krave."
,,Dobro, čitajte! Da, jaz pridem k njemu.... Natanko Vam lekko dopovem, kako me je gostil. K vodki so mi dali vizino, *) izborno! ne take vizine, s kakoršnimi nas (o tem je mlasknil z jezikom in nasmijal se, njegov nos pa je tobaka skrnil iz samorastle tobačnice) pitajo slavne Mirograške prodajalcice. Slanika nijsem jedel, — kar Vam je znano, zato ne, ker me vselej zgaga dere po slanikih; ali ikre sem pokusil, — izvrstne ikre, pa kaj bi govoril, — odlične! Potlej sem se napil breskove vodke s& zlatega grmička.**) Tudi je bil žefranovec; ali žefranovca, kar sami znate, jaz ne pijem. To je, znajte, dobro: najpopreje, kakor govorimo, razdraži 'to slo, potlej stoprv...."
„A! oči nijso videle, uha nijso slišala," — vskrikne sodnik nenadoma, ko zagleda, da je prišel Ivan Ivanovič.
„Bog pomozi! drznem se voščiti: dobro jutro!" spregovori Ivan Ivanovič in prikloni se na vse strani prijazno tako, kakor je bilo prirojeno le njemu. Moj Bog! kako je znal vsakogaočarati se svojimi vlastitostimi! Take vljudnosti še nijsem videl nikoli nikder.
*) V izvirniku jo balik; to je tatarska beseda in znači suho ribo, zvlasti jesetro in vizino (stoer- und hausenriicken.)
**) Zlati grmiček je Erythraea Centaurium , nemški: tausendgulden-kraut.
Čutil je vrlo dobro sam svojo dostojnost, za tega delj mu je obče češčenje bilo sveta dolžnost.
Sodnik sam je Ivanu Ivanoviču podal stol, njegov nos j« ves tobak v so potegnil z vilmjega ustna, kar je vselej bilo posebne zadovoljnosti znamenje.
,,S čim ukažete, da Vam postrežem, Ivan Ivanovič?" — povpraša; „ali Vam ugodim s čašo čaja ?" —
,,Ne, ne, prav lepa hvala/' — odgovori Ivan Ivanovič, pri kloni se in sede.
„Bodite tako dobri, le eno čašico!'4 — ponovi sodnik.
,,Ne , lepa hvala! čemu to!“ — opomni Ivan Ivanovič, prikloni se in sede.
,,No, samo eno čašico," — ponudi zopet sodnik.
„Ne, nikar si ne delajte nikakoršnih sitnosti, Domjan Demja-novič !“ Po teh besedah se je Ivan Ivanovič priklonil — in zopet je sedel.
„ Čašico ?!“
„No, da bodo po Vašej želji, če prav, pa samo eno čašico/'
—	pritegne Ivan Ivanovič in stegne roko h kositarki.
Gospod Bog, s kako neizmerno vljudnostjo nadariš nekaterega človeka! Človek ne more lehko dopovedati, kako prijetno upliva nd-nj t&ko vedenje!
,,Ali račite izpiti še čašico čaja?" —
, Ponižno hvalim!“ — odgovoril je Ivan Ivanovič, povozneno čašico postavil na kositarko in se priklonil.
„Učinite, Ivan Ivanovič, to meni na ljubo!"
,,Ne morem; s&j sem uže zdaj Vaš dolžnik/' — opazi, prikloni se in sede Ivan Ivanovič.
„Ivan Ivanovič! bodite tako prijazni, izpijte še eno čašico čaja \‘‘
„Ne, ne, jako sem Vam hvaležen za gostoljubje." Po teh besedah se Ivan Ivanovič prikloni in sede.
,,Le eno čašico, samo eno še!"
Ivan Ivanovič stegne roko li kositarki in vzame čašico. B6s te plentaj! kako zna, kako nekateri človek skrbi za svojo dostojnost!
„Jaz, gospod Demjanovič," — opomni Ivan Ivanovič po zad-nem požirci, „jaz sem Vam prinesel neko neogibno delo: nate tožbo." O teh besedah je Ivan Ivanovič iz rok del čašico in iz žepa potegnil popisan list popirja s kolkom. „Tožim svojega sovražnika, zakletega vraga."
„Kedo pa je ta?" —
„Ivan Nikiforovič Ilalamovski je."
O	teh besedah bi bil sodnik slcoro padel sč svojega stola. „Kaj ste dejali!" začudi se in tleskne z rokama: „Ivan Ivanovič! ali ste Vi to?"
„SJij sami vidite, da sem jaz!"
„Za Boga, vt-i svetniki Božji! Kaj? Vi! Ivan Ivanovič! skregali ste se z Ivanom Nikiforo vičem! Ali Vaša usta govorč to? Se enkrat povedite! Ali se ni kedo skril za Vas, ter le-ta govori, pa ne Vi?..
„Ali je to kaj neverjetnega? — Jaz ga ne morem več pogledati, smrtno me je razžalil, oskrunil je mojo čest.“
„Presveta Trojica! Kako o tem preverim mater?! Ta sirota, kedar se razpreva kaj jaz in sestra, vsak dan nama potlej oponaša: Vidva sta drug z drugim, kakor pes in mačka Da bi vama vendar na izgled bila Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič! To sta tovariša, kakor je treba biti! to sta prijatelja! to sta čestita možaka! — A tu iinate to prijateljstvo! Povedite mi, zakaj pa sta se skregala?
—	kako pa je bilo to?“ —
„To je preteta nezgoda, gospod Demjanovič, dopovedati je človek ne more dobro; račite, rajši prečitajte tožbo. Nate, na tcj-le strani, to bode boljše."
„Prečitajte, Taras Tihonovič,” — reče sodnik in obrne se v tajnika.
Taras Tihonovič vzame tožbo, vsekne se, kakor se vsekajo vsi tajniki po okrožnih sodnijah, z dvema prstoma, in jame čitati: Od plemenitega Mirograškega okrožja in posestnika Ivana Ivanoviča Prepeličarja tožba — in sicer v naslednjih punktih:
1.	Vsemu svotu vsled raznih nezbožnostij , vzbujajočih mrzkost , in vsled vsakojako mero presezajočih dejanj znani plemenitaš Ivan Nikiforovič Halamovski mi jo 1810. leta, 7. julija učinil smrtno razgaljenje, ne le zadevajoče mojo personalno čest, temuč tudi namerjajoče mojega imena in moje poštenosti uničenje in lconfuzijo. Ta plemenitaš je poleg tega sam gnjusnega telesa, karakter ima nepošten, v6s poln je vsakorš-nega verskega zasmehovanja in gnjusnih besed ....
Po teh besedah je čitajoči tajnik prenehal, zat6 da je zopet vseknil se, sodnik pa je bogobojno sklenil svoji roci in le samemu sebi opomnil: Kako spretno pero je to! Gospod Bog! kako ta človek piše!
Ivan Ivanovič je tajnika poprosil, da bi dalje čital, a Taras Tihonovič je čital:
Ta plemenitaš , Ivan Nikiforovič Halamovski, ko sem bil k njemu prišel s prijateljskimi nasveti, nadel mi je očito razžaljivo in mojo čest skruneče ime, in sicer, da sem gosjak; pa je znano vsemu Mirograd-skemu okrožju, da sc dosle še nikoli nijsem imenoval po tej gnjusnej živali, a tudi bodoče nijrnam te misli, da bi se tako imenoval. Dokaz pa mojega plemcnitaškega rodu je to, da je v knjiži pri cerkvi svetega ču-dodejca Nikolaja zapisan ne le dan mojega rojstva, temuč zapisana je tudi podelitev svetega krsta. A gosjak, kakor je znano vsem, kateri so le količkaj umni, to pa ne more biti zapisano v krstnej knjiži; kajti gosjak je ptič, kar je dovolj znano vsakemu, tudi tistemu, kateri nij bil v se-
menišči. Ali ta hudobni plemenitaš, ki vse to dobro zna, zdel mi je to gnjusno ime samo s tem namenom in le zato, da bi smrtno razgaljenje učinil mojemu stanu in mojej poštenosti.
2. Baš ta nečestni in nevljudni plemenitaš je poleg tega segel na mojo lastnino, podedovano po oči, bivšem v duliovskej službi, po blagem Ivanu Onisijeviči Prepeličarji — segel jo na posestvo s tem, ker je kljubu vsem zakonom prav mojemu zapražju nasproti postavil gosji hlev, kar se nij zgodilo z nikakoršnim drugim namenom, nego zato, da ga zadene meni prizadeto razžaljcnje, kajti stari lilev je stal na ugodnem prostoru in dosti trden je bil še. O tem zakonom protivnem delu sta prednja slopa vstala na mojem sveti, sprejetem v last še o živenji mojega blagega oče Ivana Onisijeviča Prepeličarja; začenja se pri zakladnici in seza naravnost do tistega mesta, kder ženske lonce pero.
3. Užč popisani plemenitaš, čegar ime samo vzbuja vsakoršno mrz kost; v svojej duši goji hudobno namero , da zapali mene in moj dom. Gotovi dokazi, da jo to res, izvirajo iz naslednjih točelc , katerih prva je: ta nesramni plemenitaš je začel po gosto prihajati iz svojega domovja, česar popreje nij bil vajen — zbog svoje lenosti in gnjusno debelosti ne; druga točka pa je le-ta: v njegovej družinskej izbi, ki je tik mojega plota, kateri ograja mojo lastnino, podedovano po pokojnem oči, po bla gem Ivanu Onisijeviči Prepeličarji, — v tej izbi vsakega dne in nenavadno dolgo luč gori, kar dosti jasno dokazuje njegovo namero, kajti popreje v družinBkej izbi nikoli zbog njegove gnjusne skoposti nij gorela lojeva sveča, še prstena svetilnica ne.
Nap6sled zahtevam, da bi tega plemenitaša — Ivana Nikiforoviča Halamovskega, ki me hoče požgati, ker je ognjusil moje ime in poštenje, tolovajski prisvojil si moj svet, največ pa, ker je nadel mi priimek, da sem gosjak, — zahtevam, da bi ga za tega dcilj sodba pokaznila, spokorila, — da mi zadosti' in poplača sodnijske stroške in kvar, — da ga, kakor hudodejca, sodnija vklene in v železji zapri' v mestni stolp — in da bi po tej mojej tožbi razsodba prčcej prišla na dan.
Zložil in spisal je tožbo Mirograškega okrožja plemenitaš in posestnik
Ivan Ivanovič PrapeliSar.
Po prečitanej tožbi se sodnik približa Ivanu Ivanoviču, prime za gumb ga in jame govoriti mu tako le:
„Kaj delate, Ivan Ivanovič ? — za B6ga vendar! zavrzite tožbo, naj je konec je! satan jo vzemi! Rajši v roko sezite Ivanu Nikiforoviču, poljubita se, kupite santurinea ali nilcopoljca, ali pa priredite punč, pokličite mene, da ga popijemo skupoma, pa pozabimo vse !“
„Ne, gospod Demjanovič, to ne more zgoditi se!" — opazi Ivan Ivanovič z važnostjo, ki mu je močno pristovala vsak pot, „to ne more biti, to se ne dado poravnati s prijateljsko poboto... Priporočam se; priporočam se tudi Vam, gospodje !u — poslovil se je obrnivši se se svojo navadno važnostjo. „Nadejam se, da
bode moja tožba imela vredne nastopite," — opomnil je še, potlej pa je odšel — in vsa pisalnica je osuplo gledala za njim.
Sodnik je sedel, a ni žugnil ni j; tajnik je tobak njuhal; pisarji so prekucnili razbite steklenice črepinjo , ki je nameščevala črnilnik, in celo sodnik je vsled svoje osuplosti s prstom po mizi širil razlito črnilo.
„Kaj Vi, Dorofej Trofimovič, menite o tem?" — povpraša sodnik — obrnivši se po nekolikem molčanji v nižega sodnika.
„Jaz ničesar ne menim," — odgovori niži sodnik.
„Kaj se vse godi na tem sveti!" — načudi se sodnik.
Pa nij še izgovoril tega, užč duri škripno — in Ivana Niki-foroviča prednja polovica se privali v pisalnico, zadnja pa je bila v prednjej sobi. Ivana Niltiforoviča prihod, a celo v urad, zdel se je vsem tako- čudovit, da je sodnik vskriknil, tajnik je nehal čitati, eden izmej pisarjev, v kosmatem polufraku, vzel je mej ustni pero, eden je požrl muho; da, tudi ,,invalid", ki je imel stražarsko in uradnega sela službo in ki je stal pri durih in praskal se po blatnej košulji se zaplato na plečih, — da, tudi ta invalid je odprl usta in na nogo stopil nekomu.
Kaj pa je Vas prineslo?!... kako pa — in kaj je to? — Kako se imate, Ivan Nikiforovič?" —
Ali Ivan Nikiforovič je bil bolj mrtev, nego živ, zato ker se je bil zagozdil mej duri, da ni stopiti nij mogel niti naprej, niti nazaj. Zaman je sodnik kričal v prednjo sobo , da bi kedo tam navzočnih Ivana Nikiforoviča porinil zadaj v pisalnico. V sobi je bila s prošnjo le neka staruha, katera pa sč svojima okoščclima rokama in z vso svojo silo nij mogla pomoči baš nič.
Vendar se izmej pisarjev eden — debelih usten, širokih pleč, zavaljenega nosu, škilastih in pijanih očij z raztrganima rokavoma približa Ivana Nikoforoviča prednjej polovici, obe roci dene mu navskriž, kakor detetu, in migne staremu invalidu. Invalid se s kolenom vpre Ivanu Nikiforoviču v trebuh, nij bilo na mari mu njegovo žalostno stokanje, in odrinil ga je nazaj v prednjo sobo. Izdrla sta brž zatike in odprla tudi drugo polovico durij.
V tem sta bila pisar in njegov pomočnik in invalid o družabnem trudu z dihanjem svojih ust po pisalnici razširila takov smrad, da je na nekoliko časa promenila se v žganjarnico.
,,Ali nijsta nič pohabila Vas, Ivan Nikiforovič'? Jaz opomnim materi, da Vam pošlje izžemka (tinkture), s katerim si natarete križ in hrbet, pa Vas vse mine."
Ali Ivan Nikiforovič se je usedel na stol in, razen mnogih „oh", nij mogel ničesar drugega spregovoriti. Naposled je sč slabim, vsled hudega utrujenja — z jedva slišljivim glasom spregovoril: „Ako Vam bode ljubo," — a vzel jo tobačnico iz žepa in pristavil: „Nate, nujte vzeti!"
„Vaš pohod me jako veseli", — opazi sodnik, „a ne morem
Letopis. 11. 1875.	14
izumiti, kaj Vas je naklonilo, da sto se potrudili, ter ustregli nam sč svojo prijetno nenadnostjo."
,,S prošnjo...— le to besedo jo Ivan Nikiforovič mogel izriniti iz sebe.
,,Ali s prošnjo V — s kako?“ —•
„S tožbo ...(po tem oddihu je na dolgo prenehal) ,,oh! tožim malopridneža.... Ivana Ivanoviča Prepeliearja “
,,Ljubi Bog! A Vi tudi! Tak redek prijatelj! Tožite, pa tako dobrodejnega človeka!.
„To je baš satan!“ vskrikne Ivan Nikiforovič.
Sodnik se je pokrižal.
„Vzemite tožbo, prečitajte jo !“
,,Kaj bi? Prečitajte, Taras Tihonovič!“ — reče sodnik in mrzko obrne so v tajnika, a njegov nos je slučajno tobaka potegnil v sebe se zgornjega ustna, kar je sicer sodnik navadno učinil le o dobrej volji. Ta samovoljnost preširnega nosu je še hujše razdražila sodnika; potegne robec iz žepa in včs tobak pomete z njim z vrhnjega ustna, zato da bi nos pokaznil zbog njegove drzovitosti.
Tajnik se vsekne, kar je učinil vselej, predno je začel čitati, a brezi robčeve pomoči, in začne s6 svojim navadnim glasom tako le:
Mirogradskega okrožja plemenitaš, Ivan Nikiforovič Hala* movski, toži — in sicer v naslednjih punktih:
1. Vslod svojo sovražne brozibožnosti in očitc hudobnosti so Ivan Ivanovič Prepeličar, ki so imenuje plemenitaša, drzne meni prizadevati vsakojake nerednosti, kvarnosti in druge tiliotape in tolovajske sitnosti, a včeraj popoludne je, kakor kak razbojnik in tat, s6 sekirami, s pilami, z dleti in drugim ključarskim orodjem prikradel so ponočni čas na moj dvor in hlev, ki je na njem. Izpodrezal ga je lastnoročno in vslod svojoga zaničevanja. A jaz sam nijsem baš nikakor podkuril takega, zakonom protivnega in razbojniškega poeetija.
2. Le-ta plemenitaš Prepeličar bi me rad umoril; ta svoj namen je skrival do 7. dno minolega meseca, tega dno pa je bil prišel k meni
—	in prijateljski in lisičje jo začel ogovarjati me , da bi mu prepustil puško, visečo v mojej sobi, a ponujal mi je zi'i njo — njegova skopost je znana — razno neznatne reč/, zvlasti pa svojo rudoglavo svinjo in dve meri ovsa. Ali ker sem razumel njegovo slabo namero , poskusil sem tako in tako, da bi jo zatrl v njem; le-ta malopridnež pa — in hinavec, Ivan Ivanovič Prepeličar, oštel me je surovo, a potlej mo neumorno sovraži. Polog tega je ta često imenovani plemenitaš in razbojnik Ivan Ivanovič Prepeličar zelo nepošteno hišo zarodek; njegova sestra je bila vsemu svetu znana vlačuga, pobegnila je s6 stotino (kompanijo) lovccv , ki so prod nekolikimi leti živeli v Mirogradu, a soproga je dala zapisati v nesvobodo. Njegov oča in njegova mati sta bila zel6 brezibožna in grozna pijanca. Imenovani plemenitaš in razbojnik Prepeličar pa so svojim živinskim in vse graje vrednim početijem proseza vso svojo rodovino in na videz bogoslužen — uganja same pohujšljivosti. Posti se ne, kajti tistega
dne pred Filipovko *) je ta izneverjenec kupil ovna in drugega dne svojej brezibožnej Gapki ukazal, naj ga zabode; izgovarjal se je, da mu je nujno treba loja za sveče in prstene svetilniee.
Torej zahtevam, da bi ukazali, da tega plemenitaša, ki jo razbojnik preklinjevalec, hinavec, o katerem je užd gotovo, da je tat in oderuh, — da ga v železje zakujo, pahno v stolp &li pa v cesarsko kaznieo, tam pa »aj ga bodo oziroma na osobo in plcmenitaštvo prali s korobači in, kar bi mn pristovalo,	vpregli in v Sibirijo gnali,	— da mora	poplačati	stroške
>n meni kvar, in	nap6sled zahtevam , da bi	mojo tožbo	razsodili.
To tožbo je lastnoročno spisal Mirogradskega okrožja plemenitaš
Ivan NilciforoviČ HalamovsJci.
Ko je bil	tajnik prečital tožbo ,	takoj je Ivan Nikiforovič
segel po čapko,	priklonil se — in hotel	jo oditi.
,,Kam pa hitite, Ivan Nikiforovič ?•* — povpraša ga sodnik, »posedite malo! izpijete nekoliko čaja! Oriška! zakaj stojiš tu abota, in pomežikuješ pisarjem? — idi, prinesi čaja!“
Ali Ivan Nikiforovič je bil v strahu, zato ker je tako daleč bil od doma in ker jo dobil nevarni karantin; zlezel je skozi duri m opomnil: „Ne vznemirjajte se.... jako rad....,“ — in zaprl jo duri za seboj — in vso pisalnico zapustil osuplo.
Kaj pa zdaj! Obe tožbi je sprejela sodnija; take pravde so dovolj zanitnljive, ali tej pravdi je neko nenavadno naključje preskrbelo še večo zanimljivost.
Ko je bil sodnik z nižim sodnikom in tajnikom vred odšel iz pisalnice — in ko so pisarji v vrečo vkladali, kar so bili tožniki nanesli: kure, jajca, cele krajce kruha, piroge; (paštete), kolače in druge jestvine: nenadoma v sobo pribeži rudoglava svinja in vsem navzočnim na zavzetije nij polotila se ne kolačev, ne krušnih krajcev, temuč popadla je Ivana Nikiforoviča tožbo , ki je ležala konci mize in polovica visela je z njo. Rudoglava lcrehulja popade spis in pobegne z njim tako urno, da je nobeden izrnej pisarskih uradnikov nij mogel doteči; metali so za njo ravnila in črnilnike.
Ta nenavadni pripetljaj je vzbudil strašno zmotnjavo, zato ker nijso bili še prepisali tožbe. Sodnik, to je, njegov tajnik in niži sodnik sta dolgo časa posvetovala so o tem nadnavadnem dogodku; naposled sta ukrenila, da vest o tem napišeta policijskemu Pooblaščencu (komisarju), a sploh je te okolnosti preiskava bolj zadevala mestno policijo.
Le to vest sč> številko 389. sta precej tega dne poslala naprej, a o tem je vstal dosti zanimljiv razgovor, kateri čitatelji lehko zvedo v naslednjem poglavji.
*) Filipovka je post od 15. dne novembra do 2G. dnd decembru meseca.
Peto poglavje,
v katerem je razvit dveh znamenitih osob razgovor v Mirogradu.
Ko hitro je Ivan Ivanovič oskrbel svoje gospodarstvo in po svojej navadi prišel ležat pod pristrešje, neizmerno se začudi, ko zapazi, da nekaj rudi pri vratičih. To so bili policijskega pooblaščenca (komisarja) rudeči obšivi. Ivan Ivanovič je menil: prav je, da je Peter Tedorovič prišel pogovorit se! ali močno seje začudil, ko je videl, da pooblaščenec nenavadno stopa in maha z rokama, kar je bilo baš redko kedaj.
Na suknji je pooblaščenec imel osem gumbov; devetega, kateri se jo odtrgal mu o sprevodu o cerkvenem posvečenji pred dvema letoma, tega še zmerom ne mogč najti mestni služniki, da-si pooblaščenec vsak dan o poročilih (rapportih) povprašuje: ali so už6 našli gumb, ali ne še. Teh osem gumbov je imel posajenih tako, kakor ženske sadč bob: eden je bil na levej, eden na desnej strani. V levo nogo je bil sovražnik vstrelil ga o poslednjej vojski, zato je šepal in na strani stavil jo tako daleč, da je s tem kazil včs trud desne noge. Cim bolj jo mučil se v svojej hoji, tem menj je vspeha imel z njo; za tega del j je Ivan Ivanovič, predno je pooblaščenec prišel k pristrešju, dovolj časa imel, da je zamaknil se v misli, zakaj tako pridno maha z rokama. Tem bolj ga je zanimalo, ker je ta okolnost zdčla se mu, da je neka nenavadna važnost, kajti pooblaščenec je imel nov meč.
„Zdravstvujte, Peter Tedorovič!" — vskrikne Ivan Ivanovič, kateri je bil, kar uže znamo, jako radoveden, a nikakor nij mogel zmoči svoje nestrpljivosti, ko je videl, kako pooblaščenec sicer meri na krilec, ali vendar ne dvigne svojih očij, temuč zmčrom bori se sč svojo nogo, katera nikakor nij mogla vpreti se na stopnico prvo trenotje.
„Dober dan voščim ljubeznjivemu prijatelju in blagodejnemu Ivanu Ivanoviču!" — spregovori pooblaščenec.
„Prosim, račite sesti. Utrudili ste se, kar vidim, zato ker Vam ranjena noga kljubuje ..
„Moja noga!" — krikne pooblaščenec in Ivana Ivanoviča po gleda tako, kakor velikan pogleduje pritlikovca, učeni pedant ple-salnega učitelja; o tem je dvignil svojo nogo in vdaril je z njo ob tla. Ali ta srčnost mu nij bila na hvalo, kajti včs njegov „korpus“ (telo) je zatrepetal, z nosom pa je zadel ob držaj; ali občega reda varuh, da ne bi izdal se, naravnal se je takoj in segnii je v žep, kakor bi bil hotel tobačnico prinesti iz njega.
„Trdim Vam, preljubi prijatelj in dobrotljivi Ivan Ivanovič, sam o sebi Vam trdim, da sem svoje žive dni užč bil na drugaČih potih. Da, kosmata uha, res je to! n. pr.: o vojski 1807. lčta... Uh, povem Vam o priliki, kako sem lezel črez plot k nekej krasnej
Nemki." Po teh besedah je komisar zamižal z enim okom in na-smijal se je vražje prekanjeno.
»Prosim, ne — da bi zamerili: kodi pa ste hodili denes?“— povpraša Ivan Ivanovič, rad bi bil komisarju pretrgal besedo in brzo napeljal ga na to, da bi bil zvedel njegovega pohoda vzrok;
iako rad bi bil pooblaščenca povprašal, kaj mu hoče objaviti, ali :er je izborno poznal svetovne običaje, čutil je takega vprašanja vso nepriličnost, torej seje moral okrepiti, ter čakal je, da so komisar sam razodene, a o tem mu je nenavadno utripalo srce.
„A svobodno mi bodi, povem Vam, kd6 sem bil,“ — odgovori pooblaščenec, „najpopreje Vara moram opomniti, da imamo odlično vreme..
O poslednjih besedah je Ivan Ivanovič uže slcoro umiral.
,,Ali prosto mi bodi,“ — govoril je dalje komisar, „jaz sem dcnes k Vam prišel vsled neke važnosti.” O teh besedah se je pooblaščenčevega obraza in njegovega telesa polotila tista skrb, katera ga je lomila o dohodu na krilec. Ivan Ivanovič se je vspel, a tresel se je, kakor mrzličen, in odlagal je vprašanja: ,,Kaka pa je ta važnost? — ali je ugodna? — ali je morda zanimljiva?"—
,,No, račite znati:	najpopreje se Vam drznem pristaviti,
preljubi prijatelj in blagodejni Ivan Ivanovič, da Vi... jaz sam, račite znati, jaz ničesar, ali deželna vlada zahteva to: Vi ste raz-kalili občo rednost !l<
„Kaj ste dejali, Peter Todorovič? — Jaz Vas ne umejem/'
„Ne zamerite, Ivan Ivanovič! zakaj me ne umejete? Vaša živad je odnesla nekov jako važen spis, pa pravite, da me no umejete!“
„Kaka živad ?“ —
„Da smem povedati, Vaša rudoglava svinja.“
„Ali sem jaz kriv tega? — zakaj uradni sluga ne zapira durij ?“ —
„Ali, Ivan Ivanovič, prav Vaša živad; torej ste menda vendar le krivi/*
„Lepa hvala Vam za to, ker me svinji enačite.“
„No, tega nisem dejal jaz, Ivan Ivanovič! Bog zna, da nijsem dejal! Račite po čistej vesti razsoditi sami. Gotovo je Vam znano, da je deželna vlada dala ukazati, da po mesti, zvlasti po velikih ulicah, ne sme begati nesnažna živad. Povedite sami, ali je to ukazano, ali ne?“ —
„Bog zna, kaj Vi to govorite. Tojebaš važnost, ker je svinja všla na ulico!“
„Dovolite, da Vam povem, dovolite, dovolite, Ivan Ivanovič, to nikakor nij mogoče. Kaj hočeva? — Deželna vlada zahteva to: mi moramo zvrševati svoje dolžnosti. Ne odbijam, da zdaj pa zdaj na ulice, — da, tudi na trg, uhajajo kokoši in gosi, čujte: kure in gosi; ali o svinjah in kozlih sem uže lani dal prepoved, da jih
ne smete izpuščati na ožite prostore, to prepoved sem tedaj tudi dal prečitati ustmeno, v skupščini, vpričo vsega naroda.''
„Ne, Peter Todorovič, ne znam ničesar, samo to, da mi zmerom, kakor le morete, prizadevljete mrzkosti."
„No, preljubi prijatelj in dobrotnik, tega ne morete govoriti, da Vam mrzkosti delam jaz. Le pomislite sami: jaz Vam nijsem rekel ni besedice lani, ko ste bili streho postavili cel aršin (komolec) više od ustanovljene mere. Narobe: jaz sem se vel, kakor bi celo ne bil videl tega. Verujte, preljubi prijatelj, da bi tudi zdaj jaz do cčla, tako rekoč ... ali ta .. . ne ... ali moja uradna, ta.... s kratko: moja služba zahteva, da skrbim za snažnost. Presodite sami, če nenadoma na veliko ulico ...
„Zat6 bode Vaša glavna ulica lepša! Vsaka baba ide in smd odložiti tam, česar ne potrebuje."
„Ne zamerite, ker Vam, Ivan Ivanovič, trdim: Vi sami žalite mene. Resnica je, to se pripeti zdaj pa zdaj, ali največ za plotovi, za kolnicami ali shrambami; ali da bi po glavnej ulici, po trgu potepala se breja svinja, kako to more..
,,Ali je to kaj kvarnega, Peter Tedorovič, saj je svinja vendar
—	stvar Božja!“
„R6s je stvar Božja, to ves svet zna, da ste Vi učen človek, poznate znanstvo in druge različne predmete. Jaz se nijsem posvečeval nikakoršnim znanstvom: pisati sem se začel učiti 30. leta svojega živonja. Vojaštvo sem pričel, kar Vam je znano, s pro-staštvom.
„Hm,“ — oglasi se Ivan Ivanovič.
„Da," — govoril je pooblaščenec dalje, „1801. lčta sem bil v 42. lovskem polku četrte stotine poročnik. Stotni načelnik nam je bil, če račite znati, kapitan Jeremejev."
Po teh besedah komisar s prstoma segne v tobačnico, katero je Ivan Ivanovič držal odprto, in pomenca tobak.
Ivan Ivanovič se začudi: jjHm!1'
„Ali moja dolžnost," — govoril je pooblaščenec zopet dalje, „ta je, da zvršujem svojega prvostojništva zahteve. Ali znate, Ivan Ivanovič, da, kedor v uradu zgubi kako cesarsko pismo, da ga zadene kriminalna sodba?" —
„To znam tako dobro, če hočete, da Vas jaz naučim, kaj je to. A, to pa je o ljudeh, n. pr.: ko bi Vi ukradli spis; ali svinja, živad, Božja stvar!"
„Ali je to ali to; zakon trdi: kriv tatvine... prosim, poslušajte pozorno: krivi To nerazodevlje ni starosti, ni spola, niti stanu; torej se mi zdi, da je tudi živad lehkokriva. Učinite, kar hočete, živad pa, dokler sodba ne izreče odloka, mora priti k policiji, zato ker je rodnost prekalila."
„Ne, Peter Tedorovič," — odreče hladno Ivan Ivanovič, „tega pa ne — tega."
»Kakor hočete, jaz pa moram črniti to, kar mi deželna vlada ukazuje. “
„Kaj? — ali Vi me strašite? — Gotovo pošljete pu-njo tistega enorokega vojščaka; ali jaz kuhinjskej babi ukažem, naj ga bode z burkljami spremila, da mu prebije še ostalo roko.4*
„Jaz se ne bodem kregal z Vami, o takej okolnosti, če je nočete prignati v policijo, pa učinite z njo, kar sami hočete; zakoljite jo, če hočete, za veliko noč, obesite v dimnik, ali pa jo snejte. Poprosil bi Vas le, če boste naredili klobase, pošljite meni kaki dve tistih, katero Grapka tako izvrstno dela iz krvi in masti."
„Dve klobasi, pravite, da bi poslal!"
,,Jako Vam bodem hvaležen , ljubeznjivi in dobrodejni prijatelj! Ne zamerite, samo eno besedo Vam še spregovorim: sodnik in vsi najini znanci so mi naročili, naj vas pomirim, kakor rekamo, s prijateljem Ivanom Nikiforovičem."
,,Kaj? — ali s tem neotesancem? — ali da bi se jaz sprijaznil s tem surovcem? — Nikedar! Tega pa ne — tega!" Ivan Ivanovič je bil o tej okolnosti nenavadno odločnega duha.
„Kakor Vi hočete," — opomni pooblaščence, basal jo obe nosnici s tobakom, „jaz Vam ne morem svetovati, sicer pa vendar pomislite: zdaj ste v jezi, ko hitro pa se pomirite...."
Ali Ivan Ivanovič je začel govoriti o prepeličjem lovu, kar je navadno učinil, kedar je hotel ustaviti kak razgovor.
Komisar je moral oditi brezi vsakojakega vspeha tija, od , kodar je bil prišel.
Šesto poilairje,
v katerem čitatelj lehko zve vse, kar je v njem.
Če prav so v sodniji skrivali, ter hoteli zatajiti le-to nezgodo, vendar le je druzega dne ves Mirograd znal, da je Ivana Ivanoviča svinja odnesla Ivana Nikiforoviča tožbo. Komisar sam se je bil pozabivši zagovoril. Ko so bili Ivanu Nikiforoviču povedali to, nij opomnil ničesar, samo povprašal je: ,,ali no rudoglava ?“ —
Ali Agafija Tedosjevna, ki je bila vpričo, začela je zopet Ivana Nikiforoviča hujskati: „Kaj Vi, Ivan Nikiforovič? — vsi se Vam bodo	smijali, kakor kakemu blazniku,	če	popustite	to!
Kakov plemenitaš boste posle? — Slabejši• boste	od	tiste babe, ki
prodaja Božje milosti (sladko sadje), katere Vi tako radi jeste." A pregovorila	ga je — ta podrepnica!
Vjela je	nekdo nekega srednje starega človeka	zagorelih	lic,
sč znamenji po vsem obrazi, v modrej suknji sč zaplatami na komolcih. Crevlje je natiral s kolomazom, za uhom je nosil tri peresa in k gumbu je z vrvico imel stekleno merico privezano namesti črnilnika; pojedel je vselej po devet pirogov (paštet), deseti pirog
pa je vsak pot vtaknol v žep , a na polo s kolkom je napisal 'vsakojakih kodrčij toliko, da jih ni lice ni j mogel prečitati, da bi ne bil čitanja nekoliko potov pretrgal s kašljanjem in kihanjem. Ta čudovita človeška podoba sc je drapala, praskala, pisala je, naposled pa je sčečkala ta-le spis:
M i r o g r a d s k e m u okrožnemu uradu — Ivan Nikiforovič
II a 1 a m o v s k i.
V naBlcdck one moje tožbe , katera naj bi bila po mojej , Ivana Nikiforoviča Ilalamovskega želji , dosegla svoj namen — z ono Ivana Ivanoviča Prcpeličarja vred, o čemer je okrožni Mirograški urad sam pokazal svojo malomarnost. A to drzovito samosvojstvo rudoglave svinje, če prav ga tajimo, vendar je užč priprostcmu ljudstvu prodrlo do ušes. Pa tško pripuščenje in malomarstvo, kakoršno je to: hudobno, brezi poinude spada v uradno področje in vredno je kazni; svinja je abotna živad, torej je tem nesposobnejša , da bi odnesla spis. To očito priča, da je čcsto omenjeno svinjo gotovo naučil protivnik, ki se piše za plemenitaša Ivana Ivanoviča Prcpeličarja, kateri ima užč dokazano, da je razbojnik, živenju nevaren človek in brezibožnež. Ali Mirograški sodnik je se svojim znanim hinavstvom pokazal, da je po godu to njegovej osobi , kajti brezi vsa-koršne soglasnosti bi le-tej svinji no bili mogli pripustiti, da bi bila odnesla spis, ker Mirograški okrožni urad ima dosti služništva, če človek mčni tudi le tistega vojščaka, ki je zmčrom v prednjej sobi — in kateri je, če prav ima eno oko škilasto in eno roko nekoliko pokaženo, vendar-le primeroma dosti sposoben, da bi bil izgnal svinjo in natepel jo s palico. To dovolj kaže Mirograškega urada malomarnost, in brezi vsakojakega dvoma — njegovo židovstvo. Le-ta razbojnik, katerega smo užč popreje imeli v mislili, in plemenitaš Ivan Ivanovič Prepcličar samega sebe obsoja, da je veliki tat. Torej onemu okrožnemu uradu jaz plemenitaš Ivan Nikiforovič Halamovski spodobno dajem na znanje, če od te rudoglave svinje ali od plemenitaša Propoličarja, zgovorjenega sč svinjo, ne dobodo moje tožbe — in če potlej ne pride na dan pravična sodba in meni ugodna,
—	da jaz Ivan Nikiforovič Halamovski o takej nepostavnej malomarnosti onega urada mčnim tožbo poslati guberniju in po zakonu premestiti pravdo.
Mirogradskega okrožja plemenitaš
Ivan Nikiforovič Halamovski.
Ta spis je bil vpliven: sodnik je bil, kakoršni so vsi dobri ljudje, človek bojazljivega duha. Zatekel se je k tajniku. Ali tajnik je izza svojih usten izpustil le „hm“ in na svojem obrazi pokazal hladnost in vražjo dvoumnost, katero razodevije samo satan, ko pri svojih nogah vidi žrtvo, da je pribežala k njim.
Mogoče je bilo še samo eno sredstvo: obeh prijateljev upokojitev. Ali kako bi bil lcedo učinil to, ker so nevspešne bile vse posltušnje? — Vendar so še enkrat odločili, da se potrudijo; ali Ivan Ivanovič je kar iz očij v oči razodel se, da ne mara, — da,
razsrdil so je do cela. Ivan Nikiforovič — no da bi jim bil od= govoril, temuč hrbet je obrnol vd-nje, a ko bi bil le žugail!
Torej se je nenavadno urno vršila pravda, kakor jih navadno reŠevajo sodnije. Zdelali so posnetka, prepisali ja, napisali jima številki, sešili ja, pa podpisali so se vsi; vse to so učinili samo v enem dnevu, in položili so pravdo v zaboj , kder je ležala, ležala, ležala prvo leto, drugo, tretje leto. Mnogo nevest se je pozaltonilo o tem, v Mirogradu so naredili novo ulico, sodniku je iz čeljusti padel kočnik z dvema prednjima zoboma vred , po dvoru Ivana Ivanoviča je begalo več otrok, nego popreje (od kodi so prihajali, to le Bog zna)! Ivan Nikiforovič je Ivanu Ivanoviču navkljubu postavil nov gosji hlev, da-si nekoliko bolj naprej, nego je poprejšnji stal, in do cela se je zadelal Ivanu Ivanoviču, da se skoro nikoli nijsta videla ta dostojna možaka, pravda pa je mirno ležala v najlepšem redu v zaboji, kateri je bil, kakor iz samega mramora — vsled mnogih črnilnih kapelj.
A prigodilo se je Mirogradu nekaj nadnavadno važnega. Policijski komisar je dal „assamblcjo.“ Kdo bi nabral čopičev in barev, zato da bi namalal raznovrstno vozovje in velieansko gostijo?! Vzemite uro v roko, odprite jo in pogledite , kaj so godi v njej! Ali nij res, da je grozna zmotnjava to? Torej pomislite, da je skoro toliko, če ne več kol stalo sredi komisarjevega dvorišča. Kakih briček in voz nij bilo tam?! — Ta je bila zadaj široka, spredaj ozka; ta pa je bila zadaj ozka, spredaj široka, Nekatera je bila brička in voz ob enem, nekatera pa nij bila ni brička, ni voz; ta je podobna bila ogromnej kopici sena, ali debelej trgovki, ta raztrganemu Zidu ali ogrodim, s katerih še nij zlezla vsa koža; nekatera je se strani bila do c61a takova, kakoršna je lula s tro-belko vred, nekatera pa nij bila podobna baš ničemur, kazala je nekov čudovit sklad, ki je bil popolnoma brezi vsakoršne primere in nenavadno senjarsk. Sredi te zmesi: mej kolesi in čičaki se je kazala neka kočiji podobna zgrada , okno je imela veliko, ka-koršno so hišna okna, prosredek je bil širok.
Kočijaži v sivih čekmenah, vsvitkahin šerakih, *) pa v razno-obličnih čapkah, z lulami v rokah, sprevajali so odprežene konje po dvorišči.
Kako „assamblejo“ je dal komisar! Čakite, naštejem Vam vse, kateri so bili tam : Taras Tarasovič, Evpel Akinfovič, Evtihij Evtihijevič, Ivan Ivanovič, ne ta Ivan Ivanovič, temuč neki j drug; Sava Gavrilovič, naš Ivan Ivanovič, Elevferij Elevferijevič, Makar Nazarjevič, Toma Grigorjevič .... No morem dalje pisati! moč me zapušča, roka mi omaguje!
A koliko je tam bilo dam! opaljcnih in beloličnih, dolgih in
*) Cekmena, šerak je dolga, svitka pa kratka Maloruska n&rodna moška obleka.
nizkih, tolstih, kakor jo bil Ivan Nildforovičs, pa tudi tako vitkih, da bi se bila, kar je kazalo, vsaka lehko skrila v nožnico komisarjevega meča. Kake so imele čepice, kako obleko! rudečo, žolto, kostanjevo, zeleno, modro, novo, preobrneno, prešito, — kake robce, trakove, ridikile! Z Bogom , uboge oči! za nič ne boste posld, ker ste se motile s takim gledališčem!
A kako dolgo mizo so postavili! A kako se je vse razgovar-jalo, kako so kričali! Kaj je v primerji s tem — mlin z vsemi Bvojimi tečaji, kolesi, gornjimi kameni in se stopami! Ne morem Vam za gotovo povedati, o čem so govorili, ali sam ob sebi človek lehko zna, da o mnogih prijetnostih in koristih, n. pr.: o vremenstvu, o pseh, o pšenici, o čepeih, o žrebcih.
Naposled Ivan Ivanovič, ne ta Ivan Ivanovič, nekij drug, ki je škilil z enim okom, ta opomni: „Baš čudovito se mi zdi, zakaj moje desno oko (škilasti Ivan Ivanovič je o sebi ironično govoril o vsakej priliki) ne vidi Ivana Nikiforoviča, gospoda Hala-movskega.“
„Nij hotel priti/' — opazi komisar.
„Zakaj pa ne?“ —
,.No tega jo, slava Bogu, už6 dve leti, kar sta se skregala, to je Ivan Ivanovič z Ivanom Nikiforovičem, a kder je eden, tijk baš nikakor ne pride drugi!“
„Kaj govorite?' — povpraša škilasti Ivan Ivanovič in pogleda k višku, roci pa sklene; „ker zdravih očij ljudje ne mogo živeti v miru, kako pa bi jaz v pokoji živel sčs svojim škrlatastim okom?!“ Tem besedam so vsi nasmijali se na vse grlo. Vsi so skilastega Ivana Ivanoviča jako radi imeli, zato ker je često bril take burke, kakoršna je bila ta. CeM visoki, mršavi moški v ko-smatej suknji in s „flaštrom“ na nosi, — moški, kateri je dosle sedel v kotu in nikoli nij promenil izraza na svojem obrazi, tudi ne, kedar so mu je muha zaletela v nos , — i ta gospod je vstal s6 svojega mesta in približal se je gruči, ki je bila stopila okrog škilastega Ivana Ivanoviča.
„Poslušajte!“ — reče škilasti Ivan Ivanovič, ko je videl, da je okrog njega zvrstoma stopilo občestvo, poslušajte: rajši, nego da se Vi čudite mojemu škilastemu oku, ali znate, kajučinimo?— rajši umirimo naša prijatelja. Zdaj-le se Ivan Ivanovič razgovarja se ženstvom in z otroki.... mi pa nujmo skrivaj poslati po Ivana Nikiforoviča — in potisnemo ja v družbo.
Vsi so soglasno sprejeli Ivana Ivanoviča nasvet in sklenili, da neutegoma po Ivana Nikiforoviča pošlj6 izmej sebe enega, kateri, kolikor bode moči, poprosi, da bi na obed prišel h komisarju.
Ali težka naloga, komu bi odločili to važno dolžnost, pahnola je vse v zadrego. Dolgo časa so so pričkali, kateri izmej njih bi bil najsposobnejši in najizkušanejši v diplomatiškem oziru, a odobrili so naposled poglasno, da to nalože Antonu Prokopoviču Pupopuzu.
Ali popreje moram Čitatelja še nekoliko seznaniti s to znamenito osobo.
Anton Prokopovič je bil do cčla pošten človek — v popolnem
Eomenu te besede; če mu jo kedo izmej odličnejšega mtroda v lirogradu dal kako ruto okrog vratu ali hlače — zahvalil se je; če ga je kedo na lahko krenil po nosi — tudi se je zahvalil. Kedar je kedo vprašal ga: „Zakaj pa imate, Anton Prokopovič, suknjo cimetasto , rokava pa modra?" — vselej je odgovoril: „Vi pa še take suknje nijmate; čakite, da jo obnosim, pa bode popolnoma drugača." A resnično: modrega sulcna se je vsled solnca poprijemala cimetova barva, in vsa suknja je napčsled imela tisto barvo. Ali pa znate, kaj je čudovito? — čudovito je to, da ima Anton Prokopovič navado, da po leti nosi sukneno obleko, an-kinasto pa — po zimi. Anton Prokopovič nijma svojega domu. Imel je svoj dom konci mesta, a je prodal ga, za dotične novce pa je kupil trojico kostanjevcev (konj) in majhno bričko, v katerej se je vozil k pomeščikom (vlastelinom) na gostije. Ker pa je s konji imel mnogo skrbij in ker je novcev bilo treba za oves, prodal jih je Anton Prokopovič in dobil za-nje gosli, devo, pa dvajset in pet rubljev vreden bankovec. Gosli je Anton Prokopovič prodal, devo pa je zamenil sč safijanasto mošnjo za tobak, zatč ima zdaj mošnjo, kakoršne nijma nihče drug. Temu na hvalo se ne more več voziti in ne more pohajati vlastelinov, torej mora zmerom biti v mestu in prenočevati po različnih domeh, zvlasti tistih plemenitašev, katerim veselje dela to, če imajo priliko, da ga po nosi krcajo. Anton Prokopovič rad dobro jč, zna dosti dobro durakati in mlinariti. Splošna postrežljivost, ta je njegova lastnost, torej je vzel čapko in palico, a nemudoma je odšel k Ivanu Nikiforoviču.
Ali na poti je začel premišljati, kako bi Ivana Nikiforoviča pregovoril, da bi prišel na „assamblejo." Tega — sicer poštenega moškega nekoliko prodka natora je pretila, da ne z vrši svojega naloga. Da, preteto! kako bi se odločil, ter bi šel, ker mu veliko truda prizadevlje užč to, če hoče s postelje vstati? No, pa da je vstal: kako pa bi šeljtijh, kder sedi, kar gotovo zna, njegov ne-izmdrni sovražnik?! Cim bolj je Anton Prokopovič premišljal to, tem več je slutil zaprek. Dan je bil dušljiv, solnce žgalo, pot se je kar vlival iz njega.
Anton Prokopovič, če prav so ga lircali po nosi, vendar je bil dovolj zvit človek v mnogem oziru. Le pogajati se nij znal srečno. Dobro je vedel, kedaj se mora potuhniti, in časi je pomogel si o takih okolnostih in slučajih, o kakoršnih si redko kak modrijan pomore. A da-si je njegov premeteni razum bil našel sredstvo, kako pregovori Ivana Nikiforoviča, in da-si je hrabro šel naproti vsemu, vendar le ga je nekoliko skrbela neka nenavadna nezgoda.
Ne bode kvarno čitatelju, če mu razodenem, da je Anton Nikiforovič mej drugimi hlačami imel tudi hlače, tako vlastite, —
kedar jih je oblekel, da so ga psi grizli v stegni. Kakor na nesrečo: tudi tega dn6 je imel jih na sebi, za tega delj je, ko hitro se je bil vdal premišljanju , strašno lajanje z vseh stranij vdarilo mu v uha. Anton Prokopovič Pupopuz je zagnal takov krič (straš-nejše od njega ni j znal nihče kričati), da mu nijsta le znana baba in bivatelj v neizmčrnej suknji pritekla naproti, temuč vsuli so se k njemu tudi otroci Ivanu Ivanoviču z dvora; a če prav so ga psi mogli loviti le za eno nogo, vendar-le je to jako manjšalo njegovo bodrost, in nekako ponižno je stopal h krilcu.
Sedmo — ii poslednje Mlafje.
„A, zdravstvujte! zakaj pa dražite pse?!" — oglasi se Ivan Nikiforovič, ko zagleda Antona Prokopoviča; z Antonom Pupo-puzom nikedar nij govoril drugače, nego šaljivo.
,,Da bi vi vsi počepali! kodo jih draži?" —opazi in povpraša Antona Prokopoviča.
„Vi jih dražite."
,.Aj, za Boga, ne! Peter Tedorovič Vas prosi, da bi prišli k njemu na obed.
' „Hm!«
„Za B6ga! prosi Vas tako lepo, da ne morem povedati. Kaj pa je to, — dejal je, ,,ker se me Ivan Nikiforovič ogiblje, kakor kakega sovražnika! Nikoli ga nij k meni, da bi se kaj pogovoril, ali da bi malo posedel."
Ivan Nikiforovič je pogladil svoj podbradek.
„Ce Ivana Nikiforoviča", — dejal je, „tudi denes ne bode, sam ne znam, kaj bi mislil: gotovo ima kaj do mene. Bodite mi-lostivi, Anton Prokopovič, pregovorite Ivana Nikiforoviča! — No, Ivan Nikiforovič, idiva! Zbrala se je pri njem odlična družba!"
Ivan Nikiforovič je začel gledati petelina! ki je na krilci stal in na vso moč žilil vrat.
,,Ko bi znali, Ivan Nikiforovič," — govoril je dalje goreči poslanec, „kake jesetrine, kakih svežih ribjih jajec so poslali Petru Tedoroviču!“
O teh besedah je Ivan Nikiforovič obrnil svojo glavo in pozorno jel poslušati.
To je poslanca razbodrilo. „Idiva skupaj! Tam je tudi Tomaž Grrcgorjevič. Nu, kaj pa Vi?" — povpraša, ker je videl, da Ivan Nikiforovič zmerom leži na svojdm mestu. „No , ali pojdeva, ali ne pojdeva ?" —
„Nečem iti."
„Ta „nečem iti" je prosunil Antona Prokopoviča: užc je menil, da so njegove goreče besede do c61a pregovorile tega sicer dostojnega moža, pa je nenadoma zaslišal odlok: „nečem iti."
„Zakaj pa nečete iti?“ — povpraša skoro mrzko', mrzkost pa je nenavadno redko kedaj prikazala se na njem, tudi takrat ne, kedar so mu zapaljene popirčke metali na glavo, s čimer sta se posebno rada kratkočasila sodnik in komisar.
Ivan Nikiforovič je ponjuhal malo tobaka.
„Kar Vi hočete, Ivan Nikiforovič, ali ne znam, kaj Vas zadržuje. “
,,'Po kaj bi šel tija?“ — povpraša Ivan Nikiforovič naposled — in opomni: „tam bode ta razbojnik!“ Tako je naj raji imenoval Ivana Ivanoviča. „Pravični Bog! a davno li....“
„Bogme, da ne bode! kakor je Bog v nebesih , tako gotovo ga no bode! naj me strela ubije prčcej , na tem-le mesti!“ — zarotil se je Anton Prokopovič, kateri se je, če je bilo treba, desetkrat zaklel v uri. „Idiva, Ivan Nikiforovič!"
„Skj ni rčs, Anton Prokopovič! saj je tam!“
,,Aj, zaB6ga! aj, za Boga, nij ga! naj se s tega mesta ne ganem, če je tara! Pa sami presodite, kakov dobiček bi mi bila taka laž! Naj se mi posuše roke in noge!... Kaj, ali mi še zmerom ne verujete? — Kar pojdem prčcej pred Vami! Naj ne bodemo videli nebeške carjevine ni moj oča, ni moja mati, niti jaz! Ali še ne verujete ?‘‘ —
Ivan Nikiforovič se je s tem ročenjem do cela upokojil in ukazal je svojemu lakaju v neizmernej suknji, naj prinese šaravare in ankinasti ltozakin.
Jaz mčnim, da bi do cela nepotreben bil popis, kako je Ivan Nikiforovič oblekel šaravare, kako so mu robec omotali okrog vratu, naposled pa, kako so navlekli nd-nj kozakin, kateri je pod levim rokavom polenil. Dosti je bilo to, ker je ves ta čas bil pošteno miran in ni besedice nij spregovoril Antona Prokopoviča opazkam, kaj bi mu dal za turško mošnjo.
O tem je druščina nestrpno čakala odločne minute, kedaj se prikaže Ivan Nikiforovič in prilika vendar ustreže splošnej želji, da bi se ta dostojna možaka pomirila. Mnogo jih je za gotovo menilo, da ne hode Ivana Nikiforoviča. Da, komisar in škilasti Ivan Ivanovič sta cel6 stavila, da ne pride, le ujemala se nijsta, zat6 ne, ker je škilasti Ivan Ivanovič zahteval, da bi komisar zastavil svojo ostreljeno nogo, sam pa svoje škilasto oko, na kar se je pooblaščenec razhudil, gostje pa so se natihoma smijali. Nobeden nij še sedel za mizo, da-si je kedaj užč bilo odbilo eno , •— čas, o katerem v Mirogradu tudi o najslavnejših prilikah užč davno obeduj6.
Stoprv prikazal se je bil Anton Prokopovič mej durimi, takoj tisto trenotje so se vsuli okrog njega vsi. Anton Prokopovič je vsem vprašanjem odločno odgovoril: „Ne bode ga!“ Stoprv izgovoril je bil to, uže so jeli mu glavo obsipati s karalnimi, sč zmerjalnimi besedami, morebiti so ga tudi v nos drezali, zato ker se mu poslanstvo
ni j bilo posrečilo, — kar se duri zopet odpro in — Ivan Nikiforovič stopi pred-nje.
Ko bi se bil satan sam prikazal — ali kakov mrtvec, pa bi ne bil društvu zavdai s tako omamo , v kakoršno je vse pahnol Ivana Nikiforoviča nenadni prihod. Anton Prokopovio pa se je kar za boka ubiral — in smijal se je, kar ni j polenil, vsled same radosti, ker je bil tako si-ečno ukanil vso družbo.
Pak bodi-si tako, ali tako, neverjetno je bilo skoro vsem le to, da bi se bil Ivan Nikiforovič mogel v tako k ratkem času obleči, kakor pristuje plemenitašu. Ivana Ivanoviča baš ta trenotija nij bilo v sobi: odšel je bil nekam, ne znam, zakaj.
Ko se je bilo zopet razvedrilo vse občinstvo, pozdravilo jo Ivana Nikiforoviča in razodelo mu svojo radost, ker je tako lepo odebelel. Ivan Nikiforovič se je poljubil z vsakim gostom in opominjal je: „Jako sem hvaležen — “
V	tem je boršt (juha) sč svojo vonjavo napolnil sobo in prijetno pošegetal už6 lačnim gostom nosnice. Vse je valilo se v obednico. Vrsta zgovornih in molčljivih, suhih in tolstih dam se je sukala naspred, a dolga miza se je odičila z vsemi barvami.
Ne popišem jedil, katera so bila odločena mizi. Ničesar ne zapišem ni o mniškah v kislej smetani, ni o utribki, katero so podajali v boršt, ne o puranu se slivami in cvcbi, ne o jedi, katera je na videz bila jako podobna usnju, namočenemu v čreslovko, ni o tej polivki, katera je nekega starodavnega kuharja labodja pesen, ni o tej jedi, ki so jo na mizo prinesli oblito s plamenečim vinom, kar je jako zanimivalo, pa tudi plašilo dame. Ne bodem govoril o teh jestvinah, zat6 ne, ker jih jčm veliko rajši, nego v razgovorih pečam se z njimi.
Ivanu Ivanoviču je jako slastna bila riba, prirejena s hrenom. Skrbno sc je vdal tej koristnej in sitljivej jestvini. Zbiral je tenke koščico in deval jih na okrožnik, a nekako slučajno je pogledal črez mizo... Stvarnik Božji! Kako čudovito jc bilo to! Njemu nasproti je sedel Ivan Nikiforovič!
Prav to trenotije oči povzdigne tudi Ivan Nikiforovič!.... Ne!.... ne morem!... Dajte mi drugo pero! Moje pero je slabo, mrtvo, pretenak razcepek ima za takov obraz! Obema je onemoglost prevzela lica, kakor bi jima bila okamenela. Vidila sta drug drugega obličje, znano užS davno, stopiti bi morala drug k drugemu, kakor prijatelj k nepričakovanemu prijatelju, podati si vzajemno tobačnici in povprašati in opomniti: Ali Vam je drago? — ali: M a r smem poprositi? — vzemite! Pa strašna sta mejusobno jima bila obraza, kakor kaka zla spomina. Kar vlival se je pot iz Ivana Ivanoviča in Ivana Nikiforoviča.
Navzočni so vsi, kolikor je bilo jih okrog mize, onemeli in nijso umaknili oči j z bivših prijateljev. Damo, ki so dos!6 bile zamaknene v dosti zanimljivi in važni razgovor o tem , kako je
treba peteline kapuniti, — dame so kar končale svoj razgovor. Vse je omolknilo. To je bil obraz — pristen velikega umeteljnika čopu.
Naposled Ivan Ivanovič vzame ruto in jame vsekavati se, Ivan Nikiforovič pa se je ozrl okrog sebe, — in oči so mu obtičale na odprtih durih. Komisar je bil takoj uganol njegovo namero, torej je ukazal, naj duri krepkejše zapro. Zdaj jameta oba prijatelja jesti, a ni pogledala nijsta drug drugega.
Ko hitro so končali obed, oba bivša prijatelja vstaneta vsak s6 svojega mesta in jameta iskati čapki, zato da bi pobegnila. Ali komisar migne, a Ivan Ivanovič, ne ta Ivanovič, temuč drug, tisti škila-stega oka, postavi se za Ivana Nikiforoviča, komisar pa stopi za Ivana Ivanoviča, in začela sta ja oba riniti zadaj, da bi ja zrinila mej goste in ne izpustila ju, dokler si ne segneta v roci. Ivan Ivanovič, le-ta, ki je bil škilastega oka, porine Ivana Nikiforoviča, da-si nekoliko po strani, vendar-le dosti srečno k tistemu mestu, kder je Ivan Ivanovič stal; ali komisar je porinil preveč na stran, zat6 ker nikakor nij mogel ovladati svoje samovoljne pehote, ki te tre-notke nij poslušala nikakoršnih ukazov — in kakor na nesrečo, odskočila je nenavadno daleč in do cela na drugo stran (to je morda bilo tudi za tega delj, ker je na mizi bilo mnogo različnih likerjev), da je Ivan Ivanovič padel na damo v rudečej obleki, — na damo, ki se je bila vsled svoje zvedavosti približala baš do si-ede. Ta začetek nij obetal nič dobrega. Ali sodnik, da bi zboljšal to napako, stopi na komisarjevo mesto, ves tobak potegne v nos z vrhnega ustna in Ivana Ivanoviča porine na drugo stran. Po tem izgledu imajo navado v Mirogradu, da mire sovražnike; nekoliko je to podobno igri z lopto (balonom). Ko je bil sodnik porinil Ivana Ivanoviča, prčcej se je tudi škilasti Ivan Ivanovič vprl z vso silo in porinit je Ivana Nikiforoviča, iz katerega se je pot vlival, kakor deževna voda leti raz streho. Da-si sta prijatla upirala se, vendar sta stopila drug k drugemu, zvlasti ker so obema po-rivalcema zdatno sč stranij pomagali drugi gostje. Stopili so okrog njiju na vseh straneh tesno in nij so hoteli izpustiti ju, dokler ne segneta drug drugemu v roko.
,,Za Boga, Ivan Nikiforovič in Ivan Ivanovič! po pravici povedita, zakaj sta se razprla? — ali nij bila neumnost to? — Ali nijsta zato odgovorna Bogu in ljudem ?“ —
„Jaz ne znam,“ — odgovoril je Ivan Nikiforovič in sopel je vsled presilne utrujenosti (kazalo je, da nij do cčla nasproten po-mirku), „jaz ne znam, s čim sem okvaril Ivana Ivanoviča; zakaj pa mi je izpodrezal hiev in hotel pogubiti me?“ —
„Nijsem kriv nikakoršne hudobne nakane," — opazil je Ivan Ivanovič, a ni ozrl se nij v Ivana Nikiforoviča, „vpričo Boga in vpričo Vas, čestito plemstvo, rotim se, da z ničim nijsem okvaril svojega sovražnika! Zakaj pa me obrekuje in zaletuje se v moj stan in v mojo čest?“ —
„S čim pa sem Vas razžalil, Ivan Ivanovič?" — povpraša Ivan Nikiforovič. Le minuto še, pa bi bilo ugasnolo dolgo sovraštvo. Užč je Ivan Nikiforovič segnol v žep, da bi bil iz njega vzel tobačnico in rekel: Nate.“
„Mar to nij k var," — odgovori Ivan Ivanovič, pa nij dvignil očij, „ker ste Vi, milostivi gospod, moj stan in mojo Čest oskrunili s tako besedo, da nij, da bi jo tu izgovoril?!"
„Dovolite, da Vam prijateljski povem, Ivan Ivanovič (o teh besedah je Ivan Nikiforovič s prstom dotaknol se Ivana Ivanoviča, njegovega gumba, kar je pričalo njegovo popolno vdanost), ,,Vi ste se, vrag zna, zakaj ste se tako razjezili, zato — ker sem Vam rekel gos j a k ...
Ivan Nikiforovič je precej spomnil se, da je napačno učinil, ker je izgovoril to besedo; ali užč je bilo prekasno: beseda je bila izgovorjena. Vse je vrag vzel! Ker je bil o izgovoru te besede brezi vsakoršnih prič spozabil se Ivan Ivanovič in razkačil se tako hudo, da nikomur ne želim, da bi koga videl tako zelč razsrjenega — kaj pa zdaj, sodite, ljubeznjivi čitatelji, kaj zdaj, ko je ta smrtna beseda poknila v druščini, o navzočnosti mnogih dam, vpričo katerih je Ivan Ivanovič rad bil posebno vljuden? Da je Ivan Nikiforovič drugače zasuknil, da je rekel: ptič, a le ne: gosjak, uhladili bi bili sovraštvo. Ali zdaj pa.... vsega je bilo konec!
Blisknil je v Ivana Nikiforoviča z okom, a s kakim okom! Da je s tem pogledom zedinjena bila zvrševaina moč, v prah bi bil promenil Ivana Nikiforoviča. Gostje so umeli ta pogled, za tega dčlj so sami pospešili, da so ja razločili. A ta moški, posebne krotkosti izgled, — ta človek, ki mimo nobene beračice nij šel, da bi je ne bil ogovoril in malo pogovoril se z njo, — pobegnil je strašno razkačen. Tdko grozno buro vzbujajo strasti!
Nihče mesec dnij nij slišal ničesar o Ivanu Ivanoviči. Zaprl se je bil v svoj dom. Odprl je izgovorjeni zaboj , a iz zaboja je vzel — kaj pa? — karbovance!*) stare dedinske karbovance! A ti karbovanci so prišli v umazane roko črnilnik junakov. Pravda je prišla k guberniju. A ko je Ivan Ivanovič bil dobil radostno vest, da drugega dne razvozljajo pravdo, potlej stoprv je prišel na piano in sklenil, da pojde z doma. Pa gorjč! po tej vesti je guberniji slehernega dne oznanil, da skonča pravdo, to je bilo celih deset 16t.
*■ #
■»
Užč je pet 16t tega — peljal sem se skozi mesto Mirograd. Potoval sem o grdem vremenu. Tačas je bila jesen z otožno-vlažnim
*) Karbovance v Maloruskcj, zvlasti Židje, imenujo srebrne rublje.
zračjem, z blatom in meglo. Kako ncprirojena zelenost — nastopek mrzlega, neprestanega dežja, pokrivala je z redko mrežo travnike in njive, katerim je pristovala tako, kakor preširnost pristuje starcu, kakor cvetije staruhi! Nd-me je tačas vreme imelo silen vpliv, dolgočasil sem se, kakor je vreme bilo dolgočasno. Ali poleg vsega, tega sem, ko sem se pel jal v Mirograd, čutil, da mi silno bije srce. Bog! koliko spominov! Dvanajst Tet nijsem več videl Mirograda. Tačas sta tam živela dva nenavadna tovariša v nežnem prijateljstvu. A koliko je bilo pomrlo znamenitih ljudij! Sodnik Demjan Dem-janovič je bil uže mrtev; Ivan Ivanovič, tisti: škilastega oka, ta je bil tudi uže poslovil se od tega sveta. Pripeljem se na glavno ulico. Povsodi so stali drogi — na vrhi s privezanimi sopi slame; delali so neko novo zravnavo. Podrli so bili nekoliko koč. Plotom in ogradam ostanki so obupno žedeli tam pa tam. — Tistega dne je bil praznik; ukazal sem vozniku, naj kibitko s6 štorijo vstavi pred cerkvo, in stopil sem va njo tako tiho, da se nihče nij ozrl. Pa je tudi res: nihče se nij mogel ozreti, kajti cerkva je bila prazna, skoro nikogar nij bilo v njej; očito je bilo , da se je tudi najbogabojnejši ijud bal blata.	Sveče so bile	o	mračnem, boljši
rečeno: o bolnem dnevu nekako čudno neprijetne, temotni prizidki so bili žalostni, obla okna z okroglimi šipami so zalivale deževne solze. Odidem v bližnji prizidek	in obrnem	se	v	čestitega starčka
sivih las. „Ne zamerite mojemu	vprašanju,	ali	še živi Ivan Niki-
forovič?'' — A to trenotije svetilnica jasnejše posveti pred ikono, *) in svitloba je šinila na ravnost mojemu sosedu v lica Kako setu se začudil, ko sem se bil ozrl vd-nj, ter sem zagledal znano obličje! To je bil Ivan Nikiforovič sam! Ali kako se je bi postaral!
,,Ali ste zdravi, Ivan Nikiforovič? — Kako ste se postarali!"
,,Da, postaral sem se. Jaz	sem denes	bil	v	Poltavi,‘£ — od-
govoril je Ivan Nikiforovič.
„Kaj ste dejali? — da ste bili v Poltavi, pa o takem odurnem vremenu !>l
„Kaj pa hočem ? tožba .. .
O tem jaz nenadno vzdihnem.
Ivan Nikiforovič je slišal moj vzdihljaj in opomnil: ,,Ne vznemirjajte se: jaz imam verno vest, da bode pravde konec bodoči teden, a sicer — meni po godi.“
Jaz skotnizgnem z ramama in odidem, da bi pozvedel kaj o Ivanu Ivanoviči.
,,Ivan Ivanovič je tu/‘ — pove mi nekedo, ,,tudi on je na klirosi.“
Zagledal sem neko strhlo , figuro. “ Ali je to Ivan Ivanovič?! Imel je obličje bogato z brazdami, lase popolnoma sive; ali bekeš je imel tisti. Precej po prvem pozdravu se je v me obrnil z veselim
*) Ikona je sve.ta podoba.
Letopis II. 1675.	^
nasmehom, ki je zmerom jako pristoval njegovemu — želodu podobnemu obrazu, in povprašal je: „Ali Vam smem razodeti neko veselo novico?1' —
„Kakovo novico?“ — povprašam ga.
„ Jutri za trdno skončajo mojo pravdo; gubernij mi je poslal gotovo vest.“
Jaz vzdihnem še globoče, a brž so poslovim: na poti sem bil vsled neke jako važne okolnosti, in sedem v kibitko.
Mršava konja, v Mirogradu take konje imenujo ,,kurjerskew konje, peskočita, vgrezneta se v mehko blato in se svojimi kopiti prebudita ulio neprijeten zvok. Dež je lil, kakor iz kebla, na Zida na čičaku, da je kar skrival se v štorijo. Ulaga me je premočila bas do kože. Žalostna prednica (schltigbaum) s kolibo vred, v ka-terej je nekij invalid šival svoje sivo oklopje , zginila je malo po rnalo mirno mene. Zopet sem je peljal po ravni, razritej tam pa tam, po Črnej ravni, zelenkastej na nekterili prostorih, mokre kavice in vrane, enolični dež, solzno zagrneno nebo!....
Dolgočasno jo na tem sveti, gospoda!
  --------------
h potne <or!w.
(Priobčil Franjo Erjavec.)
Na svojih izletih po goriških, tolminskih in bolških hribih, po ipavski dolini in po Krasu nabiral sem vzgred tudi rastlinska in živalska imena. Našel sem marsikako dobro zrno, ki bode ustrezalo našim botanikom in zoologom, kateri, nemajoč ali nežna-jod slovenskega imena lcakovi rastlini ali živali, bili so prisiljeni sloveniti nemška ali pa znanstvena latinska in grška imena. Samo po sehi se razumeva, da o kaki popolnosti te zbirko ne more biti govora. V narodu jo še polno sličnega blaga, zlasti tolminski in bolški hribi so tacemu nabiralcu še zmerom hvaležna tla. No vendar se mi dozdeva, da je mlajši rod v tem mnogo nevednejši. Od pastirjev pozvedoval sem po planinah tudi lastna imena živalska, za katera mi sicer zoolog ne bode posebno hvale priznal, toda za philologa tudi te vrste narodno blago ni j brez pomena.
Kar se t če živalskih imen, rabil sera to ali ono vže v svojih spisih, tudi od rastlinskih je jedno ali drugo vže zapisano in rabljeno. Ako sem ja ipak zapisal, naj velja za potrdilo, da v istini živd v narodu.
Naposled sem dodal še nekatere besede, reke in prislovice, ki so se mi vredne zdele biti zapisane in priobčene, od ko j ih bode morebiti ta ali ona dobro služila bodočemu pisatelju slovenske phraseologije.
Rastlinska imena.
Baba, Boletus edulis, Herrenpilz, kedar je star in ima širok klobuk. (Po ipavski dolini.1
Bdlovina, Htipa pennata, Federgras. (Na Krasu).
Bedenica, Narcissus poeticus (Rodik).
B/juSč m., Tarnus communis^Schmervvurz. (Ipavska dolina). Hrvatje ga imenujejo „blušac“.
BodiČ m., Carlina acaulis, Ebervvurz. (Po dolenjem Krasu).
Brina, Nadelholz. (Na Bolškem.)
Brin, na., Juniperus communis, Wachholder. (Po Krasub
Cerenje n. imenujejo okoli Krna to, kar je drugde ,,ruševje“, namreč Knieholz, Krummholz.
Dčdec je po ipavski dolini mlad Boletus edulis (irlej baba).
DeviČica, Convallaria majalis, Maiglockchen. (Povir na Krasu.)
Dobra misel, Origanum vulgare, Dosten. (Pod Kaninom).
Dobrotlika., Viburnum lantana. (Črniče).
Drača, Paliurus aeuleatus. (Matavun v Istri).
Elijev voz, Delphinium Consolida. (Skrilje pod Čavnom.)
Gladeč m., Eryngium ametbystinum, Mannstreu (Rodik).
Glen	m.,	Conferva sp Wasserfaden. (Renče).
Gnčd	in.,	zovejo v goriški okolici neko vrsto grozdja, ki ima	ne-
kam rjavkasto rudeče jagode. Beseda ,,gned“ pomeni Hrvatom naravnost bran n. Mej Slovenci je še nisem čul v splošnem pomenu, morebiti ne bi bilo napačno,	ko
bi se je poprijeli, vsaj potrebovali bi jo krvavo, ker z našim ,,rjav“ ne izhajamo povsodi. Kar se barv tiče, smo sploh veliki siromaki
Gnjelec m., (tako sem jaz razumel, znabiti je pa ,,gnjilec“ pravo), Quercus pedunculata, Stiel- oder Sommereiche. (Na dolenjem Krasu).
Graden, gradna, Quercus sessiliflora, Stein- o. Wintereiche.*(Na dolenjem Krasu). V Ročinji sem ludi slišal kisli in sladki hrast, a ker mi mož nij mogel drevesa pokazati, ne vem, katerega je imenoval kislega, a katerega sladkega.
GrozdjiČe sv. Ivana, Ribi«el, Johannisbeeren. (Okoli Gorice).
Helovec, Primula acaulis (Povir). I .	.	.	.	,	,,
Igavec, Pnmula acaulis (K dik). \ 0bo>e P°Pačen0 12 >3^“-
Igdvina. Salix capraea, Saalweide. (Dolenji Kras). Drugod jo zovejo: iv a.
lika,*) Aconitum Napellus. (Na Otlici in v Mrzli rupi.)
Jzpodrezek, Crocus variegatus. (Na Krasu).
Izvin m., Daphne mezereum. (Na Otlici). Kmet, od katerega sem izvedel to ime, pristavil mi je kakor v pojasnilo:	Ako
*) Izgovarjaj kakor je pisano.
si kdo roko ali nogo spahne, stavijo mu lub tega grma na dotično mesto 111 spahnena kost je kmalu zopet vravnana.
JdSČarica, Imperatoria Ostruthium, Meisterwurz. (Na Kaninu.)
Jaščarico imajo Bolčani kot notranje zdravilo v velikih časteh.
Jarddna, Agaricus caesareus, Kaiserling in odtod pokvarjeni slovenski karželj. Besedo ,,jardana‘‘ slisal sem od Ipavcev. Ce iiij laška V
Jedrik, tudi ledrik, Cichorium Iutibus, Wegwarte oder Oiohorie. (Po vsem slovenskem Goriškem).
Kačja glava, Orobanche major, Sommerwurz. (Po ipavski dolini).
KamŠčiS, Uubus saxatilis. (Pod Kaninom.)
KoŠutnik, Gentiana lutea. (Na Čavnu, za Krnom in pod Kaninom.)
Njegov koren je povsod znano in čislano zdravilo, zlasti slabim želodcem.
Kržič, Cvclarnen europaeum, Saubrod. (V Plužni nad Bolcem).
Latruvje n. coli. Rhamnus alpina. (Na Krnu). V Bohinji sem slišal ta grm imenovati ,,smrdilj.‘‘
Lehnik, Salvia glutinosa. (Za Krnom).
Lepen, g. lepena, Adenostyles alpina, Driisengriffel, Alpendost. To besedo sem naj preje Čul v Trnovskem gozdu, pozneje sem se prepričal, da je znana vsem gorjanom ti ja do Trente in Predela. Gotovo je lepša nego iz nemške prestrojena ,,žlezana“, in pa pred vsem naša je.
Lesket. Tako imenujejo po planinah trdo, gladko in svetlo seno obstoječe večim delom iz bilk roda „Juncus“. To seno je prav slabo, živina ne mara za nje, ali marljivi gorjani je vendar žanjejo, suše in spravljajo domov drobnici za zimsko hrano. — Mehko in sočno travo pa zuvejo: raurvica.
Liza, Clematis Vitalba. (V Kotu na beneški meji).
Lobodi/ca, Ruscus aculeatus. (Goriška okolica, Ipavska dolina.)
Ldšec, Rhinantlius sp. (Na Otlici).
Mačina, Serratula tinctoria, Scharle. (V divni Bavšici pri Holcu).
Mdhčevina, Satureja montana. (Občina na Krasu). Cul sem tudi pregovor:	,,Kedar	mahčevina cvete, grozdje pišo“, to
je: jagode začno rudeti,
Mdvka, Anemone montana. (Dutovlje na Krasu.)
Mene,n g. mesna čuje se povsod po Tominskem in Bolškem za „mecesen<- (Pinus Larix).
Mlaja, Dentaria enneaphyllos. (V Trnovskem gozdu).
*) V prevodu Schoedlerjeve botanike so ta rastlina tudi že imenuje „negnoj<- ; tedaj jo bila ta napaka že pred to opazko popravljena.
Tušek.
Modrdsovec, Daphne mezereum. (Na Čavnu, pri Nemcih).
Neg n oj m., Cytisus Laburnum, je povsod znan in jako Čislan grm.
Znan je tudi v slovenski knjigi, samo ka se je povsod krivo pisal: nagnoj *). Beseda „negnoj“ je namreč izvedena od „ne gnjiti<(, in to zarad velike trpežnosti in vztrajnosti tega lesa. V Liki pod Velebitom (v Brušanah) cul sem za ta grm — časih je tudi drevo — besedo: „negnjila“.
Ocet, deta, Cirsium arvense. (V ipavski dolini.) Dokler je Se mlad in mehak, zove se „ mleček".
Očnica, Gnaphalium Leontopodium, Edehveiss (Za Krnom.)
Omelika, Genista radiata. (Na izviru Tolminske).
Petelinčki, Clavaria flava, Barentotze (Ipavska dolina).
Piskrca {., Primula aeaulis. (Šempas).
PluČnik, Cetraria islandiea, isliindisches Moos. (Na Kaninu).
Pl&tnik, Iris, Schvvertlilie (Rodik na Krasu).
Podbel, podbda, Tussilago Farfara, Huflattih. (V ipavski dolini.) Tudi Hrvatje poznajo to rastlino pod istim imenom.
Podsvečnik, Gentiana cruciata. (Pri Nemcih v Trnovskem gozdu).
P6kalica, Silene inflata. (Na Otlici).
PraSČlka,	Asparagus acutifolius. Tako	imenujejo	na Krasu mla-
dike te divje šparge, ki se tudi jed A. Praščika se ima najbrže izpeljevati iz glagola ,,prasnoti“ hervorschiessen, praščika torej znamenuje ,,Schossling“.	Istranom pod
Vučko goro je ,,prapka“ kar	naravnost:	veja.
Preslica, Morchella esculenta, Morchel o. Maurachel (Osek V ipavski dolini).
Presnec kozji, Evonynius europaeus, Spindelbaum, Pfaffenhiitlein. (Na dolenjem Krasu).
Prevezanka, Genista sagittata. (Rodik na Krasu). Ime je dobila rastlina od stebelca, ki je videti kakor prevezano.
Prikla, Euphrasia officinalis. (Za Krnom).
Punčica rudeča, Physalis Alkekengi, Judenkirsche. (Po ipav. dolini).
Ranjenec, Senecio nemorensis. (Pri Nemcih v Trnovskem gozdu).
RaŠeljika, Prunus Mahaleb. (Na Trnovem in po Krasu).
Regdčica, Aegopodium Podagraria, Geissfuss. (Šempas).
Sirčica = Phra^mites comraunis. (Goriška okolica, Ipavska dolina).
Sleč, 111., Rhododendron hirsutum, Alpenroschon. Za ta prekrasni planinski cvet dozdaj nismo imeli besede. Pisali smo bog ve odkod izposojeni ,,dragomastnik“ ali pa še grji ,,ravš“, ki je naravnost iz nemškega, namreč iz bavarskega narečja, v katerem se omenjena rastlina zove ,A!menrauseh“ (Alpenrose). Besedo „sleč“ sem čul na planini za Krnom.
Smetljaj, Uredo Maydis, Maisbrand. (Okoli Gorice).
Smrdljika, Pistacia Therebinthus. (Devin pri morji).
Snidkvica, Fragaria vesca, Erdbeere. Samo pod tem imenom poznajo goriški gorjani okusni plod/ kateremu kranjski Slovenci sploh pravijo: rudeče jagode.
Solzica, Convaliaria majalis, Maiglockchen. (V Ročiriji).
Spojavnik, Neottia nidus avis, Nestwurz in	potem tudi ,,gnjezdo-
vica“ v slovenski knjigi. Kmet,	od katerega sem	čul
to besedo spojavnik, mi je na moje vprašanje, odkod to ime, odgovoril :	Kedar	se živina nece pojati, damo
jej tega zelišča.
Sprig,	m.	Paeonia peregrina. (Krasica v	Istri). Vem, da	po
nekaterih krajih rabi s prež za Helleborus. Mogoče, da moj porok (istranski kmet)	nij ločil Paeonie	od
Helleborusa in to je tem laglje mogoče, ker se rastlina takrat (bilo je sredi aprila) nij še razcvela.
Srboritka se imenuje po Ipavski dolini in po Trnovskem gozdu plod šipkov (divje rože),	nemški Hagebutte	ali	Het-
schepetsch.
Srobotina, Atragene alpina, Alpenrebe. (Po hribih med Otlico in Idrijo).
8ve6niJc, Typha latifolia, Rohrkolben. (V Ipavi). Tudi sv. Petra sveča.
Sčipa, Rosa canina in tudi druge divje rastoče vrste. (V Drežnici).
Tegtča, Cucurbita lagenaria, Flascnerikiirbiss. (V Ipavski dolini in na Krasil).
USjdli,	Aconitum Lycoctonum. (Na	Krnu). Živini z njim uši
preganjajo.
Volčuik, Daphne mezereum. (Rodik).
Vrdik, Cynanchum vincetoxicum. (Pod Kaninom).
Vrestilj m., Eriča carnea. (Goriška okolica).
Zlat ti niča, Arniča montana. (Trebuša.)
ZHenpanj m., Rhododendron hirsutum, Alpenroslein. (Na Golakih čul od ljudi iz Otlice).
Imena živalska.
Bdr	m.,	neka riba v Bači, katere pa	nisem videl, zato	ne	vem
imenovati vrste. Znabiti je	,,lipan"?
Brizga, Cypselus apus, Mauerschwalbe Segler. (Šempas).
Buskalica, prav za prav: bliskalica je slovenskim Goričanom kresnica, der Leuchtkafer, Johanneswiirmchen. Tu se navadno tudi čuje: bliska so, tudi bovška se, namesto: bliska se.
Ciba je kokoš po ipavski dolini.
Gospod Pitelj je v Ročinji naš kobilar ali vuga, Goldainsel, Piro], Oriolus galbula.
Govndč, Kothkafer. (Na Krasu). V Povirji otroci govnače, na-šedši jih okoli kacega govna, nagovarjajo in dražijo:
Bežite, bežite govnači!
Turška vojska je v Divači.
Aaije mleko, Kuckucksspeichel. tipava.)
Kačja teta, Bandtissel, Scolopendra. (Goriška okolica).
Kavčiča, Alpendohle. (Na planini pod Kaninom).
KUščarica, Olmvurni, Forficula. (Goriška okolica).
Kočič, Mauerassel, Oniscus. (Soška dolina).
Kosec, Weberknecht, Opilio.
Krikovec, Feldgrille. (Goriška okolica).
KUrjenec, Hiibnermilbe. (Ipavska dolina.)
Legen, legena, Naehtschvvalbe, Ziegenmelcker, Caprimulgus. (Šempas). Na dolenjem Kranjskem mu pravijo: ležeArudnik. Mlinar, AVasserliiufer. (Renče).
Mrakulj je po ipavski dolini netopir, Flederinaus.
Oskoruš, izgovarjajo: oskorš , je Schtmrassel, Julus terrestris. V Idriji mu pravijo: železna kočica.
Podjed m., ali pa tudi podjedica, je po soški dolini (v Kobaridu, Tolminu i. dr.) Mauhvurfsgnlle, Grjllotalpa.
Podnebar, je Banjškarjem naš poljski škrjanec.
Podskalar se ravno ondi zove Hteinschmatzer, Saxicola oenanthe. Skrždd m., je okoli Gorice, po Krasu in po ipavski dolini Singci-cade, Cicada orni.
Slegtir, Steindrossel, Turdus saxatiiis. (Pod Čavnom).
Sldg, m. je polž brez hiše v Cerknem.
Skorjica, Ohnvurm. (Ipavska do ina).
Spela, Gottesanbeterin, Mantis religiosa. (Okoli Gorice).
Zavijalec, Rebenstechcr, Rhvnchites. (V Brdih).
Lastna imena domače živine.
a)	Imena kozja:
Belica	Detelja (Podmelci).
Bolida (Grahovo).	Gamsa
Blek&š m. je kozel, kirad blekeče.	Ga rež m.
Brekaš m. (Podmelci).	Ilelebuš m. (Krn).
Brikež m. (Krn).	Hriiškič m. (Krn).
Brišena	Hulež m. (Krn).
Cemba (Krn).	Iskrež m. (Krn).
Cipa, Cipež (Podmelci).	Kocinka (Baška dolina).
Colja	Kčcolia „	,,
Cadana je koza zagorele	dlake.	Kopriva ,,	,,
Lešnik je ,,čadan“,	kedar	Kosira (Krn),
dozori. Kranjcu je tak lešnik Kr&mež m. (Baška dolina). ,,sajav‘‘. (Podmelci).	Kranjica
Crna, Črnica.	Lidež m. (Krn).
Lipež m. (Krn).
Lunež m. kozel rumenkaste dlake (Krn)-Mavra Milka
Mčderež m. (Krn).
M6kež m. (Kanin).
P&aana (Krn).
Pdšena (Podmelci).
Pika
Pirgoš m. (Podmelci).
Pirhež m. (Kanin).
Pl&vež m. (Baška dolina).
Pliska (Krn).
P6žena
Pšela, menda nam. Pčela. (Krn.)
Pugeš m. (Baška dolina).
Purga (Krn).
R6sulja (izgovarjajo : resi j a), to
je koza, ki ima „rese“ na vratu. (Kanin).
Risa
Rivež m. (Podmelci).
Ruska (Krn).
S&jež m. (Kanin).
Šoja (Krn).
Tov&tiš m. (Podmelci).
Trakana (Krn, Bača).
Vidra
Vr&nka
Z&ješ m. (Baška dolina).
Zdjka (Podmelci).
Zčlena, Zelenščica (Krn).
Ziraš m. (Podmelci).
Zisperua (?) (Podmelci).
Z6baš (Baška dolina).
Zvčzda (Podmelci).
Zigra (Kanin).
Živara (Baška dolina).
Zužlca (Podmelci).
b)	Imena ovija.
Bela
Belka
Bičica (je pastirjevo mezimče). Bistrina (Kanin)
Boeka (Krn.)
Breška, Brešek (črna ovca z belo liso). (Kanin).
Bučka
Oebra (Krn).
Črna
v >
Cufa (namesto čupa) ima na glavi čop dlake. (Krn). Divja (Kanin).
Dolga (Kanin).
Kčna (Krn).
Klampa (nerodno hodi).
Kranj ščica Laška Lisica Mala
Maroga (Baška dolina).
Mravka (Kanin).
Mrda (Krn).
Mrva, majhna in drobna. (Kan.)
Pavola (Kanin).
Pika (Baska dolina).
Pikaš m. (Baška dolina).
Pliska (Kanin).
Pirunja, (pastir je izgovarjal „pirnja‘). (Kanin).
Puha (Krn).
Raca (Krn).
Rčsulja (ima „rese!< na vratu). (Kni).
Ringinščica
Rogulja (pastir je izgovarjal: roglja). (Krn)'.
Runa (ima sosebno lepo in mehko volno). (Baška dolina).
Ruska
Sivka
Smet (drobna in majhna). (Baška dolina).
Srna (Krn).
Ščurka (jc ovca črno volne). Sklafuta
(Kanin).	Zajka (Krn).
Široldja (Kanin). Znabiti: šir6- Zlatka
kulja?	Žužka (črna ovca). (Kanin).
c)	Imena govedja.
Iz tolminskih hribov.
Begunka je krava, ki pastirju rada uhaja.
Baleh, gen. beleha, bel vol.
Belha, bela krava.
Bčluša Bistrina
Blasa (siva krava).
Breza Burja Bušina Cika, Cik Čada Čuferna
Dramlja, dramlje n.
Detelja Hitrina Hr6vat J&goda Jelena Košuta Liska Lovra M&la Nčklje n.
Nijdnka
Besede, reki in pregovori.
Blago je našemu Kraševcu pred vsem, ali celo izključivo, njegova domača živina. Tako isto tudi Hrvatu.
Brdek, ha, o pomeni „brav“. V tem pomenu rabi ta beseda vsem Gorjanom, tudi v Trenti sem jo slišal.
Brstno, „iippig“. „Ječmen brstno raste". (Trnovo).
Čreslo, pretini v orehu. (Drežnica).
Donava. „Brat je šel na Donavo1', to je: na Dunaj. (Bukovo). Drn, a, Rasen (Vas Krn).
Gleviti — žvečiti (Kras).
GolomiŠiti. Sem ter tje laziti, po nepotrebnem si dati kaj opraviti. „Kai golomišiš na vse zgodaj ?“ (Kras).
Letopis II. 1875.
Plavka, Plaveč
Pldža
Pirhana
Pirše n. (Znabiti: piruše?):
Piruh
Pišena
R6gulja
Roža
Rjavka
Rjavec
Rudečka
Rumelj
Rumčnka, Rumence
Rušana
Sabin
Sejalka, maha ss glavo kakor bi sejala.
Sivka, Sivec
Srna
Sovra
Šččp, Sčepdna ima na glavi belo liso v podobi lune.
Tiger, Tigra Vida
GoriiiS, der Treiber auf d er Jagd. (Tolmin).
Griža, pust kamenit svet. (Kras).
Grtunje, pl. gnojni koš. (Kras).
Gtilj m. — stegno. (Drežnicu).
Hlača, e, — nogovieu. (Drežnica).
Hlastina, Jilastje, peclji pri grozdji. ;,Vino brez hlastin", geiebelter Wein. (Ipavska dolina).
Izpitati = po ovinkih izprašati. (Ipavska	dolina).
Jama. Na Krasil sem čul pregovor:	„Prvo	v	jamo, drugo
v slamo". To velja o vdovci, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo.
Kamen ncejeni = Tropstein. (Trnovo).
Klanec je Kraševcu naša ulica, Gasse.
Klonica — Wagenremise. Na Krasu govore':: „Kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod ldonico" to je : spravi kola, ker bo dež. Ondukaj sem čul tudi sledeča meteorolo-gična pregovora:
Kedar se temni od Kopra,
Bode suknja mokra.
In pa:
Kedar pride dež od Trsta,
Bo mokro za dva prsta.
Kloniti = podariti. V gorenji Trebuši sem slišal moža reči: „Jaz vam ta svet kl6nim“, to je: dam vam ga zastonj, podarim vam ga. Hrvat bi rekel: Poklanjam vam ta svet.
Koža. V gorenji Trebuši sem poslušal kmete, ko so se pogajali za neki kup. Mešetar prodajalcu govori r;a dušo in mu pravi mej dtugirn: E, kaj se boš toliko krčil, saj ne gre za kožo. Prodajalec mu odgovori: Vem, da ne gre za kožo, je tudi ne bi mogel dati za nobeno ceno; kožo ima vsak za svojo rabo, da mu kosti s k u p d r ž i.
Kup. Prodati sem moral v mrtev kup, spottbillig. (Ročinj).
Lek = zdravilo. Ta beseda šc živi v narodu. Ko sem bil na Crni prsti, vprašal me jo kmet, iz Jesenice pod Poreznom doma, ‘videvši me pobirati in spravljati polže: ,,Ali bo to za lek?“ Na moje vprašanje, kaj je „lek“, mi odgovori, da pomeni zdravilo.
Lonica = kopica, kup sena na senožeti. (Kras).
Lov loviti = jagen. (Kras).
Mačeha. Na Krasu sem čul pregovor:	Kolikor mačeh dobrih,
toliko vran belih.
Maličiti, eine Sache ins Kleinliche ziehen, bagatellisiren. V Opačem selu na Krasu sem moža, katerega so ponočnjaki nabili, slišal tožiti: Sodbe so dandanes vse premehke. Tožil sem
jih, ali mislite, da se jim je kaj zgodilo, ka-li? Sodniki so stvar tako dolgo maličili, da iz vsega nič ni j bilo.
Medernja, mederje ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte. (Drežnica)
Mezda = plačilo, zaslužek. (Soča).
Miljana = žarjavica, die Gluth. (Drežnica). Ne vem, ali sem besedo prav pisal ali ne, i namreč izgovarja se polu-glasno, pa se morebiti ima pisati: muljava.
Močila, f., mlaka na kateri se živina napaja. To besedo sem čul na St. Vidski gori, sicer je po Gor škem za to beseda ,,kal“ navadna.
Mornik, veter od morja, Scirocco. (Orni vrh).
Moliija ga je na tla pobila, to je: pub od strele ga je podrl. Tudi tukaj je samoglasnik v prvem zlogu poluglasen. V hrvatskem jeziku je m uri j a der Blitz.
Nadmžiti koga, n. pr. psa na človeka. (Kras).
Neprijatelj = sovražnik. (Na Krasu).
Nedelja v pomenu teden. Na pianini za Krnom mi je pastir na vprašanje, kako dolgo je z živino vže na planini, odgovoril:	„V sredo bo deset nedelj" in pozneje zopet:
„Za tri nedelje gremo doli." Znano je, da tudi Hrvatje in Srbi tako govore.
Nic. „V nic mu je natočil", to je: črez roko, kar je pa zamerno. (Senožeče).
Ogenj v pomenu: hiša ali prav za prav ognjišče. „Naša vas ima petdeset ognjev", to je: 60 hiš. (Kras).
Opoka, Mergelschiefer (Ročinj).
Oprišč = Ausschlag. (Roče). ,,Usta so mu se opriščila".
PaŠdnog je meni človek, ki ima sestro moje žene. (Bača).
Plav, a. „Golobje prilete s plavom". (Trnovo).
Plesno, der Rist am Fusse.
Pletenica, der Korb (Krn).
Pluka, pl. die Lunge. (Drežnica).
Počuhati se, ohladiti se. (Brda).
Pogreniti — pognati. (Kras).
Polastiti se. ,,Znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti", to je:vnisem vas mogel tekoj spoznati.
Ponjava = niha, Betttuch, v Šempasu.
Pošast, =- nahod. (Soška dolina).
Pot. „Druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista nij njegova". Največe siromaštvo. (Kras).
Predivo. V Drežnici razlikujejo tri vrste prediva, te so zvrščeno po dobroti: mo h lin, ohlančevina in predivo. Pripomeniti mi, je, da Drežničani g izgovarjajo za li, mogoče torej, da bi se moralo pisati: moglin.
Prostiralo — ruha na postelji. (Kras).
Rekdven, na, no. „Ta beseda pri nas ni j rekovna", ist nicht ge-briiuchlich. (Ipava).
Sen, sna, — spanje, Schlaf, smvati — sanjati, traumen. (Soška dolina).
Sklenka in sklenica, die Flaache. (Drcžnica, Soča, Trenta).
Skok, a, — stegno. „Daj mi mesa v skoku". (Goriška okolica).
Sluzeti. „Rana mi še zdaj sluzi ‘ ist noch fuucht. (Opače selo).
Soldan m., verwitterter Sandstein. (Ipavska dolina).
Sukno. „Hoditi v suknjo", ,,deset let sem hodil v suknjo" zehn Jahre habe ich mit Tuch llausirhandel getrieben. Govori se tudi: „Hodi v cunje", to je: cunje pobira. (Boleč).
Trapiti. ,,Zob me je trapil vso noč" sem čul na Krasu, ali ne ,,trpinčil", kar si je bržčas v Ljubljani nekdo izmislil, drugi so se za njim slepo poprijeli te spake.
Ščet = krtača (laška beseda). (Drežnica}.
Špilja, Steinklutt, Hohle (Kras).
TiŠati = molčati (Drežnica).
Tnalo, prostor pred hišo, ako ni ograjen. (Kal).
Troha, troba platna, sukna, ein Stiick Leimvand, Tuch. (Drežnica).
rTuŠka — ravnokar (znabiti bi se moralo pisati: tužka). (Drežnica).
Vdljica je kamenena krogljica, ki rabi otrokom v igračo. (Renče). Ljubljanska: fernikola.
Vino. Na Krasu sem čul:	„Dobro je, dokler mož vino nese, a
napak, kedar vino moža nosi." Mož, ki je bil pri sosedu na krstitkah, mi je pravil drugi dan:	„Pili smo
vino, oh vino! kakor bi pil mleko od svoje matere".
Vonjati, riechen (Ročinj).
Zanočiti se, v noč se zakasniti. (Opače selo na Krasu).
Zavod, Waldantheil. (Vatovlje).
Zamah in
Zdtik, Propf, Stopsel, prvo na Krasu, drugo v Trenti.
Zeli. ,,Zčh gre po ljudeh1' se govori, kedar v družbi zvečer di'Ug za drugim začne zevati. (Kras.)
Zima. „Mi smo v zimah" mi je rekel mož v Lokvah (Trnovskih), ko mi je preje pravil o velicem snegu in silni burji.
Zežd g. Žezla je na Krasu mala lopatica za žarjavico, v Drežnici to orodjo imenujejo:
Zuzlja.
»g*—*-----
Telegrafija.
Zgodovina n.jena in današnji njen stan.
(Spisal dr. Simon Šubic, profesor na univerziti v Gradcu.)
Vvod.
..Strelo j*? i/.vil človek i/. rok pagiinskemu bogu, starcu Jovu,
Ž njo razglasuj<* misli svojo liitrojo kot u j (lovski bogovi."
V Homerovili basnih se bere, da bi bila llera, žena Jovova, očeta sveta in ljudi, prifrčala iz hriba Ida v Olimp hitreje kot misli moževe.
Boginja sama je prinašala povelje paganskega boga hitri Iridi in urnemu Apollonu. Irida in Apolion pa sta hitela razglaševati povelje med ljudi in med po/.emske duhove in bogove.
Tako si je domišljeval v Homerovili časih vmišljivi Grk zvezo med ljudmi in med njihovimi paganskimi bogovi.
Duhapolni Grki so si osnovali poetični ogled sveta. Irida, Apolion, Herm in drugi paganski bogovi in boginje so prejemali povelje od očeta ljudi in bogov, od Jova, ter so ga sporočevali hitreje kot naj hitrejši ptič ali pa naj močnejši veter, hitreje kot blisk in hitreje kot misli človeške.
Grški modi’ijani so napolnili nebo in zemljo z duhovi, demoni in bogovi, v katerih so častili stvarnika, voditelja in ohranitelja svetil,
Grki so mislili razodeti si silne skrivnosti vidnega stvarjenja s svojimi bogovi; v resnici pa so postavili mesto skrivnost vidnih stvari še veče skrivnosti nevidnih duhov.
V takih sanjah so ljudje živeli po tisoč stoletij, predno jim je nebo, o katerem so si mislili, da je trdna votla krogla, ki obdaja našo zemljo, prihajalo preozko in pretesno, predno so se jeli razumki o zemlji in o nebu nekaj razširjati. Sčasom se je bližalo spoznanje, da človeku ni moč dohajati krajev sveta; s časom se odpira še dandanašen vsakemu posebej toliko razumka, da do mejnikov neskončnega božjega stvarjenja ne seže nobena zdrava človeška misel. Tukaj pa, kjer človeku še zdaj spoznanja manjka, mu px-ide na pomoč neumljiva beseda: neskončnost.
Tologruflja.	1
V	svojem naj bolj navdušenem vmišljenji je Grk vmislil bogovom poglavno vlastje: da pred bogovi beže mej & časa in prostora.
Dandanes pa si je človek, iznajdljiv kakor je, prisvojil tiste natorne moči, s katerimi preskakuje v s a j na zemlji čas in prostor !
Ko se je človek nekaj oprostil dušnega jarma popačenih misli, jel je odpirati z lastnim svojim prizadevanjem bukve sveta, v katerih je stvarnik vpisal večne resnice. V bukvah božjega stvarjenja je našel tiste imenitne postave božje, s katerimi on najema dandanes v svojo službo veliko tistih natornih moči, s katerimi so gospodarili v starih časih paganski bogovi.
Sivemu bogu Jovu je iznajdljiv človek izvil strelo iz rok, ter ti s strelo piše in govori po svojih telegrafih. Elektrika, katero vodi človek z izvedeno roko po bakrenih telegrafnih vezeh, . je v trenutku tu in tam; hitreje kot Irida in Herm med Grki oznanja elektrika dandanašen naša povelja po morji in po suhem.
O pravem času so bežali iz sveta, umišljeni paganski bogovi; v svojih dneh so še uživali čast, da so dajali pomoč in upanje človeku, ko si še sam pomagati ni vedel; dandanašen bi jih bila pregnala sramota, ker človeštvo gospodari po zemlji s pomočjo natornih moči in s strelo nebeško mogočneje, kot so gospodarili stari bogovi in njihovi oče Jov ali Jupitar.
Alcoravno so paganski bogovi sami vodili Grke v trojanskih vojskah, kakor nam pripoveduje prepevajoči Homer, vendar so silile potrebe vsakdanjega življenja poiskati,pomočkov, s katerimi bi se oznanila pošiljala hitro nazaj v domače dežele. V takih potrebah so jeli Grki dajati si znamenja od daleč s pomočjo luči. Z ognji, ki so jih po noči prižigali po hribih, so naznanjali si imenitne do-godbe, o katerih so imeli poprej besedo med seboj, da si jih bodo oznanili. V Ajshilovem Agamemnonu so bere, da so Grki, ko so premagali Trojo, s pomočjo deveterih na visokih hribih prižganih ogenj oznanili to veselo dogodbo v eni noči iz Trojanskega do mesta Arga, kjer je čakala tega oznanila Klitemnestra, Agamem-nova žena.
Kakor nam sporočuje Herodot, je velel kralj Perzej vse imenitne dogodbe iz Grške dežele na Macedonsko oznanjati si z gorečimi baklami.
To so začetki telegrafije z lučjo pomočjo. Kjerkoli so se pogovorili o kaki imenitni dogodbi, so utegnili oznaniti si to, kar je bilo pogovorjenega z ognji po gričih. — Ognjena znamenja pa niso služila samo v starih časih oznanjati si imenitne dogodbe, temuč vaja ognjenega oznanjanja se je ohranila noter do današnjega dne pvosebno med ljudstvi po hribatih deželah kakor na Šotskem in na >S vaj carskem.
V	starih časih pa niso poznali samo imenovane ognjene ali optične telegrafije, ampak bilo je tudi v navadi naznanjati si z
glasom, kateri s pomočjo gotovih naprav sega veliko dalje, nego glas prostih ust. Vedela so že stara ljudstva, da se po ceveh glas veliko dalje sliši, kot po prostem zraku. Taka telegrafija se imenuje akustična.
Bere se, da je tiran Dionizij v Sirakuzu na Sieiljskem imel tako napravo med svojo sobo in med ječo, da je sede v svoji sobi slišal vse, kar so se pogovarjali zaprti možje.
Naznanjanie z glasom je v starih časih bilo še bolj v navadi, kot naznanjanje z lučjo. Trobili so lovci po gozdih in dajali so si znamenja po pogovorjenji, kakor si naznanjajo še dandanašnji, ko trobijo na rog. — Trob naj bo z rogom ali pa s trombo se ne sliši posebno daleč; dalje sega glas iz ustne cevi in od bobna. Vendar-le ne more ne ustna cev ne boben nesti glasu razumljivega do tistih daljnih krajev, kamor imamo dajati povelja.
Odkar se je oživela menjava pridelkov z unanjimi deželami in odkar so mašine na sopar silno skrajšale pota v oddaljene kraje po suhem in po morji, se je tudi pokazala potreba, sporočevati misli in povelja hitreje kot teko železna kola.
Predno pa je neutrudljivi duh učenih mož spoznal tiste lastnosti in stvoritve električne moči, ki nam služijo pri današnji telegrafiji, je pa znajdljivost človeška popravila še optično telegrafijo s pomočjo daljnogleda ali teleskopa, ter seje vpeljala optična telegrafija pod francosko revolucijo v djansko življenje.
Leta 1792. je iznašel francoski mčrec (inženir), Claude C h a p p e po imenu, novo napravo za optičen telegraf. Sestavo te naprave imamo pred sabo, ako si mislimo visok steber, z gibljivimi ramami, postavljen na hrib, da so vidi iz bližnjega hriba, kjer stoji drug enak steber. Kakor ko bi stal velik mož na hribu, ki bi majal z rokami, enako se na stebreh prestavljajo gibljive rame, ter se delajo mnogotere podobe, po katerih se spoznavajo znamenja za besede in misli, ki jih ima kdo naznaniti po telegrafu. Ako stojita stebra daleč vsaksebi, sc znamenja ne vidijo dosti natanko s prostim očesom, ter jih je treba ogledovati z daljnogledom ali teleskopom.
Iz Francoskega, kjer so bili najprej vpeljali ta optični telegraf, se je razširjala njegova raba po vnanjih deželah, kajti povsodi je človek čutil enake potrebe hitrega sporočevanja. Leta 1796. so vpeljali to napravo na Angleškem in Švedskem; leta 1802. na Danskem, 1823. je strinila angleška vlada v Aziji z optičnim telegrafom mesto Kalkuto in trdnjavo Chunard; v Afriki pa ga je vpeljal Meh era e d Ali od Aleksandrije do Kaire.
Nekaj čudno se nam zdi, da naj bližnji sosedje na Nemškem in Avstrijskem niso čutili toliko potrebe za optični telegraf, kot v oddaljenih azijskih in egiptskih krajih! Na Nemškem so ga še le vpeljali leta 18Š2. ravno v tistem času, ko sta G a us s in W eber pečala se z iznajdbo električnega telegrafa. — Tri leta pozneje,
1835.1. so ga pa vpeljali tudi na Avstrijskem, kjer je takrat gospodaril Meternih, vsega mogočni zatiravec vnanjih misel in znajdeb. Na Dunaji so bili zadovoljni, da so imeli poleg zgornje Donave ognjene štacije ali postaje, s katerimi so si naznanjali nesrečo izvirajočo od velike povodnji ali od ledu. — Leta I8.‘59. pa je optični telegraf segal že tudi po Ruskem do Petrograda.
Dasi je iznajdba optičnega telegrafa zelo imenitna, vendar ni zadostevala potrebam, kajti znamenja so prenevlcretna in ne morejo se opazovati ne pri meglenem zraku, ne pri dežji ali med tem, ko sneg gre, kakor tudi po noči ne, akoravno bi se znamenja razsvetljevala. Tam, kjer stebri z ramami daleč vsaksebi stoj6, izgublja že zrak, ki ni prav čist, svojo pozornost, ter ni mogoče več natanko ločiti znamenjskih podob, ko zvečer mrak nastopi, naj bo daljnogled še tako dober, kolikor je mogoče. Iz tega uzroka tudi pri meglenem vremenu optični telegraf ne more dajati znamenj ne po duevu ne po noči. Poleg teli zaver pa optični telegraf tudi ne more dosti hitro dajati znamenj, ker nevkretno gibanje in prestavljanje z ramami preveč časa jemlje.
Ogledovanje optičnega in akustičnega telegrafa nam razkazuje tiste natorne zadeve, ki pripomorejo, da dohajajo v oddaljene kraje znamenja, katere dajemo z našimi napravami. Glas in luč ali Bvetloba se razprostirata po gotovih natornih postavah od svojega izvira na vse kraje, ako so jima pota odprta na vse kraje. Glasu in svetlobi pa opeša moč, ko prihajata daleč od svojega izvira, tedaj imajo naše telegrafične naprave razun namena, dajati znamenja, tudi še poseben namen, hraniti moč svetlobe in glasu, da se tudi v oddaljenih krajih ogledovalcu moreta razodevati.
Doseže se pa zadnji namen z napravami, ki ne puste niti svetlobi niti glasu poti odprte na vse kraje, ampak samo na tisto stran, kamor imamo dajati znamenja. Tako gre glas zvoncev po prostem zraku na vse kraje; ako pa zvonec v cevi zaprt doni, gre glas večidel po votli cevi in le kaj malega se sliši iz cevi v stran. — Ako prižgemo luč v prostem zraku, se vidi njena svetloba daleč na vse kraje, ako pa postavimo	luč pred	zrcalo, gre
večidel na tisti kraj, kamor jo zrcalo obrača, ter ima na tej strani več moči, in svetloba luči se vidi	na	to stran, kamor jo zrcalo
obrača, veliko dalje, nego brez zrcala.
Optična in akustična telegrafija se opira tedaj na znamenja, na natorne postave, po katerih se razprostirata luč in glas in pa na naše naprave, s katerimi ohranimo njuno moč za oddaljene kraje iu s katerimi ju tam ogledujemo ali opazujemo.
Ako bi imeli pri akustičnem in pri optičnem telegrafu take naprave, da bi pri tem kot pri onem	z	edino	hitrostjo	dajali znamenja in opazovali jih, bi vendar	ne	mogli	z obema	enako hitro
telegrafovati. Luč in glas se morata podati na pot, ter pride svetloba, ki hitreje hodi, pred kot glas od te telegrafične naprave do
\
druge, ali od prve postaje do druge; človek pa nima nobene moči do hitrost!, s katero sinita luč in glas po zraku od enega kraja do druzega.
Glas prešine vsako sekundo (trenutek) v mirnem zraku okoli 1050 črevljev pota, luč pa okoli 42 tisuč geografičnih milj. Luč gre tedaj po zraku skoraj milijonkrat hitreje, kot glas, to je, ko bi imel naš telegraf' milijon enako daleč vsaksebi stoječih po staj, bi prišla svetloba od enega konca do druzega, glas pa bi ne prišel v istem času dalje, nego do druge postaje, ter bi svetloba vtegnila prinesti milijon znamenj do zadnj* postaje našega telegrafa, predno bi glas prinesel samo eno znamenje. Iz tega izgledn se natanko vidi, kako silno potrebno je rabiti za telegraf tako na-torno moč, ki gre z veliko hitrostjo.
Kakor se svetloba zarad svoje hitrosti bolje prilega za telegraf, kot gla-i, tako se priporoča tudi elektrika, katera po Wheats-tonovih izskušnjah gre še hitreje, kot svetloba, ako izhaja iz električnega bliska ali iz električne iskre in ako se razteka po bakrenih vezeh.
Tisoč in tisoč let je človek opazoval in premišljeval prikazni in stvoritve električne moči, predno je v našem stoletji spoznal njene postave tako natanko, da je mogel natori vzeti nekaj elektrike in pripreči jo v svojo službo, da nosi dandanes naše misli in povelja v najdaljne kraje.
Kdor ima pred očmi nepreskočljiva pota vsakaterega spoznanja te ali one natorne moči, bo vedel spoznati, kaj je resnica, kaj laž, ako kdo trdi, da kupčija in menjava pridelkov med ljudstvi vstvarja železnice in prepreza dežele s telegrafnimi mrežami. To so besede nevedneža, ki se nikoli ni soznanil ne z človeškim trudom in ne z njegovimi pridelki in tudi ne s spoznavanjem natornih moči, ali pa so besede gladkega jezika, kateremu ni toliko na tem, da bi pokazal pravi izvir železnic in telegrafov, ampak kateri hrepeni po goli gladki obliki svojega govora. Ko bi bilo res, da bi kupčija in menjava pridelkov delala železnice in telegrafe, bi pač že starejša ljudstva, ki so sc mnogo pečala s kupčijo, bila vpeljala železnice in telegrafe, ter ne bi bilo treba čakati tistih poznih dni, v katerih so učeni možje z velikim trudom spoznali tiste natorne moči, ki se rabijo pri električnem telegrafu, in ki gonijo parne mašine. — Res pa je to, da kupčija in menjava pridelkov med ljudstvi spodbadate k hitreji vpeljavi železnih cest in električnih telegrafov.
Pota, po katerih so se spoznavale natorne moči, ki se rabijo pri električni telegrafiji.
Kakor se bere v grških spisih, je že Grški modrijan Tales Miležan pečal se z ogledovanjem in premišljevanjem električnih
prikazni. Grki so na drgnjenem jantaru, katerega bo imenovali elektron, opazovali lastnost, da vleče na-se lahke stvari, ki leže blizo njega.
Od te prikazni na jantaru, katerega je kdo drgnil s suknotn, prihaja po Grkih ime: elektrika. — Videti je, pravi Tales, kakor dahi z volno drgnjen jantar dušo v-se vzel, ria vleče lahke stvari na se, kakor vleče raagnetična ruda na-se železo.
Ker pa pri starih ljudstvih še ni bilo navade, ponavljati na-tornih dogodeb in prikazni, je pomanjkovalo natančnega preiskovanja in opazovanja teh moči, ter Grki in Rimljani niso o elektriki zvedeli drugih lastnosti, nego kolikor jih je že modrijan Tales poznal.
Akoravno so klasična ljudstva krepko razvijala svoje moči po vladarskih in družbenih napravah in po lepoznanskih delih, vendar v spoznanji natornih moči, in vzlasti v spoznanji elektriko niso prišla dalje, kot otroci divjih ljudstev, ki jih je Al. Humboldt nahajal po lesovih poleg reke Orinoko in opazoval, kako se njihovi otroci igrajo s suhim gladkosvetlim semenom nekega stročnatega zelišča; oni drgnejo seme tako dolgo, da začne lase ali pa nitke drevesne volne na se vleči.
Kako silno dolga so vendar pota od te prvotne igre divjih otrok do znajdbe električnega telegrafa! Omikovanje človeško potrebuje po tisoč let, predno pride od otročje igre do tistega pravega spoznanja natorne moči, ki ga je treba človeku, predno mu je mogoče prisvojiti si natorno moč in vpeljati jo v djansko življenje. Se le, ko je neutrudljivo preiskovanje te moči razjasnovalo njene lastnosti in storitve, zamogli so si učeni možje osvojiti tisto natorno moč, ki dela blisk in strelo. Predno pa se je dala ta na-torna hči vpreči v jarem djanskega življenja, so morali zopet učeni možje po neskončnih svojih skušnjah najti, kako sevprezata moč, ali kako se prisili ta moč na to ali ono pot, k temu ali k onemu delu!
Še le po tem, ko so se z učenostnimi zvedbami lastnosti električne moči dobro spoznale in ko je bila ta moč na vse kraje pripravljena za djansko življenje, bilo je mogoče vpeljati jo pri telegrafnih napravah in pri drugih obrtnijskih delih.
V	streli in blisku na'nebu je elektrika doma; ali tam je ona nevkrotena surova natorna moč, ter ni za rabo, ker je še predivja; ne dA se vpreči, obnaša se, kakor divja zver, ki ne gre v ojnice, kakor krotko govedo. Še le, ko jo je bistroumni duh natoroznancev vkrotil in prestvaril njeno divje djanje, jela je služiti kupčijam in pomenjavam med ljudmi.
Od starih časov pa do Franklina Benjamina, ki je sredi pretečenega stoletja znašel strelovod, ni storila se v spoznanji elektrike skoraj nobena posebna stopinja razun znajdbe električnega kolovrata. S pomočjo električnega kolovrata seje preiskovalo nekaj električnih prikazni in storitev, posebno pa seje opazovala lastnost z drgnjenjem zbujene elektrike.
Pristavljena podoba 1. nam kaže današnjo napravo električnega kolovrata. — Njegovi snstavki so v podobi s črkami zaznamovani: C je okrogla steklena plošča, nasajena na vreteno, ki se z roko goni, kakor motovilo; A so k 1 e š č e, ob katere se drgne vrteča steklena plošča. Klešče pa imajo znotraj, kjer se drgnejo ob steklo, mehka lica podložena z žimo in pa pokrita z usnjem: Mehka usnjata lica pa so nekaj malega namazana z mastjo ali z oljem in s cinkovim amalgamom potresena, da se steklo bolje drgne.
Ko sc vrti na kolovratu steklena plošča, se drgne od kle-ščina lica, ter postaja steklo električno. Ako so obesi kroglica bezgovega stržena na volnati ali svilnati nitki blizo drgnjene plošče, jo plošča zaporedoma poteguje na se, po dotiki pa jo zopet od.bija. — Ako stegnemo roko in prste proti vrteči stekleni plošči, je čutiti, kakor da bi se prsti vjemali v palčevino; in ko se močno drgne, frka iskrica za iskrico iz steklene plošče v skrčene prstne ude.
rJ’e in druge električne prikazni so pa bolj natanko pokažejo s pomočjo pristavljene nabiralnice k (kondulctor.) Konduktor je mesingasta krogla stoječa na steklenem stebru; v ti krogli se nabira elektrika, katero lovite kroglasti rami D. Spredej na kon-duktorji tiči žebelj m; njemu nasproti pa stoji tudi na stekleno nogo oprta kovinska kroglica F] od njenega zadnjega konca pa pelje dratena vez tje do zadnje strani na kolovratu in je pripeta na klešče.
Zdaj je vse pripravljeno za električne prikazni. Ko se goni steklena plošča, se dela z drgnjenjem elektrika, nabira se v konduk-torji, ter vidimo in slišimo zaporedoma blisku podobni električni žarek, ki preskakljuje iz konduktorja na bližnjo kroglo F. — Ako si napravimo iz papirja motovilčekasto podobo in jo obesimo med konduktorja k in F na svilnato nit, imamo igračo, motovilčeku podobno ; motovilček leta iz krogle na kroglo semtei^tje, dokler se v konduktorjib z drgnjenjem dela elektrika.
Kedar katera stvar dobi tako novo moč, s katero ona majlme gibljive stvari od daleč na-se vleče, po dotiki pa zopet od sebe paha ali odbija, pravimo, da je ta stvar električna. Moč, s katero električna stvar druge stvari na se vleče in odbija, imenujemo električno moč ali sploh elektriko.
Električna moč pa more napraviti tudi mnogotere druge znamenite prikazni. Ako, postavim, pretrgamo drateno vez za kaj malega, in ako denemo strelnega prahu ali smodnika med konca, ga elektrika zažge s svojo žarečo iskro, ki skoči pri vrtenji na kolovratu skoz-nj.
Ako se sprimo cela vrsta mož z rokami, in ako vzameta moža, ki stojita na konceh te vrste, ta prvi, oni pa drugi konec pretrgane vezi v roko, in ako se kolovrat vrti, dokler se ne pobliskne
med konduktorji, strese elektrika može po rokah, kakor da bi jih po udih trgalo. Takrat, ko se pokaže električni žarek med konduktorji, se pretaka elektrika po celi vezi, ter gre tudi skozi moška telesa, ki stoje v vrsti; pravimo, da gre električen tok po vezi.
Ako pa vzamemo konca (tretrgane dratene vezi in ju zvežemo s prav tenkim jeklenim dratom, s katerim se v navadi strune ovijajo, in ako ima električni kolovrat dosti moči, prešine in strese električni tok jekleni drat tako, da se od toka ogreje in cekr> vžge.
Razun omenjenih prikazni opravlja električni žarek in tok se več del, katerih pa tukaj ne moremo vseh naštevati. Dela električna so pa kaj imenitna, kakor se vidi na omenjenih stvoritvah.
Fl koncu pretečenega stoletja je jelo nekaj natoroznancev poskušati, kako bi se omenjeno natezanje in odbijanje ali pa električni žarek dal porabiti za telegrafijo. Pa vse naprave, katere so se opirale na elektriko, z drgnjenjem zbujeno, niso bile za rabo, ker ta elektrika je prenestanovitna, njene moči in dela so preveč podložne zračni vlažnosti, ne pusti se ne hraniti, ne nabirati na nobenem telesu, ako je zrak prevlažen; razun tega pa je opazovanje električnih prikazni pretežko, ter nezanesljivo, ker električni žarek mine prehitro, da bi ga mogel človek natanko opazovati. V istem trenutku, ko je postal, je tudi že minul električni žarek.
Kakor uče Wheatstonove skušnje, trpi žarek tako malo časa, da bi utegnilo 72 tisoč električnih žarkov eden za drugim postati in minoti v eni sami sekundi. Ta čas pa je tako kratek trenutek, da človek v svojih občutkih nima nobene mere za-nj, ter ga tudi ne more natanko opazovati; ogledovalec ne izve druzega, kot da je videl električni žarek, druzega mu ni mogoče razločiti v tistem trenutku, in ravno tega razločevanja bilo bi treba, ako bi hoteli dajati po telegrafih znamenja z električnimi žarki.
Z vsim prizadevanjem ni bilo mogoče na noge spraviti električne telegrafi je, prodno se ni iznašla druga naprava, po kateri izvira trpeči (trajni) električni tok ali galvanska elektrik a.
Nekaj glavnih pravil o galvanizmu.
Še le proti koncu pretečenega stoletja sta G a 1 v a n i in Volta iznašla izvire galvanske elektrike; postave in lastnosti galvanskega električnega toka so se paše le okoli leta 1820. jele bolj natanko spoznavati, ter še dolgo ni bilo mogoče porabiti galvanske elektrike za telegrafijo. .Električni telegraf’ je tedaj kaj mlada osnova, katera se je še le od leta 1830. sem jela vpeljavati v djansko življenje.
Galvan i, profesor v Boloniji, je leta 1789. obešal odrte žabje noge z bakrenimi kljukami na železne držaje, ter je opazoval, da so se noge stresale, kakor se stresajo na električnem kolovratu,
vselej kedar jih je veter s spodnjim koncem djal v dotiko z železom. V podobi 2. se vidi, namesto železnih držajev železna ključica r, katera se vjema na enem koncu v, bakreno ključico h, kakor pri odprtih Škarjah; med odprtima koncerna pa kaže podoba v črni obliki mirno viseča odrta žabja stegna, bela skrčena podoba nam pa kaže, kako se po dotiki zganejo vsled električnega potresa.
Ta po naključji opazovana prikazen je spodbodla k novim skušnjam, s katerimi se je odprlo veliko novih električnih postav in resnic, katere zapopada uk o galvanizmu.
Galvani je trdil, da bi bila živa žabja stegna sama na sebi električna, da tedaj imajo kmalo po tem, koso edrta, še toliko elektrike v sebi, da se stresajo od njenega toka, ako se po dotiki z ključieama stori vez enako kakor pri električnem kolovratu.
Te misli pa niso bile vsim všeč. Volta, profesor v Padovi, je marljivo preiskovaje vzroke te prikazni dokazal, da se povsodi dela elektrika, kjer se dve razni kovini na golem doti kuj e te med saboj. — V tej resnici obstoji glavni zakon galvanskega uka.
Ako vzameš dve plošči (podoba 3.), prvo ploščo Z iz cinka, drugo K pa iz bakra in ako ju /.vezeš na golem z bakrenim dratom, postanete plošči električni.
Pri takih skušnjah so pa našli tudi še druge izvire elektrike. Ako se postavi ta ali ona kovinska plošča v kako kislino ali v slano vodo, postanete električni plošča in pa kislina ali voda.
Dve plošči raznih kovin zvezani z bakrenim dratom, imenujemo galvanski element. Naša podoba kaže Voltavi element stoječ v kaki kisli vodi; in to napravo imenujemo: Volta v o galvansko baterijo.
Naprave, iz katerih izvira galvanski tok, se imenujejo sploh galvanske baterije. Kdor si hoče napraviti v podobi naznanjeno Voltavo baterijo, naj vzame kaki lonec, vanj naj vlije vode in pa nekaj malega žveplene kisline-, ali pa naj dobro osoli vodo. V to kapljino naj postavi plošči: cinkovo in bakreno, tako da s spodnjima koncema stojite v kapijini; med seboj pa se plošči ne smete zadevati; na zgornjem vnanjem koncu, kjer ju ne zadeva več kapljina, ste zvezani z bakrenim dratom. Tako je lahko napraviti Voltovo baterijo z enim loncem.
Kdor pa hoče narediti si sostavljeno galvansko baterijo, naj vzame več posameznih Voltavih bateriji. V podobi 4. je pet posameznih baterij sklenjeno v eno sostavljeno baterijo.
V	galvanski bateriji izvira električni tok, in sicer se pretaka elektrika vedoma po vnanji bakreni vezi od bakrene plošče proti cinkovi plošči.
Ako odvzamemo vnanjo bakreno vez med bakrom in cinkom, pa manjka elektriki mosta, po katerem bi hodila, ter neha galvanski tok, elektrika se pa nabira po kovinskih ploščah in po vrhi
kapljine. Ako hočemo galvanski električni tok in njegova dela rabiti v cljanskem življenji, treba je skleniti konečni plošči z bakreno vezjo.
V	sklenjeni galvanski bateriji trpi ali traja galvanski tok vedoma, dokler se naprava ohrani, dokler se ne pokvarijo kovinske plošče in kapljina.
Lastnosti in dela takega galvanskega toka se rabijo pri današnji telegrafiji.
Precej, ko se sklene baterija z vezjo ali z dratom, teče tok po vezi kamorkoli seza vez, ter nam daje po vseh krajih te vezi svoja znamenja, kjer pripravimo elektriki pravo napravo. Ako pa vez pretrgamo, naj bo tu ali tam, pa kar jenja teči galvanski tok, ter tudi minejo v trenutku vsa električna znamenja.
Nekaj posebnih del galvanskega toka, ki se rabijo pri telegrafiji.
Glede telegrafičnih aparatov ali naprav treba omeniti posebno tiste lastnosti in storitev galvanskega toka, katere se prikažejo tam, kjer gre tok skoz kemičnosostavljeno telo, ali kjer gre poleg gibljive magnetične igle, ali pa kjer sc pretaka elektrika krog in krog palice iz kovanega železa.
Mislimo si galvansko baterijo, ki obstoji iz več loncev (glej podobo 4.), zvežimo z dratom baker prvega lonca s cinkom, ki stoji v drugem loncu, in baker druzega lonca s cinkom tretjega i. t. d.; tedaj ostaneta v prvem loncu cink, v zadnjem pa baker brez zveze. Na teh konečh se nabira najbolj električna moč, in ta konca se imenujeta: pola. — Ako se na končnih ploščah ali na polih privežeta dratova, ter se skleneta prosta njuna konca, je pa vsa baterija sklenjena, ter galvanski tok teče po tej polarni vezi od bakrenovega konca proti cinkovem koncu.
Ko bi vedno trpel (trajal) prvi vzrok, iz katerega izvira galvanski tok, bi ostal ta tudi vedno v svoji prvi moči; ko se pa sčasom pokvarijo ploščice in ker vpeša okisana voda, vpeša tudi moč galvanskega toka.
Upešanje elektrike prihaja od kemijskih spremenb, koje galvanski tok sam dela v loncih galvanske baterije. — Z vpešajočo Voltavo baterijo pa ni izhajati pri telegrafnih napravah, marveč treba jim je stanovitnega galvanskega toka, kateri more premagovati vedno enake zavere, ki se mu vstavljajo po njegovih potili v vnanje kraje, in ondi, kamor priteka elektrika, mora imeti vedno še toliko moči, da dobro goni telegrafne aparate, s katerimi se delajo znamenja za besede in za naša povelja.
Kdor hoče razumeti napravo stanovitne galvanske baterije, mora poprej natanko razumeti glavni vzrok, iz katerega izhaja pri Voltavi bateriji nestanovitnost električnega toka.
Vzrok nestanovitnosti galvanskega toka spoznamo opazovaje kemijske spremembe v galvanski bateriji. V galvanskem loncu gre električni tok skoz vodo in žvepleno kislino, katere je neki trideseti del vodi prilite. — Kaj pa opravlja galvanski tok gredč skoz vodo in skoz druge sestavljene kapljine?
Na to vprašanje bo nam odgovorila sledeča skušnja. — Vzemimo na pomoč posodo, kakor jo nam kaže podoba 5. Na lesenem okrožnem stopalu stoji širok kozarec; njegovo dno ima dve luknjici, do katerih segata konca polarnega dratu kake galvanske bate-terije, ki je pa v podobi ni videti; iz onih dveh luknjic pa molita k višku dva platinova konca blizo eden druzega. V podobi se vidita platinova konca, kakor dva črna štora. Ko bi kotli skleniti baterijo, da bi se napravil električni tok, bi morali skleniti platinova konca s kakim dratom, da bi šel tok po tem dratu skoz. Mi pa bi radi napravo tako osnovali, da bi galvanski tok šel skoz vodo; tedaj se nalije kozarec na pol z vodo, tako da voda stoji čez platinova štora. — Ker pa voda sama preveč zavira galvanski tok, se jej prilijc nekaj kapljic žveplene kisline (hudičevega olja.) Zdaj gre tok po okisani vodi skoz in baterija je sklenjena.
Med platinovima štoroma pa je videti, kakor da bi voda vrela, ko gre galvanski tok skoz. Kaj je to? — Podoba kaže nam tudi v kozarcu stoječi stekleni cevi, ki ste na spodnjem koncu odprti, na zgornjem pa zaprti. Cevi stojite ravno nad platinovima štoroma, tako da v vsako en konec platinovega dratu moli. Od začetka ste bili cevi do vrha z vodo napolnjeni, od tega časa sem, kar gre galvanski tok skozi, se pa dela neki gaz na platinovih štorih, in v mehurčkih se vzdiguje ga« po ceveh k višku, ter se nabira na vrhi vode, katera mu prostor dela in se poseda v ceveh.
Kaj je ta gaz, ki izvira tam, kjer stopi galvanski tok v vodo, in kaj je oni, ki izvira na drugem platinovem štoru, kjer zapušča tok kapljino?
Koj na oko se vidi, da se je pri izstopu ali izhodu galvanskega toka nabralo polovica več gaza, kot pri njegovem vstopu. Zasledovaje lastnosti teh gazov se krnalo prepričamo, da gaza nista enaka, ampak da sta se nabrala dva razna gaza (plina) v cevčh. —■ Ako gre tok tako dolgo, da ste cevi polni gazov, se vzame cev iz kozarca, ter se lahko opazuje, kake lastnosti ima ta in kake drugi gaz.
Ako prižgemo trsko in plamen vgasnemo, ko se je ogenj dobro prime, in ako vtaknemo njeni konec, na katerem še oglje svetlo tli, v cev, ki je stala nad vstopom, se vname trska v novič, ter začne zopet s plamenom gorčti. — Po tej prikazni pa spoznd vsak, kateremu je kolikaj kemičnih prikazni znanih, da se je pri vstopu galvanskega toka napravil gaz po imenu: kislec.
Ako poskušamo ravno tako z drugim gazom, ki seje pri izstopu nalovil, se ne zmeni nič za žarečo trsko. Ako pa mu pritaknemo s plamenom gorečo trsko, se gaz v cevi sam vname,
ter gori sčasom od konca po cevi noter do dnu. — Po tej prikazni se spozna, da je gaz, ki smo ga pri izstopu nalovili, vod en ec.
Ako vzamemo drugo cev, v kateri je dosti prostora za obad va gaza, in ako izpraznimo va-njo zrakova iz obeh cevi, in sicer v tisti meri, kolikor se jih v tistem času nabere, moremo poskušati, kaj‘da se iz obadveh napravi. Kakor hitro se približamo z gorečo ali žarečo trsko, hipoma se vname zmes teh gazov z močnim pokom. Mi pravimo, da eksplodira ali popuhne zmes kislečeva in vodenčeva. V kemiji so imenuje ta zmes pokalni gaz ali pokalni plin.
Ko je zmes kislečeva in vodenčeva popokala v večji cevi, sta se ta dva plina tako zvezala, da sta storila novo telo: vodo. Kdor to vodo zvaga, in kdor se prepriča tudi z vago, koliko se je vode zgubilo tam v kozarcu, kjer je galvanski tok skoz-njo grede razvijal iz vodetakislec in vodenec; ta se hitro prepriča, da ostane vse pri starem, kakor je bilo pred poskušnjo, ako se voda popuh-nenih gazov vlije nazaj v kozarec.
Ta poskušnja nas tedaj uči, da galvanski tok kroji vodo na njeni prvini: kisle c in vodenec, k e dar gre on skoz vodo; in sicer razvija se kislec pri vstopu, vodenec pa pri izstopu iz vode.
Nekaj enacega se godi v galvanskem loncu. Kedar je polarna vez sklenjena, gre tok po nji in tudi po vodi, katera je v loncu zmešana s kislino. Ker po polarni vezi gre tok od bakra proti cinku, gre v kapljini nazaj od cinka tj e proti bakru; tedaj stopi galvanski tok iz cinka v vodo in iz vode v bakreno ploščo. Galvanski tok v loncu izstopa tedaj pri bakru, pri cinku pa je vstop n jegov. — Tedaj se voda v loncu od galvanskega toka tako kroji, da se nabira kislec 11 a c i n k o v i, vodenec pa na bakrovi plošči.
Kakor nas kemija uči, se veže kislec z cinkom, ter dela ciukov oksid; s cinkovim oksidom pa se veže žveplena kislina, kije v loncu, ter postaja cink o v vi trio 1. Ta pa se v vodi razstopi, in potem gre galvanski tok tudi skoz cinkov vitriol, kakor je poprej šel skoz vodo. Kakor vodo, enako kroji galvanski tok skoz-nj grede tudi cinkov vitriol v njegovi sestavini: cinkov oksid in žvepleno kislino, in sicer tako, da se na bakreni plošči nabira cinkov oksid, na cinkovi pa žveplena kislina. — Ker se pa na bakru razvija tudi vodenec iz vode v loncu, se na bakreni plošči snidete ravno razkrojeni tvarini: cinkov oksid in vodenec, ter se po kemični postavi zveže ali vzame vodenec z cinkovim ki-slecem, tako da postane iz nju zopet voda in pa čist cink. Tedaj se nasede čista cinkova kovina po malem, kakor se kroji po vrhi bakrene plošče, ter se prevleče baker s cinkovim lubom ali z cinkovo skorjo.
S cinkovim lubom preoblečena bakrena plošča ni (edaj več to, kar je bila od začetka, ko se je v bateriji tok začel, tedaj je prvotna galvanska naprava pokvarjena, ter tok tudi ne more teči s prvotno svojo močjo, tok peša in jenja, ker mu primanjkuje prvotnega vzroka njegovega izvira. Njegov izvirni vzrok obstoji namreč v dotiki dveh raznih golih kovin z okisano kapljino in s kovinsko vezjo; zdaj pa ste obe plošči, ki ste v dotiki s kapljino, po vrhi cinkasti.
Cinkov lub na bakreni plošči ja glavni vzrok nestanovitnega električnega toka. Kazun tega pa peša galvanski tok tudi zarad tega, ker vodeni gaz zadržuje dotiko bakrene plošče z vodo in pa ker tok sčasom po svoji kemični storitvi sne cinkovo ploščo.
Naprava take galvanske baterije, da bo iz nje izviral stanovitni tok, mora tedaj obvarovati bakreno ploščo pred cinkovo skorjo. Daniel je napravil stanovitno baterijo, ktera daje dolgo časa močan tok; postavil je v vnanji lonec še drug ilovnati lonec brez cementa, da more kapljina skozi njegove luknjičaste strani toliko izstopiti, da je videti, kakor da bi se lonec potil. V vnanji lonec z vodo in žvepleno kislino je postavil Daniel cinkovo ploščo, v notranjega je pa vlil vode in dosti bakrenega vitriola, ter je postavil va-njo bakreno ploščo.
Podoba G. nam kaže Danielovo baterijo, v kateri pomeni T prsteni lonec ali piskerc iz luknjičave ilovice. Ročici m in n se držite ene bakrene, druga cinkove plošče, kateri ste pa v tej posodi zviti v podobo votlega valjerja. Ko se zvežete ročici z bakrenim dratom, je sklenjena baterija, ter teče tok po vezi in tudi skoz kapljini v luknjičastih straneh notranjega piskrca, ker se kapljini po luknjicah toliko zadevate, da more galvanski tok skoz. Ker pa kapljine samo toliko stopi skozi luknjičaste ilovnate stene, kakor da bi se ilovica potila, more le elektrika skoz, cinkovi oksid, ki se pri cinku dela, pa ne more skoz ilovičnate stene stopiti tje k bakreni plošči, temveč se poseda v svojem loncu na dno, kakor kaka rujava prst. Ker pa cinkov oksid ne more do bakrene plošče, se v Danielovi bateriji ne more narediti na bakru cin kova skorja, ki je pri Vol ta vi bateriji tok zadušila.
V	drugem loncu pa kroji galvanski tok bakreni vitriol in vodo, ter se nabira bakrovi oksid in vodenec na bakreni plošči. Tukaj se zopet vzameta vodenec in kislec bakrovega oksida, ter se napravi nekaj vode in nekaj čistega bakra se nasede po vrhi bakrene plošče, ter jo preobleče z bakreno skorjo. Bakrena skorja pa bakreni plošči ne Škoduje, ker plošča raste od tega in ostane vedno bakrena.
Danielova naprava odpravlja tedaj glavni vzrok nestanovitnosti galvanskega toka, ker tukaj baker ne dobi cinkovega luba.
—	Ta Danielova in druge enake naprave, s katerimi se odpravljajo vzroki nestanovitnosti, so tiste stanovitne galvanske
baterije, katere se rabijo pri telegrafiji in pri drugih dejanskih osnovali za izv iranje galvanske elektrike.
S začetka našega stoletja, vzhisti pa od lota 1808., ko je Soro-inering v Monakovem prvi jel rabiti galvansko razkrojitev vode pri telegrafiji, so skušali na vse kraje, kako bi se mogle dajati telegrafična znamenja s kemijskimi opravami galvanskega toka.
Poskušali so pa tudi, kako bi se dajala znamenja s pomočjo tistih občutkov, ki jih zbu‘a močan električen tok, ko šine skozi živalske ude in posebno skozi naše roke in prste. — V tistem trenutku, ko se skleneta po'arna dratova galvanske baterije, sostav-Ijene iz veliko loncev, vidi se električni žarek med koncema, ako nista rjasta (rujnata). Ko se polarna konca narazen vzameta, se zopet v tistem trenutku pokaže električen žarek med njima. Ta žarek ima vse tiste lastnosti, kakor žarki električnega kolovrata.
Ako se vstopimo v polarno vez, ko se konca polarnega dratu sklepata in razklepata, gre tudi električni tok, ki dela žarke, skozi naše telo. Kedar držimo dratena konca v rokah, gre električni tok po prstih in po rokah skozi telo. Pri vsakem sklepu in pri vsakem razklepu začutimo v prstih in v rokah, posebno po komolcih neki pretres, kakor ko bi nas kaj trgalo po udih.
Natoroslovec Vorselmann je let* 1839. napravil na Holandskem tako telegrafoo napravo ali fiz ij o logični telegraf, pri katerem so telegrafične znamenja imela prejemati se s pomočjo električnih pretresom po prstih in po rokah. Telegrafovec je moral držati vseh svojih deset prstov na klavijaturi z desetimi prstnicami, katerih vsaka je pomenila dve črki; moral je čutiti električne toke, ki so raztekali se po njegovih prstih iz ene prstnice na drugo, kajti po teh občutkih je moral presojati črke, katere so toki zaporedoma naznanovali, da je mogel po črkah spoznavati besede in misli, ki so se mu telegrafovale od vnanjih krajev.
Ta osnova pa je bila kaj nepripravna, ker trebalo je po deset dratov, med vsako prstnico enega. Osnova pa je bila tudi kaj nezanesljiva, ker po občutkih ni moč dolgo časa razločevati natanko električnih znamenj, zato ker oterpnejo čulnice. Zarad tega se pa tudi ta osnova ni dala vpeljati v djansko življenje. —•
Da bi telegrafovec ne moral sedeti noč in dan pri klavijaturi, da bi vtegnil spočiti se in spati, je pa neki iznajdljivec vpeljal napravo, s ktero bi ga budil vnanji telegrafovec, ki misli dajati mu znamenja. Od prstnic na klavijaturi je potegnil dva dratova, — kakor polarna dratova pri galvanski bateriji —, in na konc6h jima je pripel kovinski ploščici. Ko je telegrafovec šel spat, je vzel ploščici saboj v posteljo in privezati si jih je moral na dva občutljiva dela svojega života, tako, da je električni tok, ki je prišel po noči, šinil skozi njegove občutljive ude in ga zbudil z električnim trganjem po udih, kakor da bi ga bil kdo d jul na
električen kolovrat. — Tako je zbujal električni tok s svojim pretresom telegrafne služabnike in gonii jih iz mehke postelje h klavi-jaturi opazovati električna znamenja.
Z vso bistroumnostjo pa vendar ni bilo mogoče najti pripravne telegrafične naprave, dokler se niso leta 1820. spoznale še druge imenitnejši lastnosti galvanskega toka. Tega leta je O e r s te d opazil, da električni tok, ki gre poleg gibljive magne-tične igle, odbija iglo, da se vmakuje v stran.
Ko je Ampere na Francoskem čul o Oerstedovi iznajdbi, je jel umno preiskovati prikazni, ki se razodevajo med galvanskim tokom in med gibljivo magnetično iglo. S srečnim svojim spoznanjem in razlaganjem natornih vezi med skrivnimi magnetičnimi in električnimi močmi je Ampere si postavil neminljivi spomin svojega bistroumnega duha.
Ampere je spoznal v Oerstedovem poskusu to-le postavo:
„Ako si mislimo po električnem toku plavajočega človeka, ki gleda 11 a magnetično iglo, odbija tok iglo vselej tako, da odstopi njen severni pol na levo roko plavajočega človeka.“
Da bo lagleje razumeti to postavo, vzemimo zopet aparat na pomoč, s katerim se poskuša prikazen, kakor kaže podoba 7. Na trdnem lesenem podnožji stoji debel bakreni obod NS, kakor štiri-voglast loeenj; električni tok gre po obodu pri N kviško, pri S pa navzdoli, ter teče poleg cd. Nad elektrotokom cd in pod njim kažete črni podobi magnetičui igli. Vsaka igla je prosto gibljiva tako, da se krog in krog lahko vrti.
Igla kaže tedaj sama na sebi z enim koncem c proti severni strani, z drugim koncom d pa proti jugu. Ker njena konca kažeta eden proti severu ali proti severnem p o 1 u zemeljskem, drugi pa proti južnem polu, se imenujeta tudi magnetična pola.
Ako vzamemo k poskusu samo ono iglo nad obodom cd, mora človek, ki po elektrotoku cd plava, ležati na hrbtu, da vidi iglo nad saboj; tako plavajoč moli svojo levo roko iz oboda na našo stran s*m vun, ravno narobe, kakor kaže pušica zgorej pri črki d. Električni tok zasuče iglo krog srede, tako da se vmakne južni pol d, kakor kaže zgornja pušica, tedaj se vmakuje severni pol nad c ravno narobe sem vun na našo stran, kamor plavajoči človek svojo roko moli.
Ako pa postavimo magnetično iglo, pod elektrotolc c d, mora plavati človek na trebuhu, da jo vidi, ter se mora obrniti, ko se prestavi igla od zgornje na spodnjo stran. Zdaj je tedaj njegova leva roka na drugi strani, in glej, električni tok ti odbija v resnici iglo na drugo stran, kakor naznanja v podobi pušica pod d.
Kdor natanko razume Amperovo postavo, ve tako prestavljati drat z električnim tokom krog magnetične igle, da mu električni tok odbija gibljivo iglo zapored na kateri kraj koli hoče.
Opiraje se na iznajdbo te imenitne postave je zamogel Ampere osnovati v mislih napravo elektro-magnetičnega telegrafa. Leta 1820. že je pisal Ampere to-le:
„S pomočjo toliko magnetičnili igel in toliko polarnih dratov, kolikor ima alfabet črk in pa s pomočjo galvanske baterije, ki se zapored zvezuje z polarnimi dratovi, utegnil bi se napraviti telegraf, po katerem bi se mogli pogovarjati z vnanjim človekom, ako bi opazovali odbijanje magnetičnili igel, katere naj nam pomenijo gotove alfabetiene črke ali telegrafna znamenja. — Ako bi se pristavila klavijatura s prstnicami k galvanski bateriji, ako bi imele te prst-nice alfabetične črke in ako bi bila zveza taka, da bi se sklenila baterija, ko bi pritisnil prstnico s kakovo črko ter bi odbijal električni tok na vnanjem kraju magnetično iglo, ki ima ravno tisto črko, videl bi vnanji ogledovalec na odbiti igli črko ali znamenje, katerega mi s prstom pritiskamo in telegrafovamo. S tako osnovo mogli bi se pogovarjati s ptujci, in ne bi bilo treba k temu več časa, kot ga je treba nam, da pritisnemo na domači napravi prst-niee, ker v tistem trenutku bi se že opazovale tudi na ptuji šta-ciji ali postaji črke ali znamenja odklonjenih magnetičnili igel.1'
Po tej Ampčrovi osnovi so napravljali telegrafe Ritchi in Davy. Ker pa je pri *tej napravi potrebovala vsaka črka svoj posebni polarni drat sem enega in druzega tje, je telegraf, ki je segal deset milj daleč, potreboval za dvajset alfahetičnih črk okoli deset milijonov črevljev bakrenega dratu!
Veliko zaslugo si je zato osnovo pridobil ruski vladni svetovalec Scliilling de G a n n s t a d t, ko je leta 1832. iznašel novo bolj priložno napravo, vsled katere telegraf ni potreboval več kot dva bakrena dratu od postaje do postaje. Schilling de Ca n listati t je prvič učil, kako se dajo znamenja z odbijanjem ene same magnetične igle na desno in na levo; on je tedaj iznašel telegraf z magnetično iglo. Pričo cara Aleksandra in pričo Nikolaja je Schilling eksperimentiral s svojim telegrafom, pa gaje smrt prehitela, predno sc je vpeljala njegova osnova v dejansko življenje.
Čast iznajdbe električnega telegrafa z magnetično iglo gre po pravici Kusom ne pa A n g 1 e ž e m, ki še zdaj temu prece j podobni telegraf v rabi imajo,
Predno so se odpravile neke zavire, ki so takrat še nasprotovale vpeljavi v dejansko življenje, jo pa na Nemškem stopila drugačna osnova na dan. Leta 1833., celili trinajst let po Amperevi osnovi, sta Ga us s in Weber v Gotingi (Giittingen) iznašla za Amperevo osnovo tako telegrafno napravo, ki se je dobro prilegala dejanskemu življenju.
Gauss in VVeber sta potegnila izolirani bakreni vozi črez strehe in stolpe od zvezdarnice do fizikalskega kabineta z name-pom, da bi preiskovala postave galvanskega toka. Kmalo sta pa
jela rabati električni tok za vredovanje ur in pa tudi za pogovor med seboj, ter spoznala sta, da bi se z njuno napravo mogla telegrafovati znamenja in misli tudi v dalnjc kraje.
Telegrafna naprava, ktero sta vpeljala	Gauss	in	Weber,	obstoji razim dveh polarnih dratov še iz treh	delov,	ki	so:	aparat,
kteri daje galvanski tok, t. j. galvanska baterija, in aparat po imenu komutator, s kterim se hitro obrača tok tako, da gre po vnanji polarni vezi naprej ali pa nazaj, in pa aparat, ki služi za opazovanje električnih znamenj.
Kedar se z komutatorjem obrne tok , se zgodi glede odbijanja igle ravno to, kar se je zgodilo pri našem poskusu v podobi 7., ko smo magnetično iglo prestavili od zgornje strani na spodnjo stran elektrotoka. Ko stoji igla pod elektrotokom, se odbija ravno narobe, kakor takrat, ko stoji nad elektrotokom. Ako pa igla ima svoj določen prostor, se utegne tudi odbijanje	obrniti,	da	gre
narobe, ako se obrne tok v polarni vezi.
Kdor si misli natanko, kako se z obračevanjem električnega toka ali z komutatorjem električna igla odbija po volji na levo ali pa na desno stran (t. j. da se tako vmakne njen severni pol), ta razume, da moremo naznanjati si alfabetične črke z gibanjem severnega pola gibljive magnetične igle.
Steinheilovi telegraf s pisajočima iglama.
Po tej osnovi je profesor Steinheil v Monakovem napravil telegraf leta 1837. Od začetka je rabil še dva polarna dratova in dve magnetični igli. Njegovi magnetični igli pa ste imeli železna peresa ali majhne cevice napolnjene z tiskarnim črnilom. Pri svojem gibanji sto drgnili se igli s peresoma ob papirnat trak, ki ga je neka ura proč vlekla, ko ste ga počrkovali igli. Tako so se z črnilom na papirji delala znamenja, po kterih so se brale telegrafovane misli.
Prihodnjega leta 1838. se je pa profesor Steinheil, poskušaje, kako bi se dal porabiti kolovoz železne ceste mesti nazaj gredočega dratu, prepričal, da zemlja sama more namestovati drugi dr at.
Od te iznajdbe sem ni trebalo več dveh polarnih dratov, ker prvi polarni drat se je zvezoval na obeh koncčh z zemljo, kakor se zdajci. Pri tej napravi se priveže z vsakim koncem na golo široka bakrena plošča, ter se pokoplje plošča z koncem vred na kakem mokrem kraji globoko v tla.
Kakor je imenitna za telegrafijo omenjena Steinheilova iznajdba, da zemlja vodi električni tok nazaj tje, od lcodar izvira in kakor radi se jo povsodi porabili, ker se s to napravo prihrani polovico bakrenega dratu; vendar si v delavnem življenji Steinheilovi telegraf ni pridobil trdne stopinje. Vzrok temu je več raznih zadev.
0 tolograiiji.	2
Posebno pa so vzrok usmiljenja vredne tadanje domorodne vezi na Nemškem, kjer je silno pomanjkovalo zedinjenega narodnega djanja. Drugi vzrok je pa težava obstoječa v pisanji s Steinhei-lovimi magnetičnimi iglami, ker v dalnjili krajih električni tok nema več toliko moči, da bi povsod dovoljno pritiskati mogel peresa ob papir; pa tudi to, ker močnejši električni toki, ki smo jih opazovali pri sklepanji in razklepanji polarne vezi, ne trpe dalje, nego le en sam trenutek; v enem trenutku pa tok nima časa pisati, ker ima v enem trenutku k večemu toliko časa, da spravi magnetične igle v gib.
—	Vse naprave so sostavljene namreč iz materijalnih stvari ali iz materije, njena glavna lastnost pa je stanovitost, ki stori, da se nobeno truplo ne spreminja, ne zgane brez vnanje moči. Vnanja moč se pa tudi še le s časom more toliko posiliti telesu, da se spozna njeno dejanje.
VVheatstonovi telegraf na magnetične igle.
¥
Kakor imenitna je tedaj osnova Steinheilovega telegrafa, vendar ga je pri vpeljavi v delavno življenje prekosil Anglež, profesor Wfteatstone, vajen bolj praktičnega dejanja. Wheatstone ni naložil igli težkega pisanja; vse kar ima tukaj opravljati električni tok, je to, da odbija magnetično iglo iz njenega mirnega stanu in da opravlja to delo tako natanko, da more vsakdo ogledovati znamenja, koje daje telegraf z odstopanjem magnetične igle.
Kaj imenitna je tudi Wheatstonova naredba, ki ima namen, buditi telegrafovca k delu. Le ta naprava ali budilo obstoji v tem, da električni tok na vnanji postaji bije z kladivom na zvonec in pa da goni ob enem kladivo z magnetom, k te rega si sam napravi.
Kako pa vendar to more biti, da bi galvanski tok napravljal si magnet in da bi gonil ž njim kladivo, kakor človek z roko?
Na to vprašanje se d;i naj ložej odgovor s poskusom. V pristavljeni podobi 8. se vidi podkovi podoben železen valjar, ki je po občk konc6h povit z bakrenim dratom s svilo omotanim. Ako vzamemo na pomoč galvansko baterijo in ako zvežemo s polarno vezjo prosta konca, ki v podobi viai od podkovi navzdoli, se sklene baterija, ter teče galvanski tok po ovitem dratu krog železnega stebla. V tistem trenutku, ko se začne tok, postane iz železa močan magnet, kteregaimenujemo elektromagnet.
Moč elektromagnetova se skaže s tem, da elektromagnet vleče železo nase in da ga zdrži na sebi, ako ima dosti moči, kakor kaže podoba, kjer na magnetični podkovi visi železen maček. — Zdaj razumemo, kako si galvanski tok napravi magnet, s kterim vleče železo na-se, kakor človek z roko.
Mehko kovno železo ima pa posebno lastnost, da precej, ko se začne električen tok, postane iz njega elektromagnet, in pa
da precej zgine magnetiČna moč, ko jenja tok. — Ako bi mesto mehkega železa vzel podkov obstoječo iz jekla, vbi tudi postala elektromagnet, ali prikazen bila bi nekaj drugačna. Železo postane namreč hipoma elektromagnet in zgubi zopet hipoma svojo moč, ko jenja tok; jeklo pa ne postane naenkrat močan magnet, ampak počasi se narašča njegova moč, in ko mine električni tok, ne mine tudi magnetična moč jeklenega stebla, temveč jeklo ostane dolgo časa magnetično in dolgo ohrani svojo moč.
Na te različne lastnosti mehkega železa in jekla se opirajo mnogovrstne naše naprave. Tam, kjer nam treba magneta, ki dolgo trpi, kakor da bi obdržal vedno svojo moč, tam jemljemo jekleno steblo, naj bo v podobi podlcovi ali pa v podobi stegnjenega kosd; kjer pa potrebujemo v tem trenutku magnetične moči, v drugem pa ne, tam pa jemljemo kos mehkega železa.
Elektromagnet obstoječ iz mehkega železa, nam služi pri mnogih napravah skoraj kakor lastna roka. Ako stoji blizo pred elektromagnetom gibljiv maček, ga potegne elektromagnet na-se v tistem trenutku, ko pride va-nj električen tok; hitro ga pa spusti v tistem trenutku, ko se tok jenja. To se godi ravno, kakor da bi mi imeli služabnika, ki bi čakal na naše povelje z odprto roko, ter bi prijel za mačka, ko bi mi rekli: zdaj, in ga spustil zopet iz rok, ko bi mi ukazali: zdaj. — Elektromagnet iz mehkega železa je pa veliko bolji za rabo, kot delavec, naj ti bo ta še tako brihten, ker elektromagnet stori nam tam daleč, daleč v ptujih krajih vse tako zaporedoma bolj natanko, kakor bogljiv delavec, ki zraven nas stoji; delavcu na ptujem bi pa mi ne mogli od daleč povedati, kaj da naj stori.
Po naših imenovanih poskusih previdimo, kako se je človek s svojimi znajdbami polastil natornih moči. Videli smo, kako zna on obračati na ptujem stoječo magnetično iglo po volji na levo ali na desno, kakor mu ravno služi; in k temu ne treba druzega, kot električne vezi do ptujega kraja in pa galvanske baterije, ktera se s polarno vezjo skleplje in odkleplje. Videli smo pa tudi pri zadnjem poskusu, kako urne in bogljive hlapce si je natoroznanec vstvaril iz natornih moči, ker elektromagnet, napravljen iz mehkega železa je bogljiva in urna roka, s ktero segamo v tem trenutku, kedar hočemo, v ptuje kraje, kakor daleč hočemo. Bolj natanko, kakor najpodložniši sluga opravlja na ptujem naš galvanski tok z elektromagnetom, s svojim mačkom in z vodom, lcterega goni z mačkom, vsa tista dela, ktera mu ukažemo opravljati.
Pač bo rekel vsak, kdor pri prvem branji ni razumel vseh zadev in naprav, da je vredno truda prebirati omenjene poskuse in naprave, in da treba se pogovarjati z drugim bralcem, kte-remu so že bolj znane imenovane natorne moči in naredbe, s kte-rimi se nam pokazujejo. Dokler kdo sam ni videl moči vseh teh naprav, aparatov in poskusov in pa vsaktorih prikazni, ki se
omenjene v predstoječem popisu, ta si bo po samem popisovanji in po pripovedovanji kaj težko vse to tako misliti mogel kakor je res. Kdor tedaj šeni imel priložnosti, videti vseh teh poskusov, naj ne nezamudi nobene priložnosti več, pri kteri more lcaj takega videti. Koga ne bi mikalo, zvediti in spoznati tiste človeške pripomočke, po kterih mu služi toliko natornih moči in celo blisk in strela!
V	čem pa obstoji telegrafno budilo, ktero je VVheatstone napravil z kladivom, ki bije na zvonec? V pristavljeni podobi 9. se vidi neka naprava, ki bi utegnila rabiti se za budilo. Na steni PO visi zvonec, va nj seza kladivce stoječe s svojo elastično nogo na podnožji MIŠI. Njegova noga nosi pri ah ploščico mehkega železa; tej plošči nasproti stoji na steni pribita podkev mehkega železa. Železna podkev je na konceh obvita s polarnim dratom, konca pa stojita blizo železne ploščice. Ta aparat je tako vprežen v telegrafno vez, da ko pride električen tok, stopi ta po dratu r v to napravo, po tem dratu pa teče tok tolikokrat krog valjčastih koncev železne podkvi, kolikorkrat je s svilo obmotan drat krog koncev ovit; nazadnje pa stopi galvanski tok po dratu s iz tega aparata, ter teče dalje po telegrafnih vezeh.
Kakor nas je učil zgornji poskus, postane iz železa elektromagnet v tistem trenutku, ko teče tok krog njegovega stebla. Mag-netična moč, ki jo dobi železo, je tem močnejša, čem močnejši je tok in čem večkrat se ovije krog železnega stebla po spiralnih ovinkih. Ko tok naredi elektromagnet, pa potegne elektromagnet blizo stoječo gibljivo železno ploščico ah na-se; ploščica pa potegne na elastični nogi stoječe kladivo z seboj, ter kladivo udari na zvon. — Kakor hitro pa mine tok, mine tudi elektromagnet ter spusti ploščico, in kladivo, ki zdaj udari na drugo stran ob zvon, ako se dosti giblje; ako ne, pa stopi v sredi zvonca na mir. — Kedar prihaja po telegrafnih vezeh hitro tok za tokom, goni tok za tokom kladivo z elektromagnetom, ter bije na zvon in budi na delo.
Temu aparatu podobno napravo imajo železne ceste na postajah ali na kolodvorih, da zvončki med tem, ko stoji vlak na kolodvoru. Zvončekanje je znamenje, da je vse v pravem redu, da se ne more vlak z vlakom zadeti, ko bi prišel drug vlak o tistem času na kolodvor.
S početlca je imel Wheatstonovi telegraf še preveč polarnih dratov, ker tačas Wheatstonu še ni bila znana Steinheilova iznajdba, pa je vendar le precej veljal, ker je imel tako osnovo, da so mag-netične igle, ko jih je tok odbijal, kazale na alfabetične črke tako, kakor da bi kdo s prstom kazal bralcu, ktere črke, da naj sostavi v besedo. Tedaj je vsaki ogledovalec utegnil brati telegrafovane misli, ako si je zapazil zaporedoma črke, na ktere je tok z iglami zaporedoma kazal.
Leta 1840. je Wheatstone z Cookom zboljšal osnovo svojega telegrafa, ta je vpeljal Steinheilovo iznajdbo in vpregal zemljo mesto polarnega dratu. Rabila sta Wheatstone in Cooke dvojne naprave: z eno in z dvema iglama, prvo z enim, drugo z dvema polarnima dratovoma; alfabetične črke pa je Wheatstone odpravil, ter ni bilo treba toliko magnetičnih igel, kakor poprej. Kakor sta Gauss in Weber po odklonih magnetične igle na desno in na levo stran sostavljala znamenja za črke, enako tako je tele-grafoval Wheatstone. Njegovi telegraf z dvema iglama daje znamenja z obema iglama, in rabi se še dandanašnji skoraj po vseh železnicah po Angleškem in nekaj tudi po Belgiji.
Zvedeni možje sodijo, da ima Wheatstonovi telegraf tako dovršeno napravo, kakor najboljši sedanji telegrafi; kar pa posebno povikša njegovo vrednost v djavnem življenji, je njegova hitrost in zanesljivost. Telegraf z dvema iglama dela tako hitro, da daje v minuti po devetdeset alfabetičnih črk, skoraj toliko, kolikor jih niorc zapisati v minuti hiter pisalec.
Bainovi telegraf z zvonci in brez njih.
Nekaj drugačno napravo od Wheatstoneve je vpeljal Bain pri svojem telegrafu, kteri se tudi opira na odklonitev magnetične igle. Od leta 1846. sem v rabi na vladnih železnicah po Angleškem, se je vpeljal Bainov telegraf od leta 1847. sem po celi Avstrijanski deželi, kjer se je rabil, dokler ga ni pregnal Mor se vi teiegraf.
Po Bainovi osnovi so giblje magnetična igla po odklonih med dvema znamenjama: I. in V. na desno in na levo stran. Tele-grafovec, ki daje znamenja, nema druzega opraviti, kot da zavrti ročnico svojega aparata na desno ali pa na levo, kakor hoče odkloniti vnanjo magnetično iglo na levo stran k podobi I. ali pa na desno k podobi V. Na vnanji postaji si zapazuje telegrafist znamenja I. in V., kakor mu jih kaže igla zaporedoma. Po teh znamenjih se pa bero besede.
Mehanik Ekling na Dunaju je prvo Bainovo naredbo nekaj predelal po svojim kakor kaže podoba 10; napravil je ročici I. in V., s kterima se daj6 znamenja. Mesto golih znamenj I. in V., na ktere kaže Bainova igla, je postavil dva zvončka s tako razločljivim glasom, da kdor je vajen njih glasu, vč ali zvoni zvonček I. ali pa zvonček V. Da bi pa električni tok na ta zvončeka zvonil in dajal znamenja I. in V., je pripel Ekling kladivce konci igle. Ko tedaj pride električni tok in odkloni iglo, udari igla z kladivcem na zvonec I ali pa na zvonec V, ter daje znamenja, ko bije na-nja in ko zvonca zvonita.
Ta naprava nadomestuje ob enem tudi budilo, kterega je treba pri vsakem telegrafu, ker pri vsakem je treba poklicati telegrafista, da stopi k aparatu in da ogleduje in opazuje znamenja
in da popravlja, kjer je kaj treba. S to napravo pa je mogoče opazovati znamenja tudi po noči v tami, ker vajenemu ni treba druzega, kot poslušati zvončke, pa ve kaj se telegrafuje.
Morsevi elektromagnetični telegraf.
Med tistimi možmi, ki so se pečali z iznajdbami in napravami električnega telegrafa, se bo zraven Steinheila in Wheatstona vedno imenoval Morse. V zadnjih letih je Morse s svojo praktično napravo pregnal skoraj povsod Bainov telegraf. Pravijo, da je Morse, rojen Amerikan iz Charlestowna v Massachusethu, leta 1832. na morji, ko se je peljal iz Evrope v Ameriko, izvedel od nekega dr. Jaksona znajdbo evropejskega električnega telegrafa. Njegov telegraf se je pa še le leta 1844. prvikrat na Amerikanskem vpeljal.
Amerikanski Morsejev telegraf (podoba 11.) dela znamenja z elektromagnetičnim vodom.
Orodje, s kterim dela Morsejev telegraf svoja znamenja, se vidi v pristavljeni podobi. Glavni udje tega orodja so: ročni ca //, tiska rna mašina z elektromagnetičnim vodom M, električna sklad ali baterija Z in pa bakrene vezi. — Od električne skladi Z gresta bakreni vezi, prva v tiskarno mašino, ter dela, krog železnih valjarjev grede, napravo za elektromagnet; od valjarjev M gre vez k ročnici, kjer je privezana na podnožji h talio, kakor bi držala naprej po pikasti poti do C in e; druga vez pa seza od skladi do popčeka d, ki stoji ravno pod popčekom e.
Ko kdo pritisne pri P s prstom na ročnico, priklone se roč-nica, popček e zadene ob popčelc d, ter se sprimeta oba konca imenovanih bakrenih vezi; zdaj pa gre električni tok po vezčh, ter napravi v tiskarni mašini elektromagnet M, ki goni vod z mačkom ab, in z vodom vtiskuje znamenja ob mimo gredoči papirnati trak, kakor da bi s šilom vanj bodel.
Nad elektromagnetoma M stoji namreč vod ce, kterega elastično perč f v pravi legi drži. Na prvem konci ravno nad elektro-magnetičnem železom ima vod počez ležečo ročnico ali mačka ab, obstoječega iz mehkega kovaškega železa. Ko teče po vezi elek-tromagnetičen tok, napravi elektromagnet, ter njegova valjarja potegneta na-se vod ali mačka ab, ker vlečeta na-se železno ročnico ab. Ko ga elektromagnet z mačkom na-se potegne, se zavrti vod krog svoje osi c, ter gre z drugim koncem kvišku. Ta konec pa ima oster jeklen klinček ali šilo, ki ga vod kvišku grede pritiska ob papirnati trak.
Ko bi papirnati trak stal na miru, bi vod vedno na tisto mesto s klinčkom va-nj bil, kakor bi ga hotel prebiti ali prebosti, ter bi ne bilo mogoče mu vtiskovati raznih k telegrafiji potrebnih znamenj. Temu se odmore z neko napravo, ktera gre kakor
ura, ter žene papirnati trak, ki ga grabi z kovinskima valjarjema vedno naprej.
Ako pa zdaj pritisno kdo na ročnico, ko ura papir mimo žene, pritisne elektromagnet z vodom in s klinčkom ob trak, ter tako dolgo vanj tišči in z vtiskom dela znamenje, dokler kdo na ročnico tišči. Zdaj bi imelo znamenje podobo črte: —. Ko bi pa kdo na ročnico samo en trenutek pritisnil, bi tudi ektromagnet, ako obstoji prav iz mehkega kovaškega železa, pritisnil samo za en trenutek vod z klinčkom ob papir, ter bi klinček zadel in zabodel trak samo na enem mestu, ter bi vtisnjeno znamenje imelo podobo pičice ali točke.
Kedar se pritisne ročnica samo na trenutek ali na mah, se naredi z elektromagnetičnim vodom na papirnatem traku pika; kedar se pa dalj časa tišči na ročnico, dela črta se na traku.
—	Ročnica je podprta z elastičnim peresom, ter se vzdigne, ko se jenja pritiskati.
Ako sta se ta, ki daje znamenja na ročnico pritiskaje, in pa oni, ki opazuje znamenja na papirji, med saboj pogovorila, kaj da naj pomenijo ta in ona znamenja, si moreta naznanjati svoje misli po teh znamenjih. Na primer naj pomeni pika in črta. — alfa-betično črko a, črta in piki —.. naj pomeni d, pika sama .
naj pomeni e, črti in pika . naj pomenijo g, pika, črta in
pika . —. naj pomeni r, pika, črti pa piki .-----------.. naj pomenijo
c i. t. d.
Znamenja Morsejevih alfabetičnih črk:
Črka	znamenje	črka	znamenje	črka	znamenje
A	. —	1		R	. — .
Ae		J	.		S	
B	— ...	K	— .—	T	—
C		L		U	..—
D		M			Ue	..	
E	•	N	— .	V	...—
E'		0			w	.	
F		Oe		.	X	
G		.	P	.	.	Y	—.	
II			Q			 —	Z		..
S znamenji, o katerih smo se pogovorili, kaj da pomenijo, se lahko ber6 besede in povelje, ki ga kdo pošilja po telegrafu. Ko se na primer pokažejo na papirnatem traku znamenja
jih lahko beremo po zgorej pogovorjenih znamenjih tako-le: g	r	a	d	e	c
Ako hoče kdo iz dalnjega kraja telegrafovati, na pr. iz Gradca v Celovec, mora poprej poklicati s posebnim znamenjem telegrafista v Celovcu, da mu ima kaj povedati. — Mislimo si v podobi 10. vezi tako dolge, da segajo od Gradca do Celovca. Predno začne telegrafist v Gradcu telegrafovati in naznanovati svoje povelje, pokliče telegrafista v Celovcu, da mu ima kaj povedati, in sicer tako-le: hitro pritiska v Gradcu na ročnico pa brez vsega reda, ter električni tok, ki silno hitro toče, goni v tistem trenutku pri tiskarni mašini v Celovcu elektromagnetični vod semtertje ter kleplje z vodom ob končno podporo L — S takim brezrednim klepanjem daje znamenje, da ima kaj telegrafovati.
Ro zasliši telegrafist v Celovcu klepanje, zažene ali sproži uro, ki je poprej stala, da vleče papirnati trak mimo klinčeka. Zdaj pa telegrafist iz Celovca di't znamenje v Gradec, da je vse pripravljeno, ter sedaj začne oni iz Gradca telegrafovati, redne znamenja se vtiskujejo zdaj na papir in graški telegrafovec naznanja ž njimi svoje povelje.
Nekteri aparati imajo tudi napravo, s ktero električni tok, ki pride iz ptujega kraja, sproži sam uro, da trak vleče, ter ni treba opominjati telegrafista, da bi uro zagnal. Pri taki napravi opravlja električni tok sam vse, kar je treba k vtiskavanju pogovorjenih znamenj, ter vtiskujejo na papirnati trak sporočila iz ptujih krajev, naj bo kdo zraven ali pa ne.
Kdor tedaj ima kaj telegrafovati, gre na telegrafno postajo, tam sprejme telegrafist njegovo natanko spisano sporočilo, ter ga prestavi v pogovorjena telegrafična znamenja, ko pritiska na ročnico ali hipoma ali počasoma in po tistem gotovem redu, po kte-rem so sostavljena znamenja alfabetiČnih črk. Pod ročnico se skleplje pot električnega toka za ta čas, dokler kdo pritiska, ter teče tok ali samo en trenutek ali pa dalj časa. Kakor dolgo pa teče električni tok, tako dolgo ima elektromagnet svojo moč, ter vtiska ta čas s svojim vodom znamenja na papirnati trak, ki se mimo voda vleče.
Silna hitrost, s ktero teče električni tok po telegrafnih vezeh, pa dela, da se na ptuji štaciji vtiskajo znamenja na papir skoraj v tistem trenutku, ko se pri nas telegrafuje.
Aparat za priprezanje močnega domačega električnega toka.
Primeri se pri oddaljenih krajih, da električni tok na dolgi poti po bakrenih vezčh toliko oslabi, da mu ne ostane več toliko
moči, da bi mogel delati na papirji natančne vtise. Takemu opešanemu električnemu toku se pride na pomoč z drugo napravo, ki se imenuje »Relais'' ali priprega.
Priprega ali Relais ima namen, mesto oslabljenega iz daljnega kraja prišlega toka, vpreči drug močan tok, ki izvira iz domače galvanske baterije ondi, kjer ima vtiskovati telegrafna znamenja. — Preprežen obstoji tedaj iz lahko gibljivega elektromag-netičnega vodu, kterega oslabljen tok vendar ge veliko laglje goni, kot onega, s kterim se znamenja vtiskujejo. Oslabljen električen tok nima tedaj druzega opraviti, kot da z lahkogibljivim elektro-magnetičnim vodom skleplja polarne vezi domače baterije, ktera mesto njega vtiskuje s svojim močnim tokom znamenja v papirnati trak. — Zaporedoma, kakor pritiska telegrafist na ročnico, sklepa tukaj oslabljen tok polarne vezi močne domače baterije po ravno tistem redu, ter vpreza mesto sebe močni domači tok, ki dela po ravno tistem redu tista znamenja in vtiskuje na papir njegovo sporočilo.
Telegrafne vezi med oddaljenimi telegrafnimi postajami.
Pristavljena podoba 12. nam kaže neki posneti obraz imono' vane vezi dveh daljnih telegrafnih štacij. Na obeh konceh, kjer si imamo misliti oddaljeni postaji, stoji na vsakem kraji Morsejev telegraf, in sicer ročnica pod znamenji s in elektromagneti in tiskarne mašine pa pod znamenji m in m', galvanske baterije pod znamenji h in b', v zemljo zakopane bakreni plošči pa pod znamenji P in P’.
Mislimo si, da je na desni strani postaja: Gradec, na levi pa postaja: Celovec. Od ročnice na desni ali iz Gradca gre bakrena vez opiraje se na stebre po zraku noter do ročnice na levi strani do Celovca; plošči v zemlji ležeči pa ste v Gradci in v Ce-lovci privezani k bakrenemu dratu, ki gre okrog železnih valjarjev pri elektromagnetih in do popčeka pod ročnico. V Gradci, na desni strani, je ročnica ravno pritisnjena, popčeka se zadevata eden ob druzega, ter je sklenena pot in električni tok gre iz Gradca od baterije b po bakreni vezi na stebreh v Celovec. — Pri tem stanu daje telegrafist z ročnico v Gradci znamenja, ter telegrafuje v Celovec. V Celovcu pa počiva ročnica in stoji, kakor jo nosi elastično pero, tedaj gre tam električni tok skozi tiskarno mašino in vtiskuje telegrafična znamenja, po kterih telegrafist v Celovcu bere, kar mu je naznanil telegrafist iz Gradca.
Kdor bi zdaj rad videl v podobi, kako stoji orodje, ko se telegrafuje iz Celovca v Gradec, naj spremeni v mislih imena postaj, na desni strani naj si misli zdaj Celovec, na levi pa Gradec, pa ima obraz, ki ga viditi in poznati želi.
Omeniti jo treba, da bakrena telegrafna vez po stebrih mora biti izolirana, to se pravi: bakrene telegrafne vezi se po stebrih ne smejo nikjer zadevati z nobeno kovinsko vezjo, ki bi segala v tla, ker bi se sicer električni tok kar vernil po tej vezi nazaj, od kodar je prišel. — Bližej ko dobi električni tok tako zvezo s svojim izvirom, po kteri mu je mogoče teči, rajše se vrne k izviru nazaj. Dokler so pa telegrafne vozi izolirane, dokler se opirajo dratovi po stebrih na steklene ali pa na porcelanaste stopinje, se pa električni tok ne more vrniti v zemljo in ne more nazaj, marveč mora teči dalje po tclegrafnih vezeh. Tedaj vidimo po stebrih na onih mestih, kjer so podprte telegrafne vezi, posebne steklene ali porcelanaste zvončke, na ktere se opirajo vezi.
Nlorsevi telegraf z barvo pišoč.
*
Ker Morsevi telegraf z klinčekom vtiskuje znamenja v papirnat trak, mora elektromagnet precej moči imeti, da žene vod tako močno, da se znamenja vidijo na papirji; tedaj je treba precej močnega električnega toka in treba je prevečkrat preprezati oslabljene električne toke. Iz tega vzroka so nekdaj prizadevali se predelati napravo tako, da bi elektromagnetični vod pisal z barvo, mesto da vtiskuje znamenja, ker bi k temu ne potreboval toliko moči.
Siemens in Halske na Nemškem sta rešila to nalogo naj bolje. Kdor bi rad razumel to napravo, naj pogleda tiskalno Mor-sevo mašino v 11. podobi. Mesto klinčka, ki se vidi v podobi, jsta vzela Siemens in Halske ozko navpično kolesce. Pod ko-esce, ktero se vrti krog svoje osi, sta postavila koritce napolnjeno z barvano kapljino. Kakor brusni kamen na brusu sega v korito; enako sega kolesce s svojim spodnjim robom v koritce z barvo, ter se ga prime barva krog in krog po robu. — Ko elektromagnet zažene vod, udari kolesce s svojim zgornjim robom ob papir, ter napravi na papirji barvasto pikeo ali črto.
Mokra barva, s ktero je preoblečen oster kolesni rob, se rada prime papirja, tedaj ni treba kolesca z močjo pritisniti ob papirnat trak , ampak dosti je, da kolesce le malo zadene na papir. -Tedaj more s to napravo pisati še tak slab tok, ki ne bi mogel več z klinčkom vtiskavati znamenj.
0 rabi Morsevega telegrafa v primeri z druzimi.
Bolj kot druge telegrafne osnove se prilega Morsevi telegraf praktični rabi, ker ž njim se dela hitreje, kot z drugimi telegrafi.
Ves čas, kar sc ga porabi pri telegrafnem sporočevanji, porabi se pri aparatih, s kterimi se dajo znamenja na prvi štaciji, in pri onih, s kterimi se zapisujejo znamenja na končni postaji, kamor se telegrafuje; tistega časa ni šteti, kar ga potrebuje
električni tok, da pride po vezeh na končno postajo, ker tok teče tako silno hitro, da bi po goli bakreni vezi po zraku plavajoči prišel v eni sami sekundi krog in krog zemlje in se dalje. V primeru s tem časom, ki ga je aparatom treba za njihove opravke, zgine skoraj popolnoma tisti čas, ki ga potrebuje električni tok od konca clo kraja svoje poti, kajti tok teče hitro, kakor blisk po zraku.
Kdor ima vajeno roko, more z Morsevo ročnico tako hitro telegrafovati, da se na vnanji postaji, kamor dohaja pisano telegraf no sporočilo ali telegram, utisne vsako minuto toliko znamenj, kolikor jih obsega sto ali sto in dvajset alfabetnih črk.
Ta enotna osnova in zložna hitra raba Morsevega telegrafa ie vzrok, da so ga praktični Amerilcanci od leta 1844. sem, vpeljali na vse kraje po svojih deželah. Iz Amerike se je pa hitro razširjala njegova raba po vseh vnanjih deželah.
Hitrost, s ktero daje telegrame Morsevi telegraf, je še očovid-niša, ako se primerja s hitrostjo, ki se da doseči s telegrafi, kteri kažejo alfabetne črke kakor ura. Ti kazalni telegrafi se primerjajo naj bolje z uro, ktera na cifrenici ima alfabetne črke, mesto navadnih številk.
Naprava kazalnega telegrafa se naj lagleje razume, ako si mislimo, da elektroraagnetični vod Morseve tiskarne mašine sega s svojim klinčkom v kako uro. Ako klinček prime v uri za zobato kolo, vzdigne elektromagnetični vod zob za zobom- ter se vrti kolesce v uri in z kolescem se vrti kazalo, ki je pripeto na njegovo os. Kazalo pa kaže na alfabetne črke, ter nam naznanja od črke do črke gredč tiste črke, po kterih se imajo sostavljati telegrafo-vane misli, s tem, da na teh črkah počiva kazalo nekaj časa, na drugih pa ne.
Anglež Wheatstone je iznašel kazalne telegrafe. Odkar sta jih Siemens in Halske nekaj prenaredila, so ti telegrafi v rabi po Pruskem in po Belgiji. Prvi Wheatstonovi kazalni telegraf ni mogel več, kot kacih 20 črk pokazati vsako minuto, tedaj je Wheatstone sam hitel prenarediti svojo napravo, ter jej je dal dva kazalca. Pravijo, da Wheatstone z dvema kazalcima more vsako minuto naznaniti kakih devetdeset črk. — Sploh pa velja, da kazalni telegraf z enim kazalom dd štirideset, Morsevi pa devetdeset do sto znamenj vsako minuto.
Pri kazalnem telegrafu se rado pripeti, da kazalo preskoči po dve in po več črk na enkrat, mesto da bi šlo zapored od črke do črke, ter ti pokaže napačno črko mesti prave. Ako bi ostale druge črke tiste besede, ki jo ima naznaniti, prave, bi se popačena črka dala uganiti; pri kazalnem telegrafu pa naprava v tem naklonu skazi tudi vse poslednje črke. Naprava kazalnega telegrafa je taka, da ko ti zgreši kazalo prvo črko, ti zgreši tudi sledeče črke pri tistem telegramu, tako da na daljni štaciji ni mo-
goče brati sporočila. Ako se zgreši samo ena črka, je treba tedaj ponoviti ves telegram. — To je velika slabost kazalnih telegrafov; pri Morsevem in Bainovem pa pokazena črka nema tako hudega nasledka, ker ne pokaži sledečih črk, temveč se dsi po drugih bližnjih črkah uganiti, ter ne pokvari telegrama.
Morsevi telegraf se pa priporoča bolje, kot telegraf z iglami ali kot oni z kazali tudi po svoji posebnosti, da ti črke s svojimi znamenji vtiskuje v papir, ter njegova znamenja ne morejo zginiti. Pri telegrafih pa, ki dajo znamenja, naj bo ko bijejo z iglami ob zvončke ali pa da kažejo z kazali na črke, treba tele-grafovcu na končni postaji kaj natanko opazovati vsaktero znamenje , ker kakor ti mine d6n zvončka ali kakor sc premakne kazalo, zgine ti tudi znamenje.
Pri vseh svojih dobrih posebnostih pa ima Morsovi telegraf vendar kaj težavno opravilo, kteremu je treba dolge in dobre vaje, predno se more natanko opravljati. Težavno je namreč delo z ročnico. Da se delajo zanesljiva znamenja za črke in besede na ptuji postaji, je treba tako natanko delati pritiskovaje na ročnico, da se pokažejo ondi popolnoma razločljive, natanko izpeljane in v pravem redu stoječe črte in pike; ako ne, se ne zvedž iz njih prave alfabetične črke, tor ti kazč besede. Dobro pa je to, da, ko se pokaži črka in ž njo beseda, ni treba ponavljati celega telegrama, ampak samo pokvarjeno besedo.
Pri kazalnem Wheatstonevem telegrafu pa rii te težave, ker vsakdo, ki zna pisati in brati, lahko ž njim telegrafuje, ker ni dru-zega treba, ko premikovati kazalo po cifrenici na okrog tako, da zaporedoma nekaj počiva pri vsaki črki, kakor se ktera nahaja zaporedoma v tistih besedah, iz kterih obstoji telegram. — Kdor hoče telegrafovati z Morsevim telegrafom, se mora vaditi več mesecev s pritiskovanjem na ročnico, prodno mu je mogoče naznanjati zanesljiva znamenja in sicer tako hitro, kakor si jih hitro vzame v misli, ko izrekuje besedo; pri kazalnem telegrafu se pa veliko lagljejo dajo znamenja, ter sc na Angleškem navadijo fantje, kakih dvanajst let stari, v nekterih tednih vsega tega opravila, kar ga je treba telegrafovcu, da more dajati znamenja in da v& brati telegrame.
Veliko so si prizadevali, da bi našli, kako bi sc odpravila težavna vaja z Morsevo ročnico; iskali so tako napravljene ročnioe, da bi ž njo tudi nevajenemu bilo mogoče dajati zanesljiva znamenja. Doslej pa ni bilo slišati, da bi se bila rešila ta naloga za vsakdanje potrebe.
Casellijevi vsaklere obraze posnemajoči telegraf t. j. pantelegraf.
Iznajdljive glave so hitele izmišljati si druge telegrafne osnove, pii kterih bi vse delo mašina sama opravljala. VVheat-
stone in drugi možje so skušali vsak po svoji iznajdljivosti iznajti temu pripravno orodje. Med temi možmi je imel Caselli naj več sreče, kajti on je iznašel mašino s tako napravo, da popolnoma po obrazu posnema narisane podobe, kakor pridejo iz prve roko na dan, t. j. Casellijeva mašina telegrafuje originale. Ravno tista podoba, ki jo postaviš v domačo mašino, pride na vnanji postaji v svoji prvi obliki kot original na dan.
Da razumemo osnovo Casellijeve mašine, mislimo si dvoje popolnoma enakih plošč, eno na prvi, drugo na zadnji štaciji. Na vsako ploščo se opira kovinski klinček, ki je konci telegrame vezi tako pripet, da gre električni tok po klinčku skoz njegovo ostro nožico in skoz ploščo in onkraj plošče naprej po telegrafnem dratu, ki je zadej na plošči pripet. Ako ste plošči kovinski, gre električni tok na vseli mestih, kamorkoli zadeva klinčkova nožiča, skoz plošči ter je sklenjena telegrafna vez, kadar kdo pritisne na Mor-sejevo ročnico.
Ako bi pa kdo pokril ploščo s papirnatim listom, bi pa suh papir zapiral električnemu toku njegovo pot, ter bi nobenega toka ne bilo, ne bi bilo tedaj mogoče nobenega telegrafnega znamenja. Ako pa napravimo na papirji, ki pokriva ploščo, okroglo luknjico ravno toliko veliko, da more klinček z ostro svojo nogo mimo grede skozi njo zadeti na ploščo, bi se z njegovo nožico po dotiki s kovino sklenila telegrafna vez v tistem trenutku, ko bi jo klinčkova noga zadela.
Ako bi v istem trenutku , ko je klinčkova noga na naši postaji sklenila tok, na vnanji postaji stala nožiča klinčkova ravno na tistem mestu na papirji, kakor stoji pri nas, in ko bi papir pod vnanjim klinčkom bil kemično tako pripravljen, da bi pustil električni tok skozi in ko bi so njegova barva na tistem mestu od toka spremenila, bi se pokazala na ptuji postaji na papirji pod klinčkovo nožico barvasta pičica, in pičica bi stala ravno na tistem mestu, kjer stoji luknjica na našem listu, t. j., ko bi mi s svojim listom pokrili vnanjega, bi videli barvasto pičico skoz luknjico.
Na ta zakon se opira telegrafno posnemanje originalov. Kar velja od ene pičice, velja tudi od vsake druge, in. veliko pikic ena za drugo d& nam vsaktero podobo, tedaj bi podoba na našem papirji popolnoma pokrila ono na vnanji štaciji, t. j. vnanja telegrafna podoba bila bi po naši posnet original.
V	našem izgledu se sicer ne prilega vse Casellijevi napravi, a vendar se po tem zakonu kaj lahko mislimo njegovo napravo.
V	resnici nema naš list na plošči nobene luknjice, mesto luknjice si moramo misliti, da stoji tam pičica zapisana s takim črnilom na posebno pripravljen papir, da se po tem črnilu, ki dela pičico, sklene telegrafna vez, ko zadene klinčkova nožiča na pičico.
Mislimo si, da imamo na svo jem listu na plošči M (podoba 13.) rokopis pisan — s takim črnilom, ki vodi električni tok, mislimo si, da plošča stoji na mašini, ktera jo tako semtertje giblje, da klinčkova noga S zadeva zaporedoma vse pike, iz kterih se skladajo pisane črke. Ako ravno tisti čas giblje enaka mašina ploščo m s pripravljenim praznim listom na ptuji postaji tako semtertje, da tudi tamkej zadeva klinčkova nožiča s zaporedoma ravno tiste kraje na listu, kakor pri nas, pa napravi električni tok, gredč po telegrafni vezi, za vsako pičico, ki stoji v rokopisu, tudi na ptujem listu barvasto piko, ki stoji ravno na tistem mestu na listu.
Ako zadeva klinčkova nožiča na našem listu ali na originalu zaporedoma pike, iz kterih se skladajo rokopisna znamenja ali črke, se delajo na vnanjem listu barvaste pike zaporedoma v ravno tistem redu, ter se sklada počasi tam iz barvastih pičic ravno tisto znamenje ali tista črka, ktere se zadeva v originalu in sicer po svoji lastni podobi ali popolnoma posneta, kakor je zapisana v rokopisu.
Velika je težava napraviti tako mašino, ki bi zadostevala omenjenemu zakonu. Naj več umetnosti tirja tista naprava, ki ima plošči tako po redu gibati, da kiinčkovi nožiči zadevate tam in tu v tistem trenutki na ravno tisto mesto na listu. Tako teška je ta naloga, da ga ni bilo umetnika pred Cascllijem, ki bi jo bil mogel rešiti. Tako natanko, kakor tirja naš zakon, še naj veči umetnik nikdar ni mogel napraviti dveh ur, da bi kazalci na obeh urah, gibaje se po cifrenici, kazali obe uri vedno na ravno isto piko na cifrenici!
Da bi mogel rešiti to silno teško nalogo istočasnega gibanja obeh ploščic, je vpeljal Caselli v svojo osnovo težak per-pendiltelj (pendelj, nepokoj, nihalo.) Casellijev pendelj je tako težak, da sama njegova leča tehta osem kilogramov ali 16 čolnih funtov.
—	Iz take teže izvira po fizičnih postavah stanovitnost njegovega gibanja. Caselli pa mu je pridjal na obeh straneh, kamor dohaja pendel, gibaje se tudi na vsaki strani še elektromagnet za pomagavca, da poravnuje njegovo gibanje tako natanko, da gre pendelj mah za mahom ravno tako tam na vnanji postaji, kakor gre naš pendelj tukaj doma. — IS takimi pendlji, ki imajo sami kaj stanovitno istočasno gibanje, poravnava Caselli gibanje omenjenih plošč, tako da v istem času pišejo klinčki na istem mestu na papirji. Taki pendelj z vso napravo vred se imenuje: „ckronometer regulateur.“
Casellijev pendelj pa ne ohranuje samo istočasnega gibanja pri ploščah in pišočih klinčkih, ampak goni tudi vsa sostavna dela Ca-sellijeve telegrafne mašine, ter telegrafist nema opraviti druzega, kot pripenjati pisane telegrame ali originalne liste na ploščico in spro-ževati pendelj, da se jame gibati, kedar je treba.
Casellijev glavni pendelj goni namreč tudi dva manjša pendlja, pendlja pa gonita vsak svoj telegrafni klinček, ta po originalnem pisanem listu, oni pa po pripravljenem praznem papirji, ter dajč ta telegrafna znamenja za pisane črke, oni jih pa posnema na svojem listu, ter dela posneti telegram ali kopijo. — Mali pendelj, ki daje telegrafna znamenja, se rabi mesto Morsevc ročnice, drugi pa, ki dela kopije, se pa rabi mesto Morsevc tiskarne mašine. Prvi mali pendelj se tedaj imenuje: „transmetteur, drugi pa „recepteur“.
Kdor si hoče prav natanko domisliti, kako pride, da klinček, ki ga goni pendelj po papirji, posname s časom ves telegram, naj si misli, da ima pod svojo roko prazen list, da v roci drži per6 (klinček) in pa da nepretegoma risa na listu ravne črte, gredč od ene do druge strani, med tem pa naj poteguje z drugo roko list izpod roke. tako počasi naprej, da druga črta pade koj pod prvo tako, da se s časom ves list na gosto z ravnimi črtami pokrije. — Ako hoče videti, kakošen obraz ima posnet telegram, naj pa zapiše te ali one besede ali pa naj nariše kako podobo na počr-lcani list, ter naj si misli, da zgine od sedajnih črk in od prejšnjih črt vse, kjer se ne zadevajo ali ne preselcujejo ena z drugo, pa bo videl, kako da se skladajo iz ostalih pičic po presečjih v posnetem telegramu pičice, ki delajo kopijo.
Ker Casellijev telegraf posnema vsaktere rokopise in narisane podobe in sicer sam s svojim gibanjem, se imenuje tudi: ,,p a n a u t o-graf“ in pa tudi: ,,kopirtelegraf“.
Hughes-ovi telegraf tiska telegrame s tiskarnimi črkami.
Kakor zanesljiv je Morsevi telegraf, kakor imenitna naloga se je rešila z Casellijevem panautografom, vendar vse to ni dalo počivati človeku, preden je iznašel tako telegrafno mašino, ktera ne potrebuje posebnih ptujih znamenj za alfabetne črke, ampak ktera tiska telegrame z navadnimi latinskimi črkami, kakor so tiskane bukve.
Ni še dolgo, odkar še naj umetnejši mehaniki ne bi bili verjeli, da se bo dala osnovati taka mašina, da bi tiskala kar sama, kakor se tiska v tiskarnici, in da bi telegramov ne bilo treba prepisovati, ampak da bi jih vsak lahko koj sam bral, kakor pridejo iz mašine. In tudi te želje so se že precej popolnoma spolnile in ne manjka veliko, da bi bila dosegla mehanika svoj ideal!
Menda gre čast te važne iznajdbe Amerikanom. Wheatstone je leta 1841. že nek tak aparat na občni ogled razstavil v Londonu; ta aparat se je bil koj vpeljal v djansko življenje na železnici od Pariza do mesta Orleans.
Od tistega časa sim so se pečali skoraj vsi možje, kteri so iznajdovali in napravljali telegrafno naprave, tudi z osnovo tiskar-nega Casellijevega telegrafa.
Kako bo pa mogoče nam razumeti saj nekoliko silo sostav-ljeno mašino Hughesovega telegrafa, ktero nam kaže podoba 14.?
Ako hočemo razumeti, kako telegrafuje Hughes, je treba poiskati zakona, po kterem je mašina narejena. Mislimo si, da bi mi take mašine še ne imeli in da bi vganovali in skušali, kako bi se dala narediti taka mašina. Vzemimo si na pomoč 11. podobo, ki nam kaže sostavo Morsevega telegrafa. Kaj pa hočemo ž njo?
V	mislih jo hočemo tako prenarediti, da bi nam na papirnatem traku dala telegram pisan s znanimi latinskimi črkami. — Znamenja Morsevega klinčka na elektromagnctičnem vodu bi se morala spremeniti v alfabetne latinske črke. Ako bi kdo zaporedoma na klinčkovi konec nasajal črke: A, B, C,... in ko bi pri vsaki črki mahoma pritisnil na ročnico II, bi se na papirnati miruo-gredoči trak vtisnile zaporedoma črke: A, B, C,... Tedaj mora elektromagnetni vod te mašine, ki jo išemo, imeti na sebi vse alfabetne črke.
To pa ni dosti. Telegrafist, ki pritiska na ročnico, ne potrebuje vseh črk po alfabetni versti, ampak po tistem spremenljivem redu, kakor se vrstč v raznih besedah. Kako pa bo zopet to mogoče, da bi mogli postaviti z vodom črke v vsakteri red.
Mislimo si, da ima elektromagnetni vod kolesce mesto klinčka, kakor ga ima Morsevi telegraf, ki po Siemens-Halskevi osnovi piše z barvo. Mislimo si, da krog in krog kolesca po robu stoje latinske alfabetne črke, tako, da bi se ves alfabet na papirji natisnil, ko bi mi kolesce po papirji valili. Ko bi se zdaj kolesce na elektromagnetnem vodu tako hitro vrtilo , kakor hitro telegrafist pritiska zaporedoma na ročnico, bi se natisnile vse črke po alfabetnem redu; ako bi pa telegrafist tako dobro vajen bil, da bi vedel, koliko časa da je treba sprenehati s pritiskovanjem, da pride za črko A na vrtečem se kolesci n. pr. črka D, za njo zopet A, in pa M, bi pa vjel te črke, ter bi se natisnila na papirnatem traku beseda: ADAM.
Zdaj pač mislim, da se	zavemo dobro,	kaj da je treba,	ako
hoče mašina	tiskati	besede	z alfabetnimi	črkami.	Treba	je v
tiskalni mašini kolesca z alfabetnimi črkami, ktero se vedno v eno mero vrti; treba pa je tudi na ročnici naprave, ktera telegrafistu kaže, ktero alfabetno črko ima kolesce zdaj in zdaj pod papirnatem trakom.
Mislimo si dalje, da stoji ročnica H v sredi okrogle plošče T, in sicer tako, da se krog osi C po plošči na okrog vrti, ako je treba, in pa da tudi	spodni	popčelc	d sega kakor	okrogel	robček	krog
in krog. Ko	vrtimo	ročnico	po okrožniku	krog osi	C na okrog,
se vrti tudi njeni zadnji konec z nožico G, in ta nožiča naj nam kaže na alfabetne črko, ki stoje po vrsti krog in krog. — Zdaj si lahko mislimo tako zvezo med ročnico in med tiskalno mašino,
da se kolesce z alfabetičnimi črkami ravno tako liitro vrti, kakor vrti telegrafovec ročnico ; ako se postavi od začetka nožiča G na črko A in na kolesci A pod papirnati trak, pride vselej tista črka pod papir, na ktero kaže ročnična nožiča.
Kcdar pride tedaj ta prava črka pod ročnično nožico, pa telegrafist pritisne na ročnico, ter se na ptuji postaji natisne ravno tista črka na papir. Ako na primer px-itiska zaporedoma nad črkami : G, R, A, D, E, C, se pa natisne v Celovcu beseda: GRADEC.
Na ta zakon se opira telegrafno tiskanje telegramov z navadnimi latinskimi črkami.
Vstopimo se zdaj pred Hughesovo telegrafno mašino, ktero nam kaže podoba 14.
Na močni mizi stoji notranji uri podobna mašina. Na desni strani na sprednjem kolesu visi kakih sto funtov teže, ktera goni kolesje, da se vrti hitro in močno na okrog. Na levi strani pa stoji pred kolesi elektromagnet E, kteri sega z elektromagnetičnim vodom m med sprednja kolesca. Spredej je pa na sredi miza nekaj odprta, in iz nje se vidi klavirju podobna klavijatura, ki ima bele in črne prstnice kakor navadni klavir. Na prstnicah vidimo znamenja latinskih črk; ena sama prstnica na levi strani nima nobene črke; vidi se bela. — Od desne strani sem pod kolesi nad mizo se vidi zbočen papirnat trak, ki sega med kolesca R in r in ki izmed njih kakor jezik ven moli.
Kolesce R se vidi zobato; vsak zob pa ima ostro latinsko črko, in črko stoje krog in krog po robu v tistem redu, kakor na prstnicah; tedaj je toliko zobov, kolikor je prstnic, samo enega manjka; tam, kjer bi imela bela prstnica svoje znamenje, tam ni zobu. — Spodnje kolesce r, na kterem visi papirnat trak, tiči na gibljivi osi, ktera se v pravem času cabne ali zažene kvišku tako, da se papir zadene ob črko, ktero ima zob nad spodnjim kolescem, ter se vtisne črka v papir, ako se je poprej z barvo namočila. / barvo pa previdi črke drugo kolesce F, ktero mokro barvo v sebi ima in se med vrtenjem črkovnega kolesca R va nj drgne.
Pred klavijaturo se pa vidi v sredi na mizi pod kolesi neka okrožniku podobna naprava S. V sredi tega okrožnika stoji navpična os, in na-njo je pripeto drsalo s, tako, da se ž njo na okrog vrti, ko se sproži mašina, da kolesa teko. Pod drsalom stoji po krogu toliko luknjic, kolikor ima klavijatura prstnic in alfabetičnih črk. Ko pritisneš na kako prstnico, pa pogleda kovinsk klinček iz njene luknjice. Ko pride drsalo nad vzdignjen klinček, se sklene polarna vez, ter teče galvanski tok po telegrafnih vezeh ravno, kakor ko se stisneta popčeka z Morsevo ročnico.
Ta električni tok pride po vezeh h in i, teče krog elektro-magnetovih valjarjev, pa ne daje moči elektromagnetu, temveč pokonča njegovo prvo moč. To se godi tako-le: elektromagne-tova valjarja nista iz mehkega železa, ampak sta sama jeklena
O telegrafiji.	3
magneta. Tok, ki krog valjarjev teče, pa teče tako, da bi sam za-se naredil iz železa magnet, ki ima valjarjema ravno nasprotne pole, tedaj tok vničuje s tem svojim delom prvo magnetično mor. Ker pa zdaj elektromagnet zgubi nekaj svoje moči, odtrga napeto jekleno pero mačka od njega, in z mačkom odleti tudi elektromagnetični vod m.
Ko spusti magnet svoj elektromagnetični vod, pa zarožlja po sprednjih o.seli in kolesih in v trenutku je natisnjena črka, ktera stoji na pritisnjeni prstuici. Kakor telegrafist pritiska zaporedoma na prstnice, tako se vtisujejo zaporedoma tiste črke na papirnati trak; ura vleče papir najprej izmed koles in na papirji stoji telegram tiskan z navadnimi latinskimi črkami.
Predno pa začneta telegrafista dveli postaj pogovarjati se, je treba vselej mašino toliko popravljati, da se vrte kolesca R z črkami na obeh postajah enako hitro in pa da stoji na obeh postajah tista črka nad papirnatim trakom. Telegrafist pritiska n. pr. zaporedoma na tisto črko B; ako jo obe mašini natisnete zaporedoma, je vse dobro, ker kolesca teko zdaj enako hitro pri ob6h mašinah. — Telegrafist navija naprej in naprej, tako, da teko po mašini kolesa, kakor po uri, ki gre. Zdaj teko vsa druga kolesca in tudi drsalo se vrti na okrog, samo kolesce R s črkami in spodnje kolesce z papirnatim trakom stojite na miru, ker ju zmiraj zavira elektromagnetični vod, kedar se ne telegrafuje. Kadar se pa telegrafuje, spusti ta vod tudi te k tiskanji pripravljeni kolesci, ter se tiska, kakor smo omenili.
Hughesov aparat tiska sila hitro; kolesca se vrste po mašini tako hitro, da se drsalo in tudi kolesce R vsako sekundo dvakrat zavrti. Ko bi vsakikrat, ko se kolesce in drsalo zasuče, telegrafist samo enkrat pritisnil na kako prstnico, bi se vsako sekundo dve črki natisnili, tedaj bi vsako minuto telegraf natisnil 120 črk. Telegrafist pa utegne hitreje dajati znamenja, tako, da se po navadi vsako minuto natisne okoli 180 črk. Ako se šteje prek srede G črk za eno besedo, natisne telegraf vsako minuto 30 besedi.
Razun Hughesa so tudi drugi možje napravili telegrafične aparate, kateri pišejo telegrame naravnost z alfabetičnimi črkami, toda tako izvrstne mašine, kakor Hughes ni vedel nobeden iznajti. Vsi ti telegrafi imajo eden kot drugi sledeče naprave:
Napravo, s katero se postavi tista alfabetična črka pod papir, ki jo hoče telegrafist natisniti na papirnati trak; napravo kladivu podobna, katera pritisne papir na nasproti štrlečo črko, tako da se črka natisne; napravo s tiskarnim črnilom , s katerim se črne črke, da se vidijo njihove n .tisnjene podobe; in pa napravo, katera potegne papirnati trak vselej, kedar se je črka natisnila, toliko naprej, da se pridobi dosti prostora za sledečo črko.
Vsakteri telegrafi pisajoči z tiskarnimi črkami imajo dvojne
naprave, s katerimi se vodijo črke tako, da stopajo na obeh postajah tiste črke enako hitro ona za drugo pod tiskarno kladivo.
— Kakor po urah proži pendelj (nihalo) s svojima ldjučicama kolesce zob za zobom tako, da se ono vselej, ltedar pendel maline, samo za en zob zasuče; tako puščajo nektere naprave zob za zobom in črko za črko naprej. Te naprave sprožava j o črke ena za drugo,
— Druge naprave pa store istočasno gibanje po celi raašini Tako napravo ima n. pr. Casellijev telegraf s svojimi pendlji, in tako napravo z istočasnim gibanjem ima tudi Hughesovi telegraf.
Silo natanko morate biti izpeljani dve uri, ako hočete imeti iztočasno gibanje, tako da se vrte kolesca pri tej ravno tako hitro kakor pri oni. Take popolne ure ni mogoče napraviti, pač pa, je mogoče napraviti take raašine, da se vjema vrtenje njihovih kolesce za kratek čas, za nekaj minut. Tako je izpeljana Hughesova mašina; ko se popravi gibanje pri obeh mašinah, se vrtč za kratek čas kolesca na ti, kot na oni enako; s časom pa se pokvari istočasno gibanje, ter ju morajo telegrafisti vedno poskušati in popravljati njuni tčk.
Drugi telegrafi s tiskarnimi črkami zamude največ časa s tem, da se sprožava kolesce, ki ima črke in da med tem vselej za trenutek počiva, posebno pa takrat, ko se ima črka natisniti. Te zamude nima Hughesovi telegraf, ker njegovo kolesce s črkami ne počiva med tem, ko se telegrafuje, nikoli, ampak vrti se vedno z enako hitrostjo, ter leti črka za črko vedno na okrog. Tiskarno kladivce pod papirnatim trakom cabne kaj hitro papir v kviško, v tistem trenutku zadene na letečo črko in natisnjena je ! — Grka, ki se ima natisniti, leti hitro, kakor da bi frčala, in nanjo se zažene papirnati trak, — bati se bi bilo, da bi se črka na papirju ne zamazala, ker barva se hitro zmaže, posebno tam, kjer kaka barvasta stvar prileti na papir; Hughesovo kladvice pa tako hitro cabne papir ob črko, kakor da bi se poblisknilo, ter se črka ne zmaže. Ko bi kdo hotel z roko pritisniti papirnati trak na črke vrtečega kolesca, bi se pa vse zamazalo, ker naša roka je prekasna.
Kdor še ni stal zraven telegrafista v njegovi sobi, ko se pogovarja po Hughesovem telegrafu z ptujim telegrafistom, ta bi se začudil, ko bi videl, kako hitro ptuji odgovarja, kakor da bi kar iz mašine govoril. — V Gradci na teiegrafni postaji imam znanca; šel sem ga prašat, ali vč, kje na Dunaju stanuje O. Schaffler, ki dela Hughesove telegrafe. Pravi, da ne ve; ker pa tudi drugih telegrafistov nobeden ni vedel, kje stanuje, pa pravi prijatelj: Poprašajva, na Dunaju vedb gotovo. Te besede govoreč je zaigral po klavijaturi, kakor bi se norčeval, in predno se zavem, da telegrafuje tje na Dunaj, že zarožla po tnašini, papir leti spod kolesec in odgovarja: „D. Schaeffler, Firma: Ka-eutel, Neubau, Halbgasse, 7. Bczirk“. — To videti, da tako
hitro odgovarja, pa pravim, morebiti da vč povedati tudi, kje stanuje Markuš. Komaj izgovorim besedo, že popraša iz Dunaja: „Kdo pa je Markuš?" — Mehanik, odgovorim; prijatelj pa tiska. „Tega pa ne vem" odgovori iz Dunaja tako hitro, kakor bi za raanoj stal in na moj glas odgovarjal. „Ce je vam ležeče, bom pogledal v koledar, menda stoji notri njegovo stanovanje." Moj prijatelj pravi, storite le, če imate priložnost; oni pa že odgovarja: »Mehanik, ki ravno pri nas v sobi aparate popravlja, pravi: „M arkus w o h n t M a r i a h i 1 f vi s-a-v is S c h o t-tenfeldgasse."
Kdor ima priložnost opazovati tako telegraf ne pogovore, ta pač hitro spozna, da pred telegrafom zginejo meje in daljave prostora in časa, ker telegraf v tistem trenutku, ko besedo izgovorimo, v oddaljenih krajih našo besedo ponavlja, ter praša, sporočuje in odgovarja mesto nas, kakor da bi mi bili vsega pričujoči.
Telefon ali telegraf, po kterem se sliši petje v ptuje kraje.
Skoraj vselej, kedar se posreči iznajdljivemu umetniku, da doseže s svojo novo osnovo nedočaldjivi cilj in konec, vselej, kedar kdo s to ali z ono umetno napravo reši težko nalogo, vselej navdušuje ogledujočega človeka mogočneje dušna moč, ter mu daje upanje, da ni nič tako težavnega, kar bi človek s pomočjo natornih moči in z bistro glavč doseči ne mogel. —- Ako je Caselli osnoval telegraf, ki posnema naš rokopis in narisane podobe tam na ptujem, kakor da bi mi sami tamkej pisali in risali, ter daje naši volji v naših delih tisto vnanjo podobo, kakor mi sami s svojo roko, zakaj ne bi mogli napraviti mašine, ktera posnema na ptujem naše besede z glasom vred, kakor pridejo iz naših ust, zakaj ne bi mogli posnemati in na ptuje donašati našega glasu in petja!
S takimi mislimi se navdušuje veliko ljudi, posebno odkar se je iznašel električni telefon ali telegraf, po kterem se sliši naše petje celo tje v ptuje kraje. Nekaj nedoČakljivcev je že upalo, da bomo po telefonu kar hitro poslušali v Gradcu godbo in petje, ki se vrši na Dunaj i!
Telefonovo napravo nam kaže pristavljena podoba Ib. Telefon se sostavlja iz dveh škatljic; s prvo napravo A daje glas in petje, ki prihaja va-njo, električna znamenja, ki gredo po telegrafnih vezeh v ptuje kraje; z drugim aparatom C pa dela električni tok na ptujem skoraj enake glasove.
Treba je poznati aparate, ki so v teh škatljicah. Prva škat-ljica A ima na sprednji strani cev S s široko odprto ustnico, tako, da se po tej cevi lahko va-njo govori ali poje. Na zgornji strani pa je pokrita ta škatljica z elastično kožo in na sredi napete kože je pripeta platinova ploščica, in sicer tako blizu polarnega dratu, da va nj zadene, ako se trese ploščica.
Ko sc v to škatljico poje, se stresa zrak v nji, ter se strese tudi napeta koža, ki jo pokriva. Po glasovih trepetaje, zadeva kožica s platinovo ploščic) ob goli polarni konec; drugi konec električne vezi pa je na škatlici pripet, ter se skleplje električni tok izvirajoči iz baterije KZ takrat, kedar se od glasu trepetaje zadeva ploščica ob polarni drat.
V	drugi škatljici C je pa telegrafna vez v dolgo špiraljko povita, kakor krog elektron-agnetovega stebla, v sredi v cevi, ki jo obdaja ta špiraljka, pa tiči železna palčica. Ko teče električni tok od prve škatlje po vezeh iu ko gre skozi spiraljko, pa stresa tako železno palčico, da palčica jame doneti od stresanja. Z elelctromagnetičnim donom pa doni tudi zaprta sodoneča škatijena votlina, ter podpira doneče palčične glasove.
Kedar kdo poje v prvo škatljico, skleplje nje kožica, po glasovih trepetaje, kakor Morseva ročnica, električni tok; na ptuji postaji pa tok po špiraljki grede obudi don železne palčico, ki v nji tiči. Po tistem glasovnem redu, po kterem se v prvi škatljici skleplje električni tok, po tistem glasovnem ritmu doni železna palčica v drugi sodoneči škatljici, ter poslušalec, ki posluša donenje znanega glasovnega redu ali ritma, domišljaj e si, da sliši neko melodijo ali petje tistega ritma.
Zaslišani ritem ali glasovni red zbuja po nevedoma v ušesih znano melodijo tistega ritma, in sicer tako goljufivo, da bi poslušalec dejal, da telefon na ptuji postaji res tako poje, kakor na prvi postaji kdo va-nj poje.
Temu pa ni tako, ker železni klinček, stresaj ga kakor hočeš, ti ne more dati nikdar druzega d orni, kakor ravno tistega, za kte-rega je sam stvarjen po svoji dolgosti, po debelosti in teži. Vse kar se more s stresanjem od klinčeka doseči, se sklada na daljše ali krajše glasove, ter telefon ne more druzega, kot ponavljati glasovni red ali ritem, terne more telegraf o vati niti petja niti godbe.
Tukaj imenovani električni telefon se pa ne 'sme zameniti z dalj n oglas n o cevjo, ki jo dandanašnji obrtniki tudi telefon imenujejo, akoravno ni druzega, kot votla cev, ki sega od sobe do sobe in po kteri se utegnejo pogovarjati osebe, ki bivajo v tisti hiši več sob vsaksebi.
Kako in kotli se je razširjal električni telegraf.
Pri svoji sila veliki imenitnosti, ki jo je dosegla telegrafija dandanes do ljudskega napredevanja, bodisi pri menitvi dušnih ali telesnih pridelkov, se spodobi omeniti, da gre Nemškemu ljudstvu čast, njene iznadbe in prve vpeljave v djavno življenje. Ga us s in W eber sta leta 1833. prva vpeljala lastno osnovo električnega telegrafa v svojo rabo za majhne domače potrebe. Amerikam in
Angleži pa so prvi jeli vpeljava ti električno telegrafijo v praktično življenje široko po svojih deželah. Od leta 1844. sem se preprezajo bolj in bolj njihove dežele s telegraličnimi vezmi kakor z mrežami. Leta 1845. sc jc jel električni telegraf vpeljavati tudi na Francoskem, leta 1847. na Avstrijskem, in leta 1849. na Ruskem.
Od zadnje sila imenitne dobe narodnega življenja po Evropi, od leta 1848. som pa se raztezajo telegralične vezi kakor neskončna pajčevina po vseh omiki odprtih krajih sveta.
Dasi delata široke in globoke mej6 velika morja: atlanško in tiho morje, med deželami novega in starega svetil, vendar že prepreza električna vez na dveh krajih atlanško morju, in dvomiti ni, da bo vezala telegrafična vez tudi po tihem morji ve černo Ameriko z vzhodno Azijo.
Podmorski telegraf.
Kdor pregleda trudapolna dela in silne stroške z atlanškim telegrafom, bo se prepričal, da se obrtnijska, angleška in ameri-kanska ljudstva ne vstrašijo dandanes nobeno težave in nobene zapreke, ker so silna pomorska brezdna in silne globočine prepregli s telegrafnimi vezmi.
Prvi je prišel Wheatstone na misli, da bi se utesnili mesti Dover in Calais zvezati z podmorskim telegrafom. To je bilo leta 1840.; takrat pa še niso poznali lastnosti, ktero ima guta-perha, namreč da se izolira ž njo bakrena vez. Kakor je namreč treba isolirati telegrafne vezi v zraku po stebreh, da elektrika ne vhaja v zemljo, enako treba še veliko varnejše isolirati podzemske in podmorske telegrafne vezi, ako se hoče električni tok pripeljati do daljnih krajev.
Leta 1849. je vpeljal telegrafni ravnatelj Walker za-se neko podmorsko bakreno vez , po kteri je dve milji daleč telegrafoval brez vsaktere zapreke. Te in druge skušnje so pripomogle, da se je umetni in bistroumni tehnik J. Brett podstopil, Dover in Calais zvezati z podmorskim telegrafom. 8 pomočjo akcijske družbe je Brett dal napraviti posebno podmorsko telegrafno vez, kteri se navadno pravi: telegrafni kabelj. Komaj pa so srečno potopili kabelj na dno morja in zvezali ž njim Dover in Calais, komaj so se zavedli veselja, da je mogoče telegrafovati si pod morjem iz francoske dežele na Angleško, — že so je vničilo njihovo veselje, ker v kratkih dneh je omolknil govor podmorskega telegrafa. Vez so našli pretrgano. N ('kteri tožije francoske ribiče in pravijo, da bi jo bili pretrgali ali prerezali zarad gole radovednosti !
Brett in njegova družba se pa niso dali prestrašiti, ker prepričali so se, da je mogoče telegrafovati pod morjem; v kratkem je bil napravljen veliko močneji telegrafni kabelj, obstoječ na sredi
iz čvetero bakrenih dratov povitih v gutaperho, na okoli pa obvit še z desetimi galvanizovanimi železnimi dratmi. Le ta štiri in pol palcev debel kabelj, ki je bil tri milje dolg, so jeli potapati 25. septembra 1851., in v treh dneh je bilo delo dovršeno.
Drugi sporočniki popisujeje nekaj drugače osnovo in debelost tega kablja. Pravijo, da ima v sredi štriri bakrene dratove tiste debelosti, kakor jo imajo dratovi pri zvončkih po hišah; vsak teh dratov pa je preoblečen z gutaperho, in vsi štirje so poviti s konopljo napojeno z neko smolo, tako, da je kabel že za palec debel. Razun te ovitve pa je kabelj dobil še drugo drateno obleko, povijal se je z desetimi galvanizovanimi železnimi dratovi. Tedaj je postal debeleji in močneji, da se laglje škode varuje.
Ta drugi telegrafni kabelj je izpolnil popolnoma želje po trdni telegrafni vezi pod morjem, zadostoval je potrebam telegraf-nega pogovarjanja, ter je priganjala ta skušnja obrtnijska ljudstva k vpeljavi novih telegrafnih vezi na vse kraje po morji.
Naj hitreje so Angleži zvezovali svojo deželo na vse kraje z glavnimi mesti poleg evropskega primorja. Hiteli pa so tudi drugi narodi, kakor Amerikam, Švedi, Danci, Lahi i. dr. ter so zvezovali s telegrafnimi kablji vse bližnje in dalnje otoke tje do Indije in do Avstralije.
Kmalo je toliko rok trebalo pri napravljanji telegrafnih kab ljev, da je narašalo se to delo na veliko obrtnijo, ki je dajala dober zaslužek. Ker pa tudi tistim družbam, ktere so vpeljavale telegrafne kablje, ni manjkalo velieega zaslužka in ker jih je, sreča podpirala pri krajših podmorskih telegrafih, je rastla tudi njihova moč in njihovo upanje, da bi se po sreči morebiti dala zvezati Evropa z Ameriko po dnu atlantskega morjd. To zbujeno upanje ni prašalo, ali ne bo pot predolga, ne, ali ne bo morje pregloboko, ia tudi ne, kako se bodo poravnale druge silne ovire. Dosti je bilo družbam vedeti, da je mogoče položiti telegraf po dnu morja in da ga je obrtniji in političnemu življenji silno treba.
Z namenom, zvezati Evropo z Ameriko s podmorskim telegrafom, ste osnovali se družbi. Prva leta 1854. v Ameriki pod imenom: ,,New-York, New-Foundland and London Telegraph-Oompagny“, druga pa na Angleškem leta 1856. pod imenom: „Atlantic Telegraph Compagny.“ Angleška in Amerikanska vlada ste jima dali vsako svojo vojaško barko. Avgusta meseca 1857.1. so naložili na barki Niagara in Agamenon poltretji tisoč milj dolg telegrafni kabelj ter so hiteli potapljati ga na dnu morjil. Niso pa bili še dosti skušeni; njihova mašina, po kteri se je telegrafni kabelj razmotoval iz bark po morji, ni imela take priprave, da ne bi bila pustila pretrgati vezi tamkaj daleč na atlantskem morji, kjer se na 2400 črevljev globokem morskem dnu na enkrat odpira brezno globokeje od 10.000 črevljev. Potapljaje se v tako silno brezno, se je telegrafni kabelj sam od svoje teže tako silno napel,
da se je pretrgal, ter jim je všel odtrgani konec v morsko brezno. Zastonj sta bila trud in upanje.
V	kratkem času ste družbi že popravili svoje mašine, posebno motovilo , s kterim se razmota drat pri potopanji, in naredili ste tudi toliko nove telegiafne vezi, kolikor se je je pogubilo v morji. Meseca junija leta 1858. ste veslali tisti barki tje na sredo atlantskega morji, ter ste vsaksebi veslaje, Agamemnon proti Evropi, Niagara pa proti Ameriki, potapljali telegrafični kabelj in srečno ste pripeli ga na suhem v Evropi v Valenci ji, v Ameriki pa v Trinity-Bay-ji. Dne 5. avgusta 1858.1. sta si kraljica Viktorija in prvomestnik združenih amerikanskih držav sporočila po atlantskem telegrafu svoje želje in srečo o novi zvezi svojih deželi.
Kako veliko jo bilo veselje, ki so ga vživali Angleži in Amerikam nad izpeljanim atlantičnim telegrafom, ume vsak, kdor pomisli, koliko ljudi je glasno očitalo njihovo početje za prazne sanje! Žalibog, pa veselje ni trajalo dolgo časa, kajti bolj in bolj so zgu-bovala telegrafična znamenja svoje natančne podobe, in od začetka meseca septembra so zgubila znamenja vso zanesljivost!
Stroški, upanje, veselje in veliko truda je bilo pokopanega s telegrafično vezjo globoko na dnu atlantskega mori;! !
Preiskovaje vzroke te velike nesreče so spoznali učeni možje, da se s skrbjo in umotnostjo utegne drugikrat ogniti take nesreče. To spoznanje je pripomoglo Angleško družbo, da je ponavljala svoje prizadevanje. Napravila je nov kabelj, zboljševala je mašine, izposodila si je največo barko, kar jih je na morji: ,(Great-Eastern“ po imenu, ter je pustila nanjo naložiti vez celo, ne pa razdeljeno na konce, kakor pri zadnji nesrečni skušnji.
Meseca julija 1865. 1. so veslali na morje, ter so vedno telegra-fovali po potopljenem kabelju nazaj v Valenci j o. Že so bili položili čez polovico vezi, okoli 1300 milj na dolgost, ko se je mahoma pretrgala vez in zopet potopil se odtrgani konec na dnu globokega morjd. — Ko je njihovo prizadevanje, vjeti potopljeni konec na dnu morja, vzdigniti ga in pripeti k vezi na barki, splavalo po morji in uničilo se, so vrnili se velike nesreče prestrašeni domu.
Kakor velika pa je bila ta nesreča, kakor škodljiv je tak strah, vendar jih vse to ni moglo odpraviti od njihovega priza devanja, odkar so po spoznanji prepričali se, da njihovo početje niso prazne sanje, ampak da je reč v resnici izpeljati mogoče.
V	kratkem času je bil napravljen nov kabelj, paznejše izdelan in močnejši od prejšnjih. Pristavljeni podobi (16, 17) nam kažete kablja leta 1865. in 1866, z njunimi sostavnimi deli. Kabelj ima v sredi sedem bakrenih dratov precej debelih. Ti dratovi pa so preoblečeni z gutaperho; v podobi se vidijo štiri gutaperčne skladi. Okoli zunanje gutaperčne skladi je ovitih več vrvi obstoječih iz posmoljene konoplje. Okoli konopljene odeje pa je ovito dvanajst
močnih železnih dratov, kteri so preoblečeni z posmoljeno konopljo in sicer prvič vsak za-se, drugič pa tudi vsi skupaj ali cela vrv.
S početka meseca julija 1866. 1., skoraj v tistih osodepolnih dneh , ko so Prusi podrli mahoma Avstrijsko moč, je šla barka Great-Eastcrn vnovič potapljati novi telegrafni kabel j. H koncu meseca julija je srečno priveslala barka iz Evrope v Ameriko in je položila telegrafno vez po dnu morja od Evrope tje do Amerike.
Od 27. dne meseca julija 1866. 1. gredo telegrafna sporočila ali telegrami brez vse zaveze po tem kablju semtertje med Evropo in Ameriko.
Na barki Great-Eastern, ki je ravno srečno razpela atlanški kabelj, so pa peljali s seboj tudi tistih sedemsto milj tele-grafnega kabija, ki seje bil odtrgal leta 1865. Sli so ž njo iskati odtrgani konec, ki je ležal globoko na dnu morja. Ko so s pomočjo astronomije preračunih natanko kraj na širokem morji, kjer je bil potopljen konec, so jeli loviti in vzdigovati ga z mašino, ki je posebno za to delo narejena bila. K sreči so gavjeli, vzdignili ga na vrh morj;l, staknili ga z odtrganim koncem. Zdaj so se vrnili nazaj proti Ameriki potopovaje pripreti kabelj leta 1865., priveslali so srečno v Ameriko, ter so pripeli tamkaj tudi to drugo telegrafično vez med Ameriko in Evropo.
Čim veče so bile težave, ki jih je človek moral premagovati, predno se mu je posrečilo osnovati veljavno in praktično telegrafno zvezo med Evropo in Ameriko, tim imenitniši so tudi nasledki srečnega dela. Storjene izkušnje so dokazale, da utegne človek prepreči vsa morja na zemlji z telegrafičnimi vezmi, in da ni težave tudi v najširokejšem in globokejšem morji ne, ki bi je človek z neutrudljivim svojim prizadevanjem premagati ne mogel.
Zdaj tedaj ni nič nemogočega, da bi človek ne opasal vse zemlje od jutra do večera krog in krog z telegrafičnimi vezmi. Morebiti, da bo potegnila se druga podmorska telegrafna vez po tihem morji iz večerne Amerike do jutrove Azije ali pa čez osko B e r i n g-o v o p o t (Bering-Strasse) od Ruske Kamčatke do severnih amerikanskih pokrajin. K slednji zvezi bo menda na Ruskem skoraj vse pripravljeno, kajti zadnja leta je ruska vlada ukazala si napraviti silno' dolge telegrafične vezi, s kterimi se imajo prepreči severni kraji po evropejski in azijaški Rusiji.
Telegrafija po hišah.
V	Ameriki imajo že dolgo časa po hišah, po večih krčmah in po fabrikah v rabi pripravne manjše telegrafne naprave, s kterimi si dajo znamenja od sobe do sobe; po Evropi so jeli rabiti hišne telegrafe najpred na Francoskem, posebno v Parizi in po drugih obrtnijskih mestih; od tam se dandanes razširja raba hišnih telegrafov hitro po vsih večih mestih. Naprava, ktere je troba pri
vsaktorih navadnih telegrafih , je predraga in preveč sostavljena, ter se ne priporoča k hišni rabi. Z ara d tega se ne prilega ne B a in o vi telegraf s zvonci ali s kazalci, pa tudi Morse-vi tele-grafne in Wh eas t o n - o v i, uri podobni, kazalni telegraf tudi ne.
Pri teh in pri druzih telegrafih, ki se nahajajo v občni rabi, mora osnova biti tako popolna, da se utegnejo dajati sporočila od vsaktere postaje do vseh druzih postaj semtertje. Taka osnova pa stori drago ceno. Res je, da Morse-vi telegraf z samo ročnico in s tiskarno maši no ne velja preveč, ker se razun električne baterije dobi za kakih 80 gld.; ali spoznali smo spredej težavo, ki se vstavlja vsakemu, kdor se ni posebno izučil, dajati znamenj ž njim.
Priložnejša je raba magneto-električnih telegrafov, kteri kažejo črke kakor ura ure kaže. Take magneto-električnc telegrafe so napravili Wheatstone in Siemens in Halske. Njihova raba je sicer Jahka, ker ni druzega treba, kot da vrti ta, ki hoče telegrafovati, neko ročnico na okrog in da postane nekaj malo časa z ročnico vselej, kedar zadene pri vrtenji tisto črko , ki io ima ravno naznaniti temu, kteremu pošilja telegrafično sporočilo. Tak Wheatstonovi telegraf se rabi v Londonu za potrebe mestne telegrafije, ktera prepreza celo mesto London s svojim mrežami in postajami. Tudi nekaj večih kupcev in nekaj imenitnejših obrtnijških hiš ima v Londonu ta Wheatstonovi telegraf v rabi. Za manjši kupčijske in obrtnijske potrebe je pa cena tega telegrafa previsoka, ker velja okoli 400 tolarjev.
Tudi Siemens ovi in Halske-jevi magneto električni telegraf s svojimi uri podobnimi cifrenicami in kazalci je kaj zanesljiv in priležen tudi za hišno rabo, pa je tudi predrag, ker par velja okoli V00 tolarjev.
Po hišah in fabrikah pa potrebe tirjajo le malokdaj , da bi se moralo telegrafovati semtertje, večidel zadostuje potrebam taka naprava, po kteri so pošilja povelje iz sobe v sobo. Zvonci po hišah in po krčmah imajo večidel namen, poklicati tega ali onega služabnika. Ker je po krčmah, ktere sprejemajo ptujce po noči, veliko sob, pa držč zvončne vezi iz preddvorišča v vsaktero sobo. Ako ima kdo v ti ali oni sobi kaj naznaniti postrežniku, mu pozvoni kolikorkrat je treba, da izmed postrežnikov pride pravi. Izpred dvorišča pa bi postrežnik, ne vedel stopiti v pravo sobo, ko bi ne prejel druzega znamenja kot don zvonu, tedaj je zraven zvonca še neka druga naprava, naj bo kje na kaki steni pred durmi ali pri sobnih vratih. Te naprave so podobne pokritim škat-ijicam. Kjer kdo pozvoni v sobi, tam se odpre škatljica, v odprti škatljici pa se vidi številka tiste sobe, iz ktere je kdo pozvonil.
Električni popki, s kterimi se pozvonuje.
Električni popki niso druzega kot priprave, Morse vi ročnici podobne, s kterimi sc sldeplje pretrgana polarna vez kake galvansko baterije. Pristavljena podoba 18. kaže električni popek b na dnu s svitki obdane repulce. Popček stoji na elastični nogi 5c; spodej sc ga drži kovinski zob; ko ga pritisneš s prstom v repnico, pa zadene se svojim zobom ob spodej stoječi zob a tega druzega polarnega konca, ter sklene polarno vez in galavanski tok se steka iz baterije KZ po telegrafnih vezeh. Kakor hitro pa izpustiš popek, ga pa vzdigne njegova elastična noga, ter jo vez zopet pretrgana in električnega toka ni več.
V tistem trenutku, ko pritisnjen	popek	sklene	polarne	vezi,
steče galvanski tok po vezeh, ter gre tudi k elektiomagnetičnemu zvoncu, ako sta dratena konca njegovih elektroinagnetičnih valjarjev zvezana s polarno vezjo V tistem trenutku napravi tok elektromagnet M, in ta potegne na se pred sebo stoječega gibljivega mačka m in z mačkom vred kladivilce k, s kterim udari elektromagnet na zvonček.
Ako je treba koga buditi, ni dosti, da bi zvonec samo enkrat zapel, ampak treba je dalje časa zvončekati. Kdor pa hoče zvon-čekati, temu ni treba druzega, kot pritiskati zaporedoma na popek.
Pri omenjeni napravi zgine električni tok, kedar se jenja popek pritiskati. Ako je vez tako dolga, da ta, ki pozvončekava, ne sliši pčti zvončka, pa ne ve, ali je ta telegrafna naprava prinesla znamenje tje, kamor je bilo namenjeno ali ne. Ker pa je želeti, da zvč vsak, kdor daje znamenja in zvoni, da je prišlo znamenje, kamor je bilo namenjeno iri da je tamkaj zvonček pozvonil, se je pa naprava telegrafnega popka	nekaj	bolje	izpeljala	tako,
kakor jo nam kaže podoba 19.
Ta naprava je po zunanjem obrazu nekaj podobna okrogli škatljici, ki je z dnom na steni pribita. Na zgornji strani gleda popček P iz nje; notri v njej je shranjena tista naredba, s ktero se daj6 znamenja in ktera kaže, da znamenja dohajajo na svoj cilj in konec.
V notranji škatljici tiči mali elektromagnet M. Od kake galvanske baterije so napeljani drateni polarni vezi k in z notri v škatljico k elektromagnetu in sicer drži ve k do r, tam je na strani pripeta elastična popčekova nožiča rn, pod njenim zobom n pa stoji druga elastična nožiča a, ktera je pripeta pri e in zvezana z dratom, ki gre okoli elektromagnetičnega valjarja in od njega tje proti drugem polarnem koncu Z. Po teh vez^h so tedaj sklonjeni polarni dratovi notri do narazen stoječih popčekovih zob pri n in a.
Ako tedaj pritisnemo na popček P, zadene njegova elastična nožiča n s svojim zobom od spodej stoječo elastično nožico tega druzega polarnega konca, ter je sklenjena cela polarna vez in po
nji teže galvanski tok. Kakor hitro pride galvanski tok, koj dobi elektromagnet M svojo moč, ter potegne na-se blizo stoječo vrtečo magnetično iglo ah in jo zavrti tako, da kaže njeni konec a na znamenje ,,Tukaj11, na kterega gleda ta, ki daje znamenja.
Z iglo vred se je pa zavrtela tudi njena os io in kovinski klinček im, ki je na osi pribit, je zadel na elastično pero s, ktero je zvezano z r in k. Iver tudi od osi i drži dratena vez do d, od tam do /, do elektromagneta in od njega do tega druzega polarnega konca Z, — je pa zdaj zvezana galvanska baterija tudi še potem, ko izpustimo popček P in ko stopita narazen zoba n in a.
Pri tej napravi teče tedaj galvanski tok še naprej po vezeh, ko smo že popček izpustili iz rok, ter kaže igla ob dalje časa na znamenje „Tukaj“, in ravno tako dolgo daje galvanski tok tudi tam na svojem cilji in koncu namenjeno znamenje in oznanilo. Elelektrični tok daje tedaj znamenje tako dolgo nepretrgoma, dokler ga ne opazi služabnik, kterega kličemo, in dokler ne razsname vsaksebi polarnih vezi. V tistem trenutku, kadar pridejo polarne vezi narazen, se pa povrne igla pod popkom na svoje prvo mesto, in to kaže zopet temu, ki je znamenje dajal, da je sprejelo se njegovo oznanilo ali povelje.
Naprave, s kterimi se opazujejo telegrafna znamenja.
Po velicih krčmah, lctere spremljejo ptujce ali po „hotelih“ in po velikih obrtnijskih poslopjih, imajo vpeljane hišne telegrafe.
V	tistih sobah, kjer se dajo znamenja, stoji v vsaki naprava z električnim popčkom, tam kamor pa drži telegrafna vez in kjer se sprejemljejo telegrafna znamenja in povelja, tam je treba drugih naprav, s kterimi se opazujejo telegrafna znamenja. Nekaj teh glavnih naprav hočemo omeniti v sledečem pogovoru.
Po hotelih imajo vratarji na preddvorišču svojo posebno sobo, in notri na steni visi tabla, na kteri so zapisano številke, s kterimi so zaznamovane sobe s ptujci. Zraven t h številk pa vise na tabli tudi gibne magnetično igle (podoba 20). V pristavljeni podobi pomenijo P,, Pa, P.t električne popke, ki stojč vsak v svoji posebni sobi. Ko prebivalec iz te ali one sobe hoče dati znamenje do vratarja , mu ni treba druzega kot pritisniti na popek P, ker zdaj teče galvanski tok iz električne baterije KZ po bakrenih vezeh in gre mimo tiste magnetične igle, ktera visi zraven številke, ki pomeni njegovo sobo.
To se spoznava tudi po podobi, ker od popka P, drži vez k elektromagnetu pred prvo magnetično iglo zraven številke in ravno tako drži od popka Pa posebna vez iz druge sobe k vratarjevi sobi in gre krog elektromagneta te druge magnetične igle,
ktera visi zraven številke 2, ki pomeni to drugo sobo, iz ktere ima priti telegrafično znamenje.
Magnetične igle visč pcndljem enako na ošili a, b in c; spodnji del vsake igle je magnet ns, zgornji pa ni druzega, kakor prispičeno kovinsko kazalo. Zraven vsake magnetične igle stoji trdno podkovi podoben elektromagnet, krog kterega teče električni tok, kedar pritisne prebivalec v tisti sobi na popek, ktera je zaznamovana s tisto številko, ki je zraven igle. Kakor hitro priteče galvanski tok, naredi se iz podkovi elektromagnet, ta pa potegne na-se spodnji magnetični konec magnetičnega kazalca, ter se zasuče zgornji konec ali kazalec tako, da kaže ravno na tisto številko, ktera pomeni sobo, iz ktere prihaja telcgrafno znamenje.
Znamenje , ki ga da magnetična igla, pa ne zgine naenkrat, akoravno jenja prebivalec v sobi pritiskati na popek. Podkovni elektromagnet, ki je na-se potegnil spodnji magnetični del ns naše igle, obdrži magnet na sebi, ker mu ostane nekaj malega elektro-magnetične moči, ko se jenja galvanski tok in pa ker tudi igleni magnetizem budi v železni podkovi magnetično moč. Tedaj kaže magnetična igla tako dolgo na svojo številko , dokler ne zagleda „portir“ tega znamenja in dokler jo ne odtegne z ročnico N proč od železne podkovi. — Da pa vratar more hitro zapaziti znamenje, kterega kaže igla, gre galvanski tok ob enem tudi mimo zvončka, ter bije s kladivom nanj in kliče vratarja, da naj gre gledati, kdo da kaj želi ali v kteri sobi prebivalec kaj potrebuje.
Akoravno je ta osnova kaj pripravna, vendar nima posebne veljavnosti, ker se lahko primeri, da podkov izpusti iglo, predno jo vratar zagleda, tedaj zgine telegrafno znamenje in nobeden ne zvč, da bi bil kdo kaj potreboval. Ker pa tudi prebivalec v sobi ne dobi nobenega znamenja nazaj, zato tudi on ne zve, ali je kdo slišal ali zagledal njegovo zamenje ali ne. Zarad tega se jo jela že zapušati ta osnova z magnetični mi iglami, mesti igel se vpeljava elektromagnet z mehkim železnim mačkom, kterega elektromagnet pritegne in izpusti, kakor je treba. Te osnove pa morajo biti drugače izpeljane.
Breguet-ova naprava z elektromagnetičnim mačkom in plohom.
Pristavljena podoba 21. nam kaže elektomagnet M, do kterega ste napeljani polarni vezi kake galvanske baterije. Nad elektromagnetom visi na elastičnem peresu maček a, obstoječ iz mehkega železa, ki ima na vrhi pri strani močan zob b. Zraven elektromagneta in mačka pa kaže nam podoba tudi neki ploh p, kteri se spodej opira na os o, zgorej se pa prijemlje s svojim zobom za mačkovi zob.
Ta naprava je v kaki ormari tako shranjena, da se ne vidi ne elektromagnet ne ploh, dokler se ne d& kako telegrafno na,«
znanilo. Dokler ne priteče galvanski tok po vezeh, nima elektromagnet svoje moči, ter pusti mačka na miru, in maček drži z zobom ploh, ki na strani visi, da se ploh ne zvrne navzdoli. Kakor hitro pa kdo pritisne na popek, kteri stoji tu ali tam v polarnih vezeh, se pa sklenejo vezi ter teče električni tok, elektromagnet dobi svojo moč, potegne mačka na se; pri tej priči izpusti maček ploh, ker se razsnameta njihova zoba in ploh urnah ne navzdoli, pa se ne izvrne popolnoma, ampak ostane na mestu, kteri je s pikcami zaznamovano.
Ako si mislimo, da ima ormara (podoba 22.), v kteri je je shranjen elektromagnetični ploh, na strani špranje tako napravljene, da ploh, ki ga maček izpusti, ne pade na steno te ormare, ampak da zadene v Špranjo, da pogleda zgornji konec ploha ven skozi špranjo iz ormare ter se pokaže ogledovalcu.
Iz tega že utegnemo razumeti, kako naznanja prebivalec v sobi vratarju ali kakemu služabniku svoje želje. V sobi, kjer sta nuje, je pripravljen električni popek. Ko prebivalec pritisne nanj, Bklene polarne vezi, električen tok priteče, stori elektromagnetično moč ter izproži mačka in ploh. Na plohu pa stoji zapisana številka tiste sobe, iz ktere prihaja električno znamenje, tedaj sprejme vratar telegrafno znamenje, kedar zagleda iz ormare prežeči ploh in ve, kje kdo kaj potrebuje.
Temu, ki opazuje ta znamenja, ni treba druzega opravljati kot skrbeti, da služabniki dopolnejo želje onemu, ki je telegrafoval, in pa spraviti ploh nazaj v ormaro, da se more iz iste sobe vnovič dati telegrafno znamenje. Podoba sama pa kaže, da ni kaj truda s zadnjim opravilom, ker ni treba druzega kot ploh prijeti in ga potisniti notri v ormaro. Maček je namreč odstopil od elektromagneta, ki je zgubil svojo moč in zgrabi ploh, ko se mu približa s svojim zobom, kakor ga je držal od začetka.
Ta naprava se lahko toliko zboljša in popravi, da se ž njo ne pokliče samo služabnik v to ali ono sobo, ampak da se na ravnost pokliče tista oseba, s ktero želi ptujec govoriti, naj bo, da po-strežnika, kr šene o ali pa krčmarja.
Mislimo si, da v sobi mesti enega električnega popka stoji troje električnih popkov, prvi z znamenjem „po str ežn ik“, drugi z znamenjem ,,kršenca“, tretji z znamenjem ,,krčmar". Od vsacega električnega popka pa naj drži polarna vez tje v ormaro na preddvorišču in v ormari naj ima vsaka vez svoj posebni elektromagnet s plohom vred. Na tistem plohu, kterega elektromagnet je zvezan s popkom, ki ima znamenje ,,p o strežnik", naj stoji tudi znamenje „po strežnik"; na drugem plohu, kterega elektromagnet je zvezan s popkom, kteri ima znamenje ,,kr-šenca", naj stoji znamenje „kršenca‘‘ itd.
S tako napravo utegne prebivalec v sobi poklicati ali po-atrežnika, kršenco ali pa krčmarja, kakor mu je ljubo, ker ni
treba druzega, kot da pritisne pravi električni popek, zaznamovan s tistim imenom, kterega misli poklicati. Kakor pritisne, n. pr. na popek z znamenjem „krčmar‘, pa pogleda tam, kjer se znamenja ogledujejo, iz ormare ploli z znamenjem „krčmar“, ki ga ptujec k sebi kliče.
Cela osnova hišnega telegrafa.
Doslej smo pregledovali posamem pripomočke, s kterimi dela hišna telegrafija; zdaj ko poznamo galvansko baterijo, električne popke, gibljajoče magnetične igle, elektromagnetični zvonec in elektroroagnetičnega mačka s plohom , pa utegnemo sostaviti vse te potrebne pripomočke v tako zvezo, da se napravi iz njih cel hišni telegraf.
V	pristavljeni podobi 23. je posnet obraz take osnove hišnega telegrafa. V tej podobi pomeni MN ormaro na preddvorišču, ,v kteri so zapi ti elektromagneti z mački in plohovi, pod špranjami, skozi ktere pogledujejo plohi iz ormare, stoje številke 1, 2, 3, 4 in 5. Vsak elektromagnet je vprežen v polarni vezi. Polarna vez pa izhaja iz galvanične baterije B, in sicer od bakrene plošče K proti VV in od VV skozi sobe, v kteri h stojč popki plf ps, p;s, •p% in p,,. Iz sob od popkov pa drže vezi vsaka do svojega elektromagneta v ormari, in se združijo v edino vez pri d, ktera drži nazaj do baterije B. Na tej poti pa gre polarna vez in galvanski tok skozi elektromagnet K z elektromagnetičnim zvončkom z, k, kteri visi na steni zraven ormare ter pozvonuje in kliče glasno vratarja ali služabnika, da naj pogleda, kje da se je pokazalo kako telegrafno znamenje iz ormare. Zdaj še posebno (p3 ab).
Zdaj ko poznamo celo osnovo, pa vemo kaj se godi, ko kdo telegrafuje iz te ali one sobe. Ako hoče prebivalec, ki stanuje v srednji sobi, dati znamenje, pritisne na električni popek p3. Pritisnjen popek sklene električne vezi ter teče električni tok iz baterije sem po poti KVc, pri c pa se loči glavne vezi in gre skozi sobo tega prebivalca, iz te pa stopi pri h v ormaro, kjer da srednjemu elektromagnetu svojo moč. Srednji elektromagnet potegne mačka na-ae in maček spusti ploh, kteri se zvrne in pogleda iz srednje špranje ab v znamenje, da prebivalec v srednji sobi kaj želi.
Kedar se primeri, da se popka v dveh sobah naenkrat pritisneta, se pa glavni električni tok razcepi na dvoje ter gre polovica elektrike skozi to polovico in skozi ono sobo, ako so vezi enake pri tej kot pri oni. Enako se utegne pripetiti, da se pritisne ob enem na vse električne popke ; takrat se razdeli tok na toliko delov, kolikor je električnih popkov. Tedaj mora galvanska baterija imeti toliko moči, da na vse kraje razcepljeni električni tok še ohrani pridši v ormaro toliko moči, da more razsneti mačka, da ploh iz ormare pogleda.
Ako ta, ki telegrafu]'e z električnim popkom, kterega smo ogledovali po 18. podobi, želi zvedeti, ali je kdo opazil njegovo znamenje ali ne, je pa treba še druge priprave. Zvedeli smo namreč na zgornjem mestu, da ko se pritisne električni popek, pokaže magnetična igla v njem na znamenje „Hier.“ To kaže pa samo, da električni tok gre po vezdh; ali pa tok opravi svoje delo, ali prinese pošto in ako zagleda vratar ali služabnik razprožen ploh ali ne, tega mu igla ne v 6 povedati, dokler kaže na znamenje „Hier“. Ker pa je vsakemu, ki kaj potrebuje, ležeče na tem, da zvč, ali je kdo sprejel njegovo povelje ali ne, je pa v ormari naprava taka, da vratar, ki zagleda popek, s tistim gibom, s kterim vzdigne ploh in ga postavi na staro mesto, razklene za kratek čas električne vezi. Kakor hitro pa je vez pretrgana, pa jenja galvanski tok ter igla v sobi zapusti znamenje „Hier“ in se skrije na svojem navadnem mestu. Ko prebivalec vidi, da je igla skrila se, pa v6, da je kdo zapazil njegovo povelje.
Hišni telegrafi v podobi električne ure.
Hišni telegrafi, ktere smo premišljevali v poprejšnjem pogovoru, zadostujejo samo takim majhnim potrebam, ki tirjajo, da se hitro naznanja povelje iz te ali one sobe tje na kako dalnje mesto. Te naprave pa niso za to osnovane, da bi se mogli ž njimi pogovarjati iz sobe do sobe; s temi prvotnimi osnovami se ne more
E ogovarjati, ker tisti, ki zazre telegrafno znamenje, nima no-ene posebne naprave, da bi mogel odgovoriti, kar bi hotel, k večem utegne dati znamenje, da je sprejel povelje.
Po večih hišah in posebno po obširnejših obrtnijskih poslopjih
(>aje treba pogovarjati se z oddaljenimi osebami, da ne treba zmiraj etati od konca do konca semtertje, ter je treba telegrafnih osnov, s kterirni se more telegrafovati semtertje, kakor se telegrafuje z občnim telegrafom. Omenili smo sicer že poprej, da so iznašli Wheatstone in Siemens in llalske kaj izvrstne telegrafne naprave s cifrenicami in s kazali, ki po cifrenicah kažejo na alfabetične črke kakor ura kaže na cifre. Omenili pa smo tudi, da so te izvrstne naprave predrage.
Zarad tega so prizadevali se mehaniki neutegoma iznajti enotnejše naprave, ktere bi ne imele take velike cene, pa bi vendar kazale alfabetične črke, kakor kaže ura ure. Iz tega prizadevanja izhajaHagendorff-ovi telegraf, kteri v resnici ni druzega kot enotnejša osnova sostavljenega Bre guet-ove ga telegrafa s cifrenico.
Ker pa dela težavo ob enem ogledovati pri teh telegrafih po cifrenici tekoča kazala in zapazovati si zapored vse tiste črke, pri kterih kazalo nekaj malega počije, so pa v zadnjih letih hiteli drugi mehaniki iznajti take telegrafe, pri kterih se alfabetične črke dado natisniti, kakor jih tiska Hughes-ovi telegraf. Zakaj
pa ne porabijo v takih hišah izvrstnega Hughesovega telegrafa? Tudi ta je predrag, ker velja na Dunaji pri Schaefflerju GOO gld. Ako se hoče osnovati telegraf, s kterira se pri hišni rabi tiskajo telegrami, je treba izpustiti tisto težavno osnovo, lctera sama tiska ter je treba pristaviti edini vod, s kterim tiska ogledovalec. Tako so Francozi znižali ceno in dosegli so ta cilj in konec, da se natisnejo telegrafni pogovori.
V	naših dneh še ni toliko takih telegrafov , da bi utegnili, posebno izbirati jih, pač je pa silo in silo veliko poskušenj in veliko nerabljivih naprav stopilo na dan.
Po moji razsoji se med hišnimi telegrafi, s kterimi se tiskajo povelja, prilega najbolje telegraf, kterega je napravil mehanik Kemond v Parizi (42, rue des Martyrs), ker njegova raba ne tirja nobenega posebnega uka in cena je nizka, ker ne velja več kot 150 frankov.
Remondov telegraf s tiskarnim vodom.
Remondov telegraf obstoji — razu n galvanske baterije — iz dveh glavnih delov. Prvi del (podoba 24) obstoji iz naprave, s ktero se daj o znamenja kakor z Morsetovo r očnico. Francozi ga imenujejo: „manipulateur“; mi bomo imenovali ga ročnico.
Na štirivoglatem lesenem podnožji je utrjena okrogla kovinska tablica MN, ž nje gleda na sredi os, na kteri je vprežena ročnica PC. Na vnanjem konci pri P ima ročnica popek P, kteri se prime z roko in se vrti ročnica ž njim na okrog od leve na desno stran, kakor kazalo na uri. Poleg okroga pa stoje pod ročnico alfabetične črke zapored kakor v alfabeti, in ročnica je pribita pri B tako, da se vidi skoz njo tista črka ali cifra, nad ktero stopi ročnica, ko se vrti.
Raba te ročnice je kaj pripravna, ker temu, ki hoče tele-grafovati, ni treba druzega, kot da vrli ročnico, kakor gre ura, samo da mora na vsaki črki, ktero mžni telegrafovati, nekaj malo časa počiti, takrat ko se ta črka pokaže pod ročnico.
Spodej pod okrožno tablico tiči na ročnični osi zobato kovinsko kolesce, ktero ima napol toliko zob, kolikor ima okrožnik znamenj. Po zobeh tega kolesca pa se plazite dve kovinski kljuki D iu Z),. Kedar poskoči kljuka D na dno zoba, se odzdigne njeni rep od klinčeka o, na kterim se sklepljejo polarni vezi galvanskega toka, ki ste privezani pri A in A. Kedar pa vzdigne zob s svojim hrbtom kljuko kvišku , se pa vezi pri o zopet sklenejo ter teče zopet električni tok. S to napravo se doseže, da se pri vsakem zobu električni tok spusti po telegrafnih vez6h in se zopet konča.
Drugi glavni del (podoba 25) nadomestuje Morsetovo tiskarno mašino z elektromagnetičnim vodom. Ta obstoji iz elektromagneta E, kteri sega s svojim mačkovim vodom O gori med zobč navite
O telegrafiji.	4
ure U. Ta ura pa goni kazalo, kakor navadna ura po cifrenici, na kteri šteje znamenja: črke in cifre po tisti vrsti, kakor na roč-nici, tako da kaže ta ura zmiraj na ravno tisto črko, ktera se vidi skozi ročnico. Na tej uri se sprejeiuljojo telegrafna znamenja, in Francozi jo imenujejo: „recepteur“; mi ji bomo rekli: s prejem 1 j ico ali ura, ki sprejemlje telgrafna znamenja.
Naša 25. podoba nam kaže od strani telegrafno uro ali spre-jemljico, tedaj se njeni sostavni deli ne morejo ločiti med saboj, temveč zakrivajo jeden druzega. V tej uri je tudi tista naprava, s ktero sprožuje elektromagnet uro z vodom N'; ta naprava se vidi v tisti podobi na desni strani zaznamvana s črkami /S7’inz. Elektromagnet sega z vodom S, kteri je na zgornjem konci šivanki podoben, med zobata kolesca z, tako da jih zavira, kedar je vod na miru. Ura navita bi rada ta kolesca gnala na okrog, pa ne more, ker so zavrte, dokler elektromagnet ne dobi moči in ne zgiblje špičastega vodu izmed kolesčevih zob. Ta naprava se imenuje ,,echappement“ ali sprožalo.
Na tisti osi, kjer sta utrjena kolesca z, pa tiči na drugem konci, ki sega skozi steno F, precej veče kolesce T, ktero ima krog in krog po obodu zobe; iz teh zob pa gledajo tiskarne alfabetične črke. Ko bi zagnal poprej to kolesce po suknju s črnilom napojenem, potem pa po belem papirji, bi se pa natisnile iz njegovih zob prežeče črke in na papirji bi se pokazal tiskan cel alfabet po tisti poti, po kteri se je kolesce valilo.
Mislimo si, da kdo na ročnici vrti na okrog in da pride od črke A do črke 73; zdaj se pusti galvanski tok po vezčli, elektromagnet dobi svojo moč ter potegne na se vod »S, kteri spusti zob kolesca na desni strani; ta pa hitro zasači na levi strani drug zob nasproti stoječega kolesca. Ura navita, ki hiti vrteti os, jo zavrti takrat, ko vod spusti zob na desni strani, ter pravimo, da se je sprožilo gibanje. Naprava je pa taka, da se os komaj zavrti toliko, da se kolo s tiskarnimi črkami pomakuje samo za en zob ali za eno črko na okrog in sicer tako, da pride na tisto mesto, kjer je poprej stal zob s črko A, zdaj črka 73. Kakor hitro se to zgodi,
!>a zapre elektromagnet zopet uro, da neha teči. — Iz tega se ahko sprevidi, da elektromagnet z vodom, s sprožalom, spušča v uri alfabetične črke po tistem redu zapored naprej, v kterem redu se prikazujejo pod ročnico, ki se vrti.
Zdaj, ko smo ogledali od strane uro, ki ima sprejemati telegrafna znamenja, pa zavrtimo v mislih napravo, tako da pride leva stran 2.3. podobe pred naše oči, ter ogledujemo aparat od spredaj, kakor ga nam kaže pristavljena podoba 24. Tukaj vidimo široko steno FF. Zgorcj na levi strani gleda iz te stene zobato kolesce 7’, ktero ni druzega kot kolesce s tiskarnimi črkami, ki smo ga že v poprejšni podobi pod istem znamenjem 7’ zapazili si. Ob obod tega tiskarnega kolesca in ob njegove črke
P
se drgne majhno vretenice II napolnjeno s črnilom ali z barvo. Ko se vrti tiskarno kolesce, se drgnejo tiskarne črke ob barvo na vretenu ter se pobarvajo tako, kakor se v tiskarnici barvajo s tiskarnim črnilom, predno se natisnejo.
Spodej pod tiskarnim kolescem T je pripravljen vod oL, lcteri se vrti krog osi L', na levi strani pri o ima nekaj špičastega obronka ali prizmatičen hrbtiček ra sebi, na desni strani pri L pa je v podobi ročnice zakrivljen, da ga je lagljeje prijemati in ga potiskati navzdoli.
Na vrhu stene je pa obešeno motovilce 11 obvito z dolgim papirnatim	trakom.	Iz	motovilca ee	vleče papirniti	trak navzdoli , kakor	kaže strelica	narisana in	pikasta stezica mnogo
zakrivljena, ki	gre od 1	doli	proti O,, od	todi proti g in	gori čez
prizmatični vodni hrbet o pod tiskarnim kolescem; od tam pa gre papir na levo navzdoli, kjer je na vnanjem koncu pripeta neka teža k na njim, ki ga vleče izpod tiskarnega kolesca.
Mislimo si, da gleda na tiskarnim kolescu T navzdoli na spodej stoječi	papirnati	trak ravno tisti	zob , lcteri ima	tiskarno
črko A; ako se zdaj pritisne z roko vod pri L navzdoli, vzdigne se vod z levim koncem o in vzdigne s seboj papirnati trak ter ga pritisne ob pobarvano tiskarno črko A, tako da se črka A na papir natisne.
Zdaj, ko smo natisnili črko A, je tudi ročnica, ki daje znamenja, kazala na A. Ako pa zdaj zavrti telegrafovec ročnico do B, sproži tudi elektromagnet K s svojim mačkom in s spro-žalom uro, ter se zavrti ob istem času tiskarno kolesce toliko, da stopi zob s črko B nad papirnati trak.
Zdaj bi tedaj utegnili natisniti z vodom črko B na trak, ako bi pod njo na prizmatičnem hrbtu ne stala poprej natisnjena črka A. Ako hočemo zraven A natisniti tudi B, je treba trak papirnati toliko potegniti naprej izpod kolesca, da pride nov konček papirja pod zob. To se godi takole: Poprej, ko smo natisnili črko A, smo pritisnili z roko desni konec L vodu navzdoli, vod se je za-vrtil krog L, ter je sel cel konec noter do L1 navzdoli, in na tem koncu tiCi pri O, klinček v vodu, krog kterega klinčka se ovija papirnati trak. Ko gre z vodom klinček o, navzdoli, potegne tedaj kos papirnatega traku za seboj in ga razvije toliko iz motovilca. To se zgodi v tistem trenutku, ko se tiska na druzem koncu črka na papir. Zdaj, ko je natisnjena črka , izpusti roka vod L, neko zavito elastično pero M pa potegne vod na njegovo staro mesto nazaj. Zdaj gre klinček o, kvišku in spodej pod vodom je zdaj papirnati trak dalje kot poprej, ter ni napet, dokler ga ne nategne kdo od konca sem. Ker visi konci traku teža k, ga pa ta nategne, da potegne za seboj tisti konček, ki se je poprej bil razmetal. Tedaj pride zdaj nov konček papirja pod novo črko, ter jo utegnemo natisniti na papir, kakor smo natisnili črko A.
Ko telegrafovec daje znamenja z ročnico (podoba 22), se vrti tedaj tiskarno kolesce, tako da vselej stoji tista črka, na ktera zadeva ročnica, ravno nad papirnati trak, ter da sc tiska črka za črko po alfabetičnem redu, kakor zadeva ročnica pri svojem vrtenji črke po alfabetičnem redu.
Raba tega hišnega telegrafa je tedaj kaj pritožna. Ni treba druzega, kot da vrti ta, ki hoče telegrafovati, ročnico na okrog in da postane z ročnico nekaj malega vselej, kedar zadene z ročnico pri vrtenji tisto črko, ktero ima naznaniti tje, kjer stoji sprejemnik. Sprejemnik pa zopet nima velicega dela, ker ni treba dru-zega, kot da pazi, kdaj da tiskarno kolesce pri vrtenji nekaj počijo, takrat ima pritisniti na tiskarni vod, da so črka telegra-fovana^ natisne na papirji.
Se laglje pa dela sprejemnik, ako ima zraven tega tudi cifrenico s črkami in s kazalom pred očmi. Ta se sicer v nobeni podobi ne vidi, pa si lahko mislimo, kako da je narejena. Mislimo si, da gleda os tiskarnega kolesca sem ven, kakor iz cifrenice na uri gleda os na sredi. Na to os dajmo cifrenico pribiti na steno, da mirno stoji, kakor pri uri, kazalo pa nataknimo na os , tako da se ž njo vrti; zdaj kaže kazalo zapored na tiste črke, na katere kaže telegrafovčeva ročnica. Kedar tedaj telegrafovec postane z ročnico, postane tudi kazalo na tisti črki, in sprejemnik, ki drži za vod, pritisne na nj, kakor hitro zapazi, da počiva kazalo na ti ali na oni črki.
Pri ti osnovi se ni lahko zmotiti, ker sprejemnik vidi prvič telegrafovane črke vse zapored, kakor je navada pri navadnih kazalnih telegrafih, drugič jih pa ob tistem času natisne na papir. Ni mu treba ne zapominjati si črk zaporedoma, ne zapisovati si jih na posebni papir.
Pri vsi ti izvrstni in varni napravi je pa vendar mogoče, da se kaj popači, tako da se zgreši prava črka in da se za popačeno črko popačijo tudi sledeče črke. V našem razlaganji smo si namreč mislili, da so naprave tako natančno izpeljane, da se s pomočjo elektromagnetičnega mačka in s sprožal o m doseže en ako čas n o gibanje na ročnici in na tiskarnem kolesci. Utegne se pa pripetiti, da telegrafovec, ko hiti dajati znamenja z ročnico, vrti hitro in hitro po tistih črkah naprej , katerih ne potrebuje, ter da imata elektromagnetični maček in sprožalo hitro delati, da ga dohajata. Teža je pa velika mehaniku tako natančno izdelati vse dele, posebno elektromagnetični vod in sprožalo, da bi se nikoli nič ne zmedlo. Ako se pa pri sprožalu samo en zob zgreši, se pa na tiskarnem kolesci ne zgreši samo ena črka, ampak zgrešč se tudi sledeče vse, dokler se tiskarno kolesce na popravi.
Za popravljanje tiskarnega kolesca se rabi drugi vod P, ki ga vidimo v zadnji podobi na levi strani. Kakor hitro se je kaj pokvarilo, da se besede zmedo, pa pritisne sprejemnik na ta vod.
S tem vodom se vzdigne os tiskarnega kolesca toliko, da se snameta zobata kolesca z raz elektromagnetičnega vodu; zdaj pa neha sprožalova zavira, ter ura zažene tiskarno kolesce hitro na okrog. Osnova je pa taka, da ura, ko jo ne zavira sprožalo, postavi tiskarno kolesce in kazalo na cifrenici vselej na prvo ali na zadnjo alfabeti čno črko, na A ali na Z. Zdaj je popravljena ura; treba pa naznaniti tudi prvemu telegrafovalcu, od ktere besede sem da se je povelje pokazilo in da je treba popravljati in ponavljati. Pri tej zmoti mora tudi on pomagati, ter mora postaviti svojo ročnico na isto alfabetično črko, na A ali na Z, kakor sta med seboj pogovorjena, in potem še le ponavlja svoje sporočilo od popačeno besede naprej.
Hagendorffov hišni telegraf z uro, ki kaže črke.
Hagendorffov telegraf obstoji vsesploh iz enačili naprav kakor Remondov telegraf, kterega smo ravno ogledovali, samo da Hagen-dorffovemu manjka kolesca s tiskarnimi črkami in tiskarnega vodu.
Hagendorffov telegraf pogrešuje tora j tisto važno naredbo, s ktero se telegrafna znamenja, minljiva kakor so, ne pokažejo samo na cifrenici, ampak se tudi štampajo, da se ber6, kakor knjige liskane. Ker na cifrenici znamenje za znamenjem hitro zgine, kakor kazalec hitro skače od znamenja do znamenja, je pa kaj neprecenljiva Remondova tiskarna naprava, ker ž njo se daje zginljivim telegrafnim znamenjam nezginljiva podoba, ter se ohranijo telegrami natisnjeni na papirji za vsacega, kdor jih želi brati.
Remondov telegraf je tedaj veliko važnejši za dejavno življenje kot Hagendorffov. Zakaj pa se ne rabi povsodi Remondov telegraf? Hagendorffov telegraf je stareja nemška iznadba, je dober kup in razširjen je že povsod po večih nemških obrtnijskih pohištvah, Remondov telegraf pa je mlajša francoska iznajdba, ker ta je zagledal še le leta 1869. ta svet.
Hagendorffov telegraf obstoji, kar se ga vidi od zunaj iz majhne ormarice (pod. 24), ktera stoji na mizi, iz sledečega: Na zgornji steni te ormarice, ktera stoji večidel toliko napošev proti nam, da lahko nanjo gledamo, ko sedimo pri mizi, se nam kažeta dva okrožnika. Okrožnik na levi strani ima ročnico P in črke alfa-betične; ž njim se dajo znamenja ravno tako, kakor z ročnico P pri Rtmioridovem telegrafu. Okrožnik na levi strani pa ima cifrenico s kazalom k in na okrog tisto vrsto alfabetičnih črk kakor ročnica; na njem kaže pod steno skrita ura telegrafovane črke.
Med krogoma gleda pri a popek iz pokrova. Kedar se kaj zmede, da kazalo ne kaže na pravo črko, pe pa s popkom postavi kazalo na prvo črko. Pritiskajo na popek poganjamo kazalo od črke do črke, dokler ne pride do prave, ktera stoji pod ročnico v prvem krogu.
Električne baterije in telegrafnih vezi pa v podobi ni videti. Baterije nimajo skoraj nikjer v sobi, ampak ta stoji kje na kakem varnem kraji, da se ne pokvari z butanjem in da se pri popravljanji ne oskruni soba s kislinami in z drugim neprijetnim orodjem, ktero se pri bateriji rabi. Najsnažnejša je Meidingerjeva galvanska baterija , in se priporoča tudi zaradi tega , ker nje tok trpi dolgo časa, predno jo je treba popravljati.
Zgornja stena ormare se odpre kakor truga. Ko vanjo pogledamo , vidimo na sredi med okrožnikoma elektromagnet M, z elektromagnetičnim mačkem n n in z vodom ah, kakor nam to kaže podoba 28.
Pod ročnico zagledamo enako napravo, kakor pod Rčmondovo ročnico v podobi 24. Ko se tedaj ročnica vrti od črke do črke, se vrti ž njo zobato kolesce K, ter se polarne vezi zdaj stikajo, zdaj pa razkljepljejo, da se potaka galvanski tok po vezčb in da se zopet vstavlja. Od galvanskega toka pa dobiva elektromagnet svojo moč, ter giblje z mačkom vod, s kterim sega v navito uro U.
Sprožalo v tej uri pa ne obstoji iz dveh kolesec, kakor pri Rčmondovem telegrafu, ampak iz edinega kolesca r, ktero ima dolge špičaste zobce.
Ko potegne elektromagnet M mačka nn na-se , se zgiblje mačkovi vod ah, tako da se njegov precepljen konec b nekaj malega proti nam obrne, ter vzame s sabo v precepi tičeči klinček i in zavrti ž njim stebriček co. S tem stebričkom se pa zavrtita dva dolga roga m in u, in sicer tako, da se oprosti kolesce r, ko se obrne rog m vsled zavrtenja proti nam. Pri tisti priči pa stopi spodnji stebričkov rog u pred sledeči kolesčev zobček, ter se kolesce r ne more naenkrat zavrtiti za več kot samo za pol zobd. Ko pa potem elektromagnet zgubi moč, se pomakne maček na svoj prvi prostor, stebriček se zavrti nazaj in kolesce r se zavrti za pol zobst.
Ko je tedaj vod na miru, se opira desni rog tega vodu na kolesčev zob; kakor hitro se pa vod toliko pomakne, da pride zob v špranjo med vodova rogova, pa steče kolesce naprej, ker v tem trenutki vod ne zavira zoba. Komaj pa je ura zagnala opro-steno kolesce za en zob naprej, že plane ta drug rog električnega vodu pred drugi rob, ki se porniče za prvim in ga vjame in zopet zavre uro in kazalo na cifreniei.
Kar zadeva djavno rabo Hagendorffovega telegrafa, se ta po prejšnjem ogledovanji lahko razume. Ako se hočeta dva, ki bivata v daljnih sobah, pogovarjati med seboj o svojih delih in po trebah, morata imeti vsaki celo to napravo, ktero nam kažete zadnji podobi; in zraven te tudi električno baterijo in vezi napeljane od baterije do obeh njihovih telelegrafriih aparatov.
Kedar se telegraf ne rabi, stoji ročnica na ormarici vselej na gotovem prostoru med prvim in zadnjem alfabetičnem koncem.
Ta prostor ima znamenje t> ali zvezde ali pa ostane celo prazen z belim poljem. Na miru more tedaj tudi kazalo na svojem krogu kazati vedno tj e, kamor kaže ročni ca. Ko bi se pri kazalu to zgrešilo, se pa postavi na svoj pravi prostor s popkom a, kakor smo že omenili.
Ta, ki misli naznaniti daljnemu svoje želje, mora poprej dati znamenji*. Iz tega namena gre galvanski tok od začetka, ko vrti ročnico v daljni sobi, k elektromagn etičnemu zvoncu, kterega pa v podobi ni videti, (er kliče v daljni sobi na ogled. Predno mož priteče ogledovati znamenja, pa hočemo mi še enkrat pogledati v ormaro, kaj da se godi v nji.
Ko se vrti ročnica P, se vrti ž njo vred kolo K (podoba 28), lisica f se opira z jeklenim peresom l med zobč. Namen lisični je dvojni; prvič zavira kolo k, da se ročnica P ne more nazaj vrtiti, ker bi se, ako bi se nazaj vrtila, vse zmedlo in kazalec bi ne kazal na tisto črko, ki stoji pod ročnico. Drugič pa ima lisica vpregati in razpregati električni tok; to pa opravlja s svojim hrbtom slonove kosti. Ko namreč lisica tiči v jami za zobom, ste telegrafni vezi za njenem hrbtom razklenjeni med kovinskima peresoma l iu h, ker se ta zdaj ne tišita eno druzega. Kakor pa pri vrtenji zobovi hrbti odganjajo lisico od k, pa pritiska ono s svojim košenim hrbtom konec telegrafne vezi l ob konec h ter skleplje tok. Vselej, kedar se galvanski tok sklene in razklene, so pa pomakne na drugem krogu kazalo , ktero daje znamenja, vselej za eno znamenje naprej.
Ta, ki daje znamenje, pokliče od začetka, ročnico urno na okrog vrte, na ogled; potem pa začne telegrafovati še le, ko ogledovalec v dalnji sobi odgovori in pritrdi, da hoče paziti na njegova znamenja. Zdaj telegrafovec vrti ročnico ter pri vsaki črki, ktero hoče naznaniti, postane nekaj malo časa, dalnji ogledovalec si pa črko, ra kteri kazalo nekaj malega počiva, zapazi ali zapiše. Iz črk se sostavijo besede, ter se tako povč po telegrafu, kar je treba.
Ozir po občnih teiegrafnih osnovah.
Kakor mogočno si je človek s svojimi vednostmi osvojil električne moči, kjerkoli ima v svoji oblasti njihove izvire, kakor mogočno je prepregel vse kraje po suhem in po morji z električnimi vezmi in kakor mogočno on zapoveduje električnim tokom, da morajo oznanjati njegovo voljo na vse kraje po zemlji; vendar ga še preganja po vseh teh potili natorna vlast ali moč neukrotene elektrike, iz ktere se delata blisk in grom.
Ko bi zdaj živeli Grki med nami, bi djali, da zavidljiv bog, oča blisku, preganja človeka, kteri se je predrznil po sili vzeti mu nekaj bliska in strele. Kakor je o soda (fatum) preganjala,
stara ljudstva, tako preganja natorna električna moč v zraku vse telegrafne vezi.
Ko so na Semcrniku (Semeririg) po stebrih razpenjali telegrafne dratove, je profesor lizike, Baumgartner, bil nadzornik tega dela. On nam pripoveduje boj njegovih delavcev z natornimi prikazni. Velikokrat so delavci ostrmeli in vrgli so dratove iz rok! Na vprašanje, kaj se jim je krivega prigodilo, so odgovarjali, da jih neka nevidna stvar stresa in trga močno po vseh udih, ko prijemljejo dratove z rokami.
Prepričal se je Baumgartner po lastnih skušnjah, da stres in trganje po udih prihaja od električnih tokov, ktere obudi strela pri hudem vremenu ali zračna elektrika po telegrafmh vezeh. Take električne toke, izvirajoče po kovinskih vezeh od vnanje elektrike imenujemo „inducirane" toke.
Inducirani električni tok, imajoči moč, da stresa človeka po udih, ima pa tudi lastnost, da goni elektromagnetični vod ter daje tele-grafna znamenja in piše — se vč da vse zmešano — z Morsejevo tiskarno mašino, kakor tudi z druzimi napravami, s kterimi se sprejemljejo telegrafna znamenja. Ko se o hudi uri približajo črni oblaki, po kterih se bliska in treska, se začno raztekati inducirani toki po telegrafnih vezeh, ter sleparijo s svojo neukroteno močjo po telegrafnih mašinali in jih pokvarijo, kedar so premočni. Stražniki, kteri so vajeni njihovega nerednega dela, jih hitro spoznajo že celo no uho po nerednem glasu in po klepetanji po mašinali ter hi tč snemati telegrafne vezi, kajti utegne se prigoditi velika nesreča ž njimi, ker rada vdari za njimi, ako so premočni, strela v telegrafne aparate.
V	vseh teh prikaznih, v streli in v blisku spoznava natoro-znanec in vsak izvedeni omikani človek dejanje natornih moči, nevednega človeka pa obhaja strah pred njihovim neznanim in skrivnostnim dejanjem, kakor ga obhaja groza pred tistimi po šasti in duhovi, ki izvirajo iz njegovih vražnih misel.
Ubraniti se nevarnosti, ktere izhajajo iz induciranih električnih tokov o hudih urah, je iznašel Steinheil telegrafni elektrovod ali strelovod.
Na električnem kolovratu se je storila skušnja, da močan električni žarek , ko se mu električna vez nekaj malega pretrga, kaj rad preskoči v podobi električnega žarka iz enega konca do druzega, in da raje preskoči nego bi šel po šibkejši slabi in dolgi vezi svoja pota. Dosledno ti izkušnji je Steinheil pretrgal na postaji telegralično vez tam kje pod streho ter je postavil na pretrgana konca kovinski plošči, nekaj malega vsaksebi, na plošči je pa pripel tanke bakrene dratove, držeče v sobo k telegrafnemu aparatu.
Telegrafični tok gre iz glavne vezi po tankih dratovih v sobo, opravlja tam svoja znamenja in iz sobe gre po tankem dratu zopet
na glavne vezi, ki visž po stebreh. Ko pa pride po glavnih tele-grafnih vezeh ocl strele induciran močan električen tok, ki bi utegnil kaj poškodovati v sobi, pa rajše preskoči od plošče do plošče ter teče po telegrafnih vezeh naprej, dokler se po stebreh v zemljo ne pogubi. — V tej napravi obstoji tedaj telegrafni strelovod , ki obvaruje telegraf«e hiše in sobe pred strelo.
Akoravno pa preganja še vedno natora človeka po telegrafnih vezeh s silno strelo, akoravno se ni izpolnilo upanje, da bi se z električnim tokom utegnilo telegrafovati kaderbodi pri vsakterem vremenu, vendar se vd človek ubraniti vseh nevarnosti, samo počakati mora pri hudem vremenu vselej toliko časa, da se raznosijo natorne moči. Ne prašaje za nobeno nevarnost je človek razpel telegrafnp vezi po hribih in po dolinah, po dnu morja in po strašnih morskih brezdnih. Dandanes prepregajo telegrafne vezi, kakor neskončna mreža, večino dežehi na zemlji od ene strani do druge. Po teh mrežah razpošilja človek svoje misli in svoja sporočila in svoja povelja na vse kraje po svetu, in sicer s tako silno hitrostjo, da prihaja telegrafno sporočilo v tistem trenutku, kedar setelegrafuje, v najdalnje kraje. Po teh telegrafnih vezeh zve človek vse iz vseh krajev sveta, kakor da bi bil vsegapričujoč, kakor Bog sam.
Kakor vredni nasledniki grških gigantov gospodarijo omikani narodi dandenes z natornimi močmi! Ko bi grški modrijani vstali ix svojih grobov, bi se čudili, videti današnjo človeške naprave, ter bi menda mislili, da je človek obropsil njihove stare bogove in jim vzel iz rok njihove največe moči in se polastil njihovih najimenitnejših lastnosti, kajti ne čas, ne prostor, ne nasprotne natorne sile ne morejo postaviti nobene meje nje govemu napredovanju.
0 telegrafiji.
Tiskarski pogreški v telegrafiji.
Stran
24
;ji
35
37
46
47
vrsta 10 odzgor 1 odspod (> odzgor 3 odspod 8 odzgor 19 odspod
mesto: podobi 10 Casellijevega telegrafa ena iznadbe kteri
bori: podobi 11 telegrafa eno iznajdbe ktero
Besede: „Zdaj Se posebno (p3 ab)“ naj se izpuste.
47	7 „	to polovico in skozi	to in polovica skozi
48	5.!(. 14 odzgor	tlier	tukaj
49	1!» odspod	pribita	prebita
50	2 odzgor	šteje	stoje
50	6 odspod	23. podobo	25. podobe
50	5 „	24.	26. „
51	4 odzgor	črlniom	črnilom
52	1 „	podoba 22	podoba 24
52	‘j " 11	ktera	ktero
52	3 „	papirnati trak	papirnatim trakom
52	4 odspod	na	ne
53	13 „	podoba 24	podoba 27
54	24- odzgor	i	e
55	21 „	ono	ona
5(5	7 odspod	Dosledno ti iz,skušnji	Ysled te skušnje
saTJ!
Podoba 1
/«
Pod. 2.
Pod. 3.
Pod. 8.
Pod. 4.
r\J\fWv>
Pod. 12.
 r—
Pod. 13.
Pod. 15.
Pod.
Pod.
Bakreni dratovi.
Gutaperha 4 skladi.
Konoplja
posmoljena.
Železni dratovi preoblečeni s posmoljeno konopljo.
Pod. 18.
Pod. 19.
Pod.
Pod. 23.
X
p(@) ?(©) *\Cp) Kw) /’( ' >
=7
>.v'f7oV ^'
Poe/ 24.
Pod. 25.
t
i
Pod. 26.
HJ!
Pod. 28.
• tewi'iiP
L ,	M	J
Kamenopisalna Jos. Blaznik-ova v Ljubljani
N aznaiiilo.
V Ljubljani: Janez
Jurij Lerehor; t Otok. Klen-.
V Celovcu: .1. Leon; E. Liegl.
V Trstu: F. IT. Schimpf; Julins Dašo.
Matlžno knjige imajo na prodaj:
V ftoricl: F. Vokulat; O. Pa-teruoli; Julhis Daše.
V Cel ji: Dmel.
V IVngi = Gregi’ & i>attel,
Nn Hekl: Jnlius Dase.
Giontini; . S, TIH;
1.
2.
8.
4.
6.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14. 16. J 6.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23.
24.
20.
26.
27.
28.
29.
30.
31. 82.
33.
34.
36.
Družliinim knjigam pak je ta-le cona:
Zgodovina slovenskega naroda velja.....................
Vojvodstvo Kranjsko	„	....
Vojvodstvo Koroško	„	.....
Slovnica češkega jezika z berilom, spis. Marn Narodni kolodar in	letbpis	za	18h7.	1.	velja	.	.
Narodni koledar in	letopis	za	18158.	1.	velja	.	.
Štirjo letni časi veljajo •	•	•.................
Rudninoslovjo po Follockorji, velja	.	.	.	.	.
Narodni koledar, sporočilo in letopis za 1809.1. velja
Olikani Sloveuoo velja.................................
Slovenski Stajer I. snopič velja.......................
Letopis za 1869 1............................	. .	.	.
Schoedler. Knjiga prirode, I. snopič Fi/.ika Nauk o telovadbi I. dol s 50 podobami, velja Nauk o telovadbi	II.	del	s 164 pod. in VI.	obrazci
Atlant. I. snopič.	Poluti,	Evropa in Avstrija . .
V. Vodnik, poeni ......................................
Jovan Vescl-Koseski. Razne dela z njegovo podobo Atlant, 2. snopič. Azija, severna Amerika, južna
Amerika ......................................
Slovenski Stajer. III. snopič .	.	.	.	.	.	. .
Selioodler. Knjiga prirodo. 2. snopič. Astronomija in Kemija ........................................
Letopis za 1870.	I. z	dr.	Lovro Tomanovo	podobo
Letopis za 1871.	J. *	'H)	podobami.................
Schoedler. Knjiga prirode. snopič. Mineralogija in (ieognozija..................................
Atlant. !!. snopič. Afrika. Avstralija, evropska
Rusija........................................
Živalstvo po 1’okorni.ji, Fr. Erjavec..................
Rastlinstvo po Pokorni,ji, Iv. Tušek ... Letopis za 1872 in 1873. I. z 2 podobami . . Slovanstvo z dvema zemljevidoma
Letopis za 1874. I..............................  .	.	.
Prirodoznanski zemljopis, .1. Jesenko	....
Zgodovina avstrijsko-ogrsko monarhijo	....
Letopis za 1875. 1.....................................
Sehoedler. Knjiga prirodo. 4. snopič. Botanika
in Zoologija..................................
Telegrafija, iz letopisa 1875. 1. posebej vezana, spisal dr. Šubic ;.....................................
—	gld.	60	tr
—	d	40	
—	»	34	
—	p	60	
—	n	40	
—	»	60	
1	n	—	
—		40	
—	n	60	
—	M	40	
—	M	60	
—	n	80	
—	»1	80	
—	J)	40	
—	»	80	
1	>7	6	
—	M	60	
1	M	60 v	
1	. f	50	
—		40	i.
1		,		
1	w	20	
l		60	..
—	n	70	n
1	n	5	IT
1	t»	—	1)
—	>?	80	n
1	M	60	j;
1		—	
1	JI	60	n
1		—	
■—	?t	40	It
1	n	50	><
1	n	50	»>
—	7J	60	J)
Opomba. Častiti družbeniki naj g. poverjenikom povornejo stroške, ki jih ti imajo $ prejemanjem in razpošiljanjem dnižbiuih knjig.