LctO LXXV*9 St* 24 sPediz»one in abbonamento postale. Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, sobota 3*» januarja 1943-XXI Cena so cent. UhLUMBl VU lis UPKAVA: LJTJBI—IAJMA. PUOULNUBVA ULICA d IZKLJUČNO iAdlUPSTVO u ogia*e ue Kraljevine Italije u> inozemstva ima IJNIONF PI'RRI.iriTA ITAMANA S A.. %ff1.ANO JSUEFON: 51-22. 31-». 31-24, 31-20 in 31 Saa—I pn poatno čekovnem uvodu: LJuhltana štev 10-351 — Izhaja vaaa aax> opoldne — Meaecn a naročnina IX— Ur. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita .tra formazione da ricogniz'one. Sni fronte tanisfno le for/.e deJPAsse h. iino cnnquistato nnove posj/.ioni. mante-nendole saldamvntr non ost a n te v» icnti ritom i offonsivi dell'avversar o. La caccla italiana e germanica abbatteva in combattinrtento sette vciivoli ed altri tre nc distruggeva aJ mioIo. Sfax (Tun.sia) vrniva ieri bombardata in p»u ondate da aerei neniici; no te voli i danni; e in r rso 1'accertamento dcA numero d«*lle vittime. Aeroplani inglesi sganc'avano qualche bomba diromp-.-ntc e spezzoni incendiari nei dintorni di Coralu e mitragliavano nella st«'^*»a zona un treno viaggiatori Aitre a/ioni di mitragliamento si sono avute sn Ijnee ferr viarie e su rotabili nelle provincie di Palermo e Cosenza. Comples-s vamentc vengono segnalati otto morti e novo frriti. rn'incursione avversaria sn Sclcli (Sira. cusa) causava diciotto mcrti e ventlcinque ff.it nella pop lazione ed il crollo di alcu-ne abitazioni. Nadaljnjs postojanke v Tunisu zavzete Hraber odpor britanskemu pritfsku v Tripolltanlji — 10 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil ie obiavil 29 januarja naslednje 979 vojne poročilo' V zapadnem odseka Trlnolftanfje so se naše enote hrabro upirale neprestanemu britanskemu pritisku S protinapadi so hi'i odb't; sovražnikovi oddolki ki «o nastopili proti neki naši iz- Na tuniškem hn*i$rn so s'le Osi osvojile nnve n**st*»*a**fc« ter so j:n trd^o obdržale »-Muh silovitemu protinapadu na-sp«"otn:ka Ita'i;an«--ki in nemSk? lovci so v bohj sestrelili 7 l^*al. tri druga pa so bila ra2-de:ana na tleh. Nasprotnikovi bombnik5 so v ve? valovih h- mbardirali Sfax v Tunisu Znatna škorca število žrtev se «e ui?otavT.ia Anerlcska letala so metala rnšl'ne In za-iiea'ne bomhe na nknPco Cefaluj.i in 9 strc*~;oanv obstreljevala potniški vlak. n^ue? «tro»T»5^vJ nanuli «to veljali železniškim prodam in V07P01T1 v pokrajini Palermu in Posenzi Poročajo da ie v celoti osem mrtvih in devet ranjenih. Pri nasprotnikovem napadu na Sclclio (S'rarusa) je hilo med prebivalstvom 18 mrtvih in 25 ranjenih. Porušila so se ne. katera bivališča. iz nemškega vojnega poročila Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju: V Afri«*j so bile zavrnjene sovražnikove sile. ki so skušale napasti nase posto*a.nne v zapadni Tri po litaniji. V Tunisu samo bojno delovanje krajev- nega p mena. Nemška brza bojna letala so napadala okinpna Izvidnlška vozila, sovražnika In železniške cilje. Nemška in italijanska lovska in protiletalska obramba je uničila 9 sovražnih letal« Delo Stranke za Domovino v vajni rjDas Reichu 3 jrnaeru Izmenjave straže v vađstvu VIscke sposobnosti tajnika Stranke Rim, 29. jan. s. Tedn'k -Das Rfich« piše o udejstvovanju Stranice v lialiii glede notranje frente In to'Alne vojnt ter ugotavlja med drugim: Ni slučajno, da se od 2. leoembra, 'cm?ka*a na poti n"pre M'a na-rei *n to v pdp-ftierii nasprotju z • tlo sovra-^no nrepa^nda. Tani je objasnil razloge se Janje vojne, ki je nastala zaradi napadalnega Imperializma in sebičnega zatiranja po Anglosasih. Sovražni voditelji, ki so odg-ovomi za ta zločin, bodo kaznovani. Gov- ra ministrske, ga predsednika in zunaijega ministra sta I dala sto milijonom Japoncev popoln vpogled v vo'no, v inozemstvu pa sta podčrtala veličastnost ofenzive Osi proti An-gloamr-'čanom. ManUla, 29 jan. a Pr~dsedin?4c FiKp^ov Var« s ie v k^jmentarju Tojovega govora v >avvyiske par1 a men tu izrazil globoko hvaftež-ner^ vse^a f:'Mr: arfedotr*5 *i 1 na to je rekel B"Jrzen-Ze tung« objavlja več člankov znanih nemških public'stcv. med njimj članek Reincharda Gerbesa. ki obravnava novo vojsko, katero je ustvaril narodni so-clslizem. Omenjaj^ dobo ko je imela raz-orožena Nemčija 100 000 p- versajsk: pogodbi dovoljenih mož, označuje p sec sedanje nemške oborožene sile za na^alj presenetljivo in najkrasnejšo ustvaritev narodnega s eializma. če so nam bili v zadnjih dneh. prv č odkar se borimo za naše ž vljenje in za naša svobodo, zadani hudi udarci, j h maramo prenašati vedro in se tako pripraviti z vso energijo, da j h vrnem.". V 10 letih narodnega socializma srna postali zed njeni narod ter smo ustvariij vo ske, ki lahko prenese najhujše pre z-kušnje. ★ Delegacija Stranke v Berlinu Berlin, 29. jan. s. Misija PNF, ki je prispela v Berlin ob 10 letnici prihoda narodnega socializma na oblast, se je ude- ležila sprejema, ki ga je priredil dr. Lev. katerega so se udeležili tudi šef kancelar-stva stranke Burman. ministra Lammera in Funk. državna tajnika von VVeiszackrr in K^pfer ter šef glavnega stana SA Lutze. Popoldne se je misija podala v novo palačo Kr veleposlaništvi ItaHJe, kjer j\i je sprejel Kr. veleposlan'k AlfiiMi ob navzočnosti številnih zastopnikov vUtfle, stranke in oboroženih sil. Eksc. A'f:eri in podtajnik PNF Tarablni sta po kr tkem govoru vzkl'knila šefom obeh revohjetj in sreči obeh držav. Nato je ob v 1 i MM vanju govoril šef nemške delovne fronte dr. Lev. Člani misije so se ob spremstvu Kr. veleposlanika nato podali v Dom faš-Ja. kjer so se zbrale številne v BeiHnu bivajoče Crne srajce s tajnikom FaM ■ f Beri mu na čelu. Po pozdravu mapektorja Fašijev za Nemčijo, je šef misije pozdravil v zavezniški in prijatellski drtavj bivajoči fašiste v imenu tajnika Stranke. Navzoči so goreče manifestirali za Dncia in vzklk^h 1 ratttvn v orožju, ki veže Italijo in Nemčijo za končno zmago. Hitlerjeva čest"tf*a bDlgarskemu kralju Berlin. 29. jan. s. Hitler je poslal bolgarskemu kralju cb njegovem rojetnem dnevu dne 30. januara prisrčno vo-^ćlno brzojavko. BrtsTcarke MTfmaiMfli Rdečega križa v Pekingu Peking. 30. ^an. s. V itali anskem dom« je M"irchesa Ta''»ani, soproga Kr. veleposlanika kot častna preda?dn ca tečaja izročila diplome prostov ljnim bo'n čarkam italijanskega Rdečega križa, gojenkam, ki I so dovršile z uspehom tečaj( katerega j« 1 vodil prof. Muto Nardona, Neomajno junaštvo branilcev St allngrada Vsi sovražni napadi otftritl — Ponesrečen sovjetski poskus na Kavkazu — Uspešni nemški protinapadi Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29 jan Vrhovno povel.,ništvo nemške v.jske je objavilo danes naslednje pore čilo: V trdi in odločni obrambi so zavrnile armade vzhodne fronte vse s vjetske množične napade in izvedle bojujoč se vse pokrete po načrtih. V Stal n g radu so besne sovražnikove napade proti južni fronti zavrnili branitelji kljub najhujšemu pomanjkanju in veliko, kratni premoči s- vražnika. Masirani poskusi sovražnika za prodor na zapadnem Kavkazu so se zrušili pred nemškimi in rumunskimi postojankami. Na področju Kuhana in na stepi jnžno od Man ča so bili ustavljeni sovražni klopni napadi. V prot;napadu so nemške »klip-ne edlnice razkropile divizijo sovjetske garrinp konjenice ln nek. pohotno edinteo. Na novo pripeljane rezerve so no'isnite med Doncem In na področni srednjega Dona sovjetske čete proti vzhodu Močni sovražniki vi napadi proti *apad nemu .boku bojnega področja pri Vorunežn neodvisnosti. Japonska ie prevzela to obvezo ter pontnno dokazala plemenitost svojih namer tn svojo odkritosrčnost do Fili-prnov, ki morajo biti ponosni, da se pridružujejo narodom, ki bodo tvorili Veliko vzhodno Azijo pod japonskim vodstvom-FLl jr.n\ bo tzpctlnfli svejo obveze in pri-spe\^a!i kar najboij mogoče k naporu za do-scjjo skafnegj citja. Predeedn-k Vaniais >e končno izrazili pnrpričan -e, da br/dr» vsi fiii-p:jrsski pat roti zbrali svoje energije za dosego najvišjega ideala, to je ntodv:snosti. Rangun. 29. jan. s. Šef b'rmanstke vlade ie £'ede na govor ministrskega nredsednika To:a rekeil, dri je ves birmansk narod do zna4 obljubo neodvisnosti s trepetajočim srcem od veselja in hvalezno^i Zdaj bodo Brmanci boli ko kdaj d^kazaiH svojo dooro vo'jo ter cijači<1i scdelo^anje z Japonsko na vseh odsek h in zlasti na vojaškem. Binnan-ci bodo ponosni na to. da bodo da«!i svoi krvni prispevek k borbi proti anffle'fcemu m>TNonalizmu. ki je pod;ar:n-»l BiTmo. Ura velikih o d loč rt ev je b:«!a in Phmnici bodo radi žrtvovadi življenje in premoženje za trdo borbo, ki jo je Japonska pričela prot» »kupnemu sovražmku. Ranpun, 29. jan. a. Govor ministrskega predsednika Toja v japonskem parlamentu ne vzpodbuja samo Indijcev, ki se v inozemstvu bore za neodvisnost Indije, temveč tudi tiste, ki se v svoji domovini bore za osvoboditev izpod angleškega zatiran'a, je izjavil Baleskar. predsednik lige za ne-o Ivisnost Indije v Birmi. Govor ministrskega predsednika Toia bo še ojačil borbo proti Angležem v Indiji. Na Indijance je naredila globok vtis obljuba neodvisnosti Birme. Indijci zelo dobro vedo. da Japonci v razhko z Angloameričani. ki dajejo velike obljube, katere pa ne iznotnjulejo. izpolnijo, kar obljubijo ter izpolnijo tudi' vse svoje moralne obveznosti« so b!li . dločno in krvavo zavrnjeni. Sever-nozapadno od Voroneta se nadaljujejo hudi in menjajoči se boji. Južno od Ladi;škega jezera je sovražnik napadel samo na dseku ene divizije jn je bil po hudih borbah zavrnjen z velikimi iz. gubami. Včerajšnji bsji Berlin, 29. jan. s. Tudi včeraj so se kakor se doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, branilci Stalingrada žUavo upirali napadom premočnih nasprotnih sil. Nemško letalstvo je včeraj podnevi napadlo dve središči angleške južne obale. Bombe velikega kalibra so naredile znatno škodo. Protiletalsko topništvo momaiice je sestrelilo eno angleško letalo, ki je preletelo nizozemsko obalo. Južnozapadno in zapadno ol Voroneža so se nemške čete borile tudi včeraj z močnimi sovražnimi silami, ki so prešle v napad. Neka nemška pehotna divizija je i uničila v hudih borbah zadnjih dveh dni 41-sovjetskih tankov in sicer 20 v bliiinskih borbah. Berln, 29 jan. s. Sedem angleških letal je včeraj obstreljevalo neki majhen k-aj ob severni frsncosko-belgijski obali. Tri osebe so bile ubite, mnege druge pa hu '.o ranjene. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili en Spitfire in en VVhiri- Savjetski pznz pri Ilntenskem jezeru Berlin. 29. jan. s. Razen dramatičnih opisov posomeznin epizod, kater-'h junaki so hrabri bran lei Sralingrada. objavliajo listi vrjne dopise tudi z o^taih od~ekov fronte, črpajoč iz vojaških virov dopolnilna poročila k vojnim poročilom vrhovnega poveljništva. Eden izmed najbolj vroč h odsekov, kjer so bile zadnji čas izredno hude borbe in kjer besnost napadov niti za trenutek ne odneha, je odsek južnovzhodno od Ilmen?kega jezera. Od 29. novembra je sovražnik s 15 pehotnimi divizijami, 6 brgadami strelcev. 4 polki in 2 oklopnima bataljonoma s skupno 700 tanki neprestano napadal ter metal v žrelo neprestano In brez obzira na izredno krvave izgube valove pešakov in tankov, katere je izdatno podpiralo topništvo. Pred nekaj dnevi pa so napadi začeli popuščati in zdi se. da so zdaj vsaj začasno skoraj popolnomaa prenehali. Nemške postojanke z generalom Busenom na čelu, katere je učinkovito podpiralo letalstvo, so vztrajale Vsi vdori, ki jih je sovražniku uspelo izvršiti na nekaterih točkah fronte, so bili drug za drugim odstranjen'. Eden izmed teh vdornih klinov se je razširil v žep, v katerem so ostale obkoljene 3 pehotne divizije, 2 bataljona strelcev in en bataljon inžen*ercevt to je več tisoč mož, ki so se poslužili svo- jih obilnih STedstev, da bi naši izhod, a vsi poskusi so se izjaloviti spričo smrtonosnega ognja obkoljujočih nemških čet-Pred nemšK'mi postojankami so osta'e gore sovražn h trupel. 515 uničenih ali zažganih tankov in ogromna količina orožja ter potrebščin, raztresenih na snežnih poljih in med tlečimi Štori. Na finskem odseku Helsinki, 29. jan. s. Finski glavni stan javlja: Vzdolž vse finske fronte so sovjetske sile n:padle v zadnj h 24 urah na mnogih točkah. Ponovni poizknsi s:vražnlka, da bi prodrl v finske postojanke, so se Izjalovili, čeprav sc boljšev ške čete podpirali posebni oddelki na mot-riziranih saneh, oboroženi z lahkim topn.stvora. Najboljši cdgov» na angleške laži Berlin, 29. jan. s. Prve izdaje popo!dan-skih listov zelo poudarjajo odstavek v vojnem poročilu sevjetskega poveljmštva z une 28. januarja, s katerim se pr znava, da so junaški branilci Stalingrada poziv k predaj' »brez nadaljnjega odbili«. To ponosno z?držanje stalingrajskih borcev, ki so uničili nad 300.000 sovjetskih vojakov in znatno cslabili moč sovražnika, je najboljši odgovor na tendenčne vestj, da so poveljnik! nemških čet pred Stalingradom zapjt*tili svoje oddelke. Te tendenčne vesti ang eške obveščevalne službe, so nev dokaz moralnega propada Anglije, ki se brezvestno veže z napadalci na evr. pski kontinent. Najvišja -ićlil cvanja za sejem nemških oS.cirjev Berlin, 29. jan. s. Hitler Je oilikoval a viteškim križem k redu železnega križA nadaljnjih 7 oficirjev nemških oboroženih sil, ki so poveljniki eiinic na vzhodni fronti. Podmornice navdajajo Anglssase z cbuprm Monakovo. 29. jan s. »Abendzeirutig« kov mentura zadnje izredno poročilo nem'kega fi'avnc g>a ▼ spodnji zbcr:.'ci prr-sili. naj iziavi o poteku p:dmomi:ke voine. je to odklonil odločno pod pretvez x da jc treba čuvati interese zedinjenih narodov m mo>!čdtv Resnica je cisto drugačna. Atrlee sc bori. da bi se tako angleško kak^r sevemoamcrirlkm»»< Stran 2 »SLOVENSKI NAROD t. sobota, 30. januarja 1&4300CI Ste*. 24 Sestanki odbora za protiletalsko zaščito Pod predsedstvom Visokega komisarja **> ▼ ponedeOek, sreda in petek razpravljali v vladni palači o protiletalski zaičiti Ljubljana, 30. januarja. V ponedeljek, c:edo n petek je bilo v vladni palači več sestankov, ki iim je predsedoval Visoki k^nv-jr Na teh sestankih s*> razpravi j al i o vprašanjih, ki se tičejo za.'-ćitc prjft: napadom iz zraka na oicemlju j> krajine. Sestankom so pr fecervovati pod-prolekt dr. Davki, kvestotr dr Ravt-Ik podžupan dr. Tranchida. nadzornik za trincito pr;.kti napadeni iz zraka po'kcvnk Tomno-lan Številni uradnik! Visokega komrsa-rtata, občine ter prizadetih industrij *n podjetij. Pri obravnavanju raznih vprašanj, ki se tičejo pred napad: iz zraka, se je polagala posobna važnost na ureditev postaj za naglo pomoč. Razpravljali so tudi o načinu izpraznitve spznal jo je za krivo dveh prestopkov po §5 314. in 158. ter jo v zvezi s § 76. obsodil na S mesecev strogega zapora in eno leto izgube častnih pravic. Obtoženka si je pridržala zakoniti rok za pr^n^le'.: al; razen sprejme al ne. Poirovno odložena razsodba P; ecT 14 dne i 5*rc poročali, da ?e je pred sodnikom poedincem zagovarjal samski klepar Milan R., ki mu preti nevarnost, da bo med prvimi izgubil milost amnestijske^a dekreta. Pogojno sta mu bUi namreč cdr;iščeni dve kazni, ki skupno znašata 20 morecev strogega zapora. Kmalu notem. Ico j? bi! izpuščen, je poslal Jožetu M izs:Hcvalno pismo in zahteval od cega pod pi'ctn;"o dn *ra bo aicer^ »pravil v :n 6b'£&&. MJl&n pa mu ss* *m *w t-! 1 na nplicijo in Mi- lana so kmalu aretirali. Pred sodnikom je Milan krivdo zanikal. Odločno je odklanjal, da bi napisal Inkriminirano pismo. Obremenila pa ga je njegova nekdanja zaročenka, ki je potrdila, da je pisma, ki so jih našli pri njem, pisal njej. Pisava v teh pismih je bila enaki pisavi v izsiljevalnem pismu. Obtoženec je zahteval, naj sodnik zasliši na razpravi še ovaditelja Jožeta M., ki je bil vabljen, pa se ni odzval. Sodnik je njegovi zahtevi ugodil in razprava se je nadaljevala v četrtek. Jože je podrobno opisal, kako se je spoznal z Milanom in kako mu je skušal pomagati, pa je Milan zlorabil njegovo dobroto. Spoznala sta se v zaporu in Milan mu je povedal, da bo zaradi amnestije pogojno izpuščen. Potožil mu je, da nima obleke in da ne more domov. Priča mu je ponudila, da mu za nekaj časa posodi hlače in suknjič ter ga celo povabila, naj pride delat v njeno podjetje, kar pa Je obtoženec odklonil. Ko je obtoženec kasneje pričo obiskal na domu, jo je prosil za primeren plašč, češ da ga potrebuje samo za nekaj dni, nato mu ga bo vrnil. Priča mu je v razumevanju za njegov težki položaj položaj plašč res posodila. Milana potem dolgo ni bilo na lzpre-gled in z ničemer ni pokazal, da hoče plašč vrniti, kakor je obljubil, šele po slučajnem srečanju se je priči posrečilo dobiti plašč zopet nazaj, dasi se je obtoženec nekaj časa obotavljal, da bi ugodil njeni zahtevi. Nekaj dni zatem Je prilel ▼ dopoldanskih urah v delavnico priče močan fant, ki je imel za njo pismo. Priča ga je takoj prebrala in ugotovila, da jo hoče obtoženec izsiljevati. 61a je takoj na policijo. Med potjo je videla prinašalca pisma in Milana, da sta v bližini stala in se pogovarjala. Pisec pisma torej ni mogel biti tudi po tem dokazu nihče drugI kakor obtoženec. Obtoženec je vse trditve priče zavračal in ji očital, da ga je nagovarjala, naj bi vlomil pri njegovem očetu. Priča je na to cbdolžitev izredno ostro reagirala in sodnik je moral miriti. Priča je ponovno naglasila, da je pripravljena priseči pri vsem, kar Ji je sveto, nato, da je res videla inkriminirano dopoldne obtoženca v bližini svojega doma v pogovoru s fantom, ki je prinesel Izsil je valno pismo. Obtoženec pa je zatrjeval, da kritičnega dne sploh ni mogel biti na tistem kraju, ker je ves dan delal v skladišču neke večje tvrdke. Predlagal je za priči dva delavca, ki sta delala z njim skupno v tistem skladišču. Sodnik je njegov predlog sprejel bi ponovno preložil razpravo. Odobritev ljubljanskega mestnega proračuna Z odlokom dne 18. t. m. je Visoki komisar odobril proračun ljubljanske občine, v katerega so bile vnesene, kakor je bilo ie objavljeno, spremembe, s katerimi se bodo zboljšale razmere cen na mestnih trgih Denarni zavodi za Pokrajinski podporni zavod Ljubljana. 29 januarja V želji, da bi pr speva! k obširnemu podpornemu udejstvovanju Pokrajinskega podpornega zavoda Visokega komisarijata v glavnem mestu in na ozemlju pokrajine je predsednik združenja kreditnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajin izročil Visokemu komisarju nadaljnji znesek 19.050 lir. in sicer prispevek Ljubljanske mestne hranilnice z vsoto 15 000 lir. Riunione Adriatica di Sicurta podružnica v Ljubljani, z vsoto 2000 lir. Občinske hranilnice v Črnomlju z vsoto 1000 lir in sindikata dirigentov z vsoto 1050 lir S I tem je bilo v celoti doslei nabranih 159.650 lir in je bila ta vsota zbrana s popolnim j Ln prostovoljnm prispevanjem zavodov za podporni fond Balnlški dodatki za februar Ljubljana. 30 januarja Boln'kom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mostnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila samo dopoldne od 8. do 12 ure le v pritličju Turjaške palače v Križanknh. Gosposka ul. št 15 po naslednjem razporedu- Dne 1. do 5. februarja samo bolnikom, ki imajo tudi pravico do dodatka mesa, I tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. februarja bolniki z začetnicami* priimka A do G. v sredo 3 februarja z začetnicami H do L, v četrtek 4. februarja z začetnicami M do S, v petek 5. februarja pa bolnki z začetr;cnmi § do 2. Dne 6. in 11. februarja drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v soboto 6. februarja bolniki z začetnicami priimka A do C, v ponedeljek 8. februarja za začetnicami D do K. v torek 9. februarja z začetnicami L do P. v sredo 10. februarja z začetnicami R do T in v četrtek 11. februarja bolnik: z začetnicami U do 2. Dne 12. do 19. februarja bo bolniški odsek delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako, da pridejo na vrsto v petek 12. februarja upravičenci z začetneami priimka A do Č, v soboto 13. februarja z začetnicami D do H, v ponedeljek 15. februarja z začetnicami I do K, v torek 16. februarja z začetnicami L do O, v sredo 17. februarja z začetnicami P do S, v četrtek 18. februarja z začetnicami Š do V in v petek 19. februarja upravičenci z začetneami Z in 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že na Svečnico V torek 2. februarja v Turjaško palačo. Bolniki, kj dobivajo dodatek mesa a različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazila za živila in dodatek mesa tisti dan, ko jim zapade dodatek mesa. Spef opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mo*er februar in tudi nakazilo prejšnjega mgeseca. potrjeno od trgovca. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatn predložili zdravniška spričevala po 5. februarju, dobili nakazila šele po 19. februarju. Bolniški odsek se zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel ozirati na reldamacije zamudnikov in tistih, kj ne bodo upoštevali tega razporeda, zato naj pa ta razpored vsak izreze in se vestno ravna po njem, da ne bo neupravičenih pritožb in nepotrebne zamude časa. RAZLIKA. — Mojo sestro je slikal slaven umetnik, ■f* Moja se na slika vsak dan sama. DVA RAZLOGA •— Gospod ravnatelj, prosim za zvišanje olače. Imam dva razloga za to. — Kakšna? — Dvojčke.: Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Mariboru je umrl pomožni delavec Franc Polegek, star 63 let, vrtnarjev sinček Franc Vreča, upokojeni železničar Jože Meznarič, rudar Martin Schvvab, star 24 let in upokojeni kretničar Kari Laboter, star S4 let. Mrtvega so našli na polju v bližini njegove hiše upokojenega strojevodjo Antona Rozmana. Star Je bil 57 let. — Spodnje Štajerska za zimsko pomoč. Na poziv pokrajinskega namestnika in zveznega vodje Heimatbunda za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč 23. in 24. t. m. se je prebivalstvo Spodnje štajerske rade-volje odzvalo. Zbirka je vrgla po dosedanjih podatkih nad 1.200.000 mark. — Nesreče. Pomožni delavec Josip TJn« geršek iz Spodnje Nove vasi pri Mariboru je vtaknil roko med avtobusna vrata, ki so mu zmečkala prste. 42 letni učitelj Bruno Parche iz Poljčan je padel in si zlomil desno roko. Med delom je padla 311etna tovarniška delavka Ana Dornik iz Razvine tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Na povratku z dela je padla 211etna ple-Ulka Marija Vene iz Maribora tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. 26letna tovarniška delavka Viktorija Petelinšek iz Pobrežja pri Mariboru je zašla z roko v stroj, ki ji je zmečkal več prstov. V Bistrici pri Mariboru je padel 761etni državni upokojenec Jakob Robič in si zlomil desno nogo. 761etna zasebni ca Marija Fur-lan iz Maribora je padla in si zlomila desno roko. V gramozni jami v Studencih pri Mariboru je med delom zasulo pomožr nega delavca Alojzija Plečka, kj mu je zlomilo nogo. Poleg tega je pa za dobil težje notranje poškodbe. 791etni upokojeni železniški sprevodnik Andrej Marchold iz Pobrežja je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Nova kmeti tek a Sol a. Pri Sv. Trojici v Slov. gor«cah je bila 22. t. m. svečano otvorjena kmetijska šola. Otvoritvi so pri« so tvovali tudi zastopniki oblasti, solo vod] član stranke La d stat ter. — Tečaj za zagato pred napad] Iz zraka, Nemški Rdeč; križ v Mariboru je lani priredil tečaj za zaščito pred napadi iz zraka. Letos bo tečaj ponovljen. Predavatelj -e lete s dr. Christian Voller. Spominu Karla Ravnikarja Ljubljana. 30. januarja Pred dobrimi desetimi dnevi je množica spremila na zadnji dom vpokojenega slu-žitelja finančne direkcije g. Karla Ravnikarja. Umrl je v častitljivi starosti 80 let. Se danes je med številnimi znanci živ spomin nanj, ki ne bo zlepa pozabljen. Pa klo ni poznal majhnega, čokatega, vedno dobrodušnega in nasmejanega moža, ki je dolga leta prisedal k stalnim omizjem »pri Ferlincu«, >činkoletu« in v »Fabja-novi kleti« in jim odkrival stare spomine, zlasti tiste, ko je dobrodušno krotil zapornike na ljubljanskem gradu, če so mu v nagajivosti metali cmoke v glavo. Rajni g. Karel je začel svojo karijero kot dalje službujoči p>odčaatnik pri 17. pp., od koder je prestopil v kaznllniSko službo. Tako je kot jetniški nadpaznik služboval na ljubljanskem gralu in pa v mariborski kaznilnici. Ker je bil dobričina v pravem pomenu bese le, ni mogel gledati dolgo trpečih in žalostnih obrazov nesrečnikov. Zaprosil je za sprejem pri finančni direkciji ter bil nameščen kot siužitelj prt davčni upravi v Novem mestu. V tej službi se je poročil z Marijo Lum-pertovo iz Ragovega. V soglasnem zakonu se jima je rodilo 7 otrok, ki sta vse lepo in skrbno vzgojila. Po nekaj letih službe je bil premeščen v Ljubljano k bivši deželni finančni blagajni, kjer je ostal do svoje upokojitve. V tem obdobju je moral dobri mož pretrpeti bridko preizkušnjo. Na Fužinah je tragično preminul eden sinov, d očim je hčerko — uslužbenko zdraviliškega ravnateljstva v Rogaški Slatini umorila zavra tn a je tika. In kakor sta moža obe smrti bridko potr 11, je vendar še ohranil humor. Ob njegovi smrti pa se ga s hvaležnostjo in s spoštovanjem spominjajo številne ljubljanske žene, ki so med prvo svetovno vojno prihajale na finančno direkcijo po podpore in ki jim je bil rajni vselej z dobro besedo in dejanji na moč ustrežljiv. Bodi ohranjen plemenitemu človeku svetel in časten spomin! Športni pregled Hermesov turnir za pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu Sodeč po do^lib prijavah, obeta biti Her-mesovo poprajinsko prvenstvo dogodek prve vrste ter bo nudil tako vsem nastopajočim kakor ruda navdušenim gledalcem prvovrsten športni užitek. Danes se začne ob 14.30 tekmovanje moštev, ki bo zvečer zaključeno. Tu obeta zla*ti finale najzanimivejšo borbo ter je vsako prerokovanje o končnem izidu preuranjeno. Kot favonta za finale bi smatraj i moštvi Korotana rn prireditelja. V nedeljo ob 8. se začne prvenstvo kategorije A m B. V kategorijo A bodo izredno ostre borbe že za vstop v finale, v f'nalu pa se bodo pomorili najboljši gralci ljubljanske pokrajine. V kategoriji B bodo imel pravico nastopa rfabejši igralci tako da se bodo tudi oni lahko plas'-rali enkrat ugodneje. V toj skupini se bodo lahko uveljavili posebno oni igralci, ki niso pri nobenem športnem društvu verificiran4 :n ki doma goje ta lopi šport. Zato se pozivajo, da se tega turnirja udeleže. Damslca skupina bo začela tekmovati ob 10. Tudi dame s« bodo borile za na i višji naslov ter bo borba med njirm ootra Pozivajo «e vse dame. ki so igrale poleti po kopališčih tabletenia, da se turnTia udeleže V skupim gospodov v dvoie bomo po daljšem času gledali borbe parov, ki bodo zelo izenačene *n ostre Juniorii bodo tek movttli po končanem seniorske m tekmova nju. Ker je na sporedu Seat tekmovalnih skupin, kolikor jih ie zlepa dogo ni brkv bo v»e spored zelo pester ter vabimo občinstvo, da v velikem številu obiVe prireditev. Zmagovalci dobe lične spovramslce nagrade. Vstopnina 2 liri — Novi vodja krajevne skupine Krajevna skupina Maribor I. je 'mela 26. t. m. zborovanje, ki je na njem govoril okrožni vodja Strobel o pc loža ju na vzhodnem bojišču. Potem se je pa poslovil od dosedanjega vodje krajevne skupine Alfreda Wes-siacka, ki je moral iz zdravstven h razlogov cdatopiti. Na njegovo mesto je prišel | Adolf Blažič. — Sobno streljanje je prineslo za zimsko > pomoč 800 mark. V Sv. Lovrencu na Po- I horju so priredili a.bno strel.Anje pod vodstvom višjega gozdarja Gatt ngerja Cisti dobiček v znesku 800 mark je bil nakazan z'mski pomoči. Dopolavcro v Ljubljani Uradno poročilo Pokrajinskega Dopola-vora v Ljubljani o pcslovanju cd 18. do 21 innuarja pravi: Dne 18. januarja so bili Številni vejak. pokrepčani v okrepčevalnici ustanove na erlavnj železnišk postaji. Dne 19. t. m so razdelili v okrepčevalnici na glavni železniški postaji med vojaKe 2000 razglednic z znamkami in ckr^pčali znatno število tovarišev pod orožjem, v kant'ni ustanove na Taboru pa so rarde-lili med vojake razna živila. Dne 20. t. m. je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. v okrepčevalnici na glavni železniški p staji v Ljubljani pa so b'li mnogi vojaki pokrepčani. Dne 21. t. m je bila v Ribnici filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. v kantini ustanove na sedežu v Ljubljani pa so bili mnogi vojaki obdarovani z živili. Dne 22. t- m. je p;veljn|štvo 11. armad, nega zbora prevzelo zavoje ki bodo darovani vojakom v imenu 4 Befane vojaka V Kočevju je bila filmska predstava za pripadnike Obor'žene sile. VodfctVc ustanove se je dogovorio z direkcijo kina Unon, da bodo odslej vsako s boto v tem kinu predvajani italijanski filmi za Italijane, ki prebivajo v Ljubljani. Mnogi vojak« so bi! pokrepčani v okrepčevaln ci na glavni ž?-lezni.ški postaji in obdarovanj v kantin: urtanove na Tabru. Dne 23 t. m. so bili vojak' prav tako okrepčani in obdarovani, dne 24. pa sta bili dve flmski predstavi za pripadni Oborožene sile, ena v Metliki in ena v Kočevju. V okrepčevalnici in v kantini v Ljubljani pa so bili vojaki pokrepčani 'n obdarovani. (Se/cziiica KOLEDAR Danes: Sobota, 30. januarja: Martina. Jutri: Nedelja, JI januarja: Peter Nol. DA.N A^.N JR P K ■ l> S T A V K Kino Matica; Skri\Tiostna žena in Rumeni pekel. Kino Sloga: Koncert po želji. Kino InUm: Mater Dolorosa. Kin° Moste: Umirajoča pomlad in Ri-gol eto. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. D E Ž l K N E LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg št. 5; Mr. Deu-Klanjštsek Dia, Cesta Ar:< > Rea 4: Bohinec ded . Cesta 19 oktobra IX Nedeljsko dcJurno /dr.ivn >ko službo ho opravljal od sobote od 20. !o ponedeljka do 8. zjutrai mestni višji zdr.v-tv ni s^vetmk tir. Mi* Franta, Poljanska cesta 19 II. Kcnninisti u^^rili mladega pesnika Poročali smo že o umoru nVnde^a bo. Roslovca Janeza Hočevarja iz St. Ruperta na Dolenjskem Ko je bi] na Novega leta dan na potu k svojim staršem, so ga pri M'mi zajeli parti/.ani in ga umorili. Kakor se je sedaj izvede'o. so partizani Istega dne in na irtem področju umorili tudi mladega otmoicrica Lojzeta Grozdeta. Študiral je v Ljubljani, doma pa ie bil V TržiSču pri Mokrono-_ni. Dne 1. januarja ?e je vrača] iz Stične na svoj dom. Tud on je padel partizanom v roke blizu Mimo Priče pripovedujejo, da so ga odvlekli v neko gostilno, kjer so trdiH o njem. da je bogoslovec To dokazuje, da ga niso niti poznali in da mil torej niso moq] i n Cesar knnl.: ■ •! ^ou , očitati. Kljub temu so sklenili njegovo smrt ter ga vse popoldne easramovalj in mučili, dokler ni zvečer izdihnil. Pokojni Lojze Grozde ie bil nadarjen, vedno odi con dijak tei pri vseh sošolcih in znancih priljubljen in cenjen. Bil \C na glasu mnogo obetajoeesa pesnika. Njegove pesmice, po'ne idealnega zaleta, so želo priznanje in občudovan ie prj vseh. ki ?o jih poslušali in biali. Komunistični zločin je oropal Slovence mladeniča, ki je vzbujal največje nade. Ko se je izvedelo za ta novi umor komunistov v okolici Mirne ?e je ogorčenje prebivalstva le se povečalo. Preita Kri kliče po zadoščenju in bodri ljudi, da se še bolj odločno posvetijo borbi za iztrebljenje zločinskega komunizma, ki prinosa narodu le nesrečo in pogubo. GLEDALIŠČE n n \ m a Sobotn 30 jan.: Ob 17.30 Zaljubljena žena Red B. Nedelja, 31 jan.' Ob 14. Oče naS Izven Cene od 15 lir navzdol. Ob 17 30 Ples v Trnovem. Izvon Cena od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 1. febr. Zaprto. OPERA Sobota, 30 jan ob 17.: Zemlja smehljaj*. Premiera Reo Premieiskt. Nedelja. 31 jan.. Ob 16 . Thais. Izven. Cene od 24 l:r navzdol. Ponedeljek, 1. febr Z. prto. Radio Lf&iljlpna NEDELJA, 31. JANUARJA 1943-XXI. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15 Koncert organista Genna-rija D'Onofrija. — 11.00 Prenos pete mas# iz Bazilike Prosv. Oznanenja v FLrenzi. — 12.00 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.1a Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sckovanič). — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesrn| in napevi. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanšč ni. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Ope: l 13 40 Pisana glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Ladijskega crkestr* in Komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec — Slovenska glasba. — 15.00 Po-.ročila v slovenščini. — 17.15 Kafol Franjo; Zimska dela v sadovnjakih — predavanja v slovenščini. — 17.35 Lahka gla.sba. — 17.45 Pesmi Ln napevi. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna g.asba. —. 20.00 Napoved časa. — Poroč la V italijanščini. — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Sep'urinj. — 21.00 Predavanje v slovenščini. — 21 10 Sinonfični koncert vodi dirigent La Rosa Parodi. — 2L\00 Predavanje v slovenščini — 22.10 Modeme pesmi vodi dirigent Ze-me. — 22.45 Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1943-XXI 7.30 Napevi in romance. — 8.00 Napoved časa. — Poroč la v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 dasbo in pesmi vodi dirigent Angelini. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godala — 14.40 Komorna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17 00 Napoved čaas. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert violinista Jana Siajsa — pri klavirju Janko Ravnik. — 17.40 P^ana glasba. — 18.30 Prenos javnega sinfonič-nega koncerta iz Union^ke dvorane v Ljubljani- Koncert vodi dirigent D. M. Sijanec. sodeluje violinist Albert Drrmolj. 19.30 Poročila v slovenšč ni. — 19 45 P#w srni in napevi. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20..'*0 Sinfonično-vokalm koncert vod: dirigent Ziino, sodelujeta sopramstka Rosetta Paro— panini in tenorist Francesco Albanese. 21.45 Zanimivosti v slovenščini. — 21.40 Koncert Adamičevega orkestra. — 22.70 Predavanje v slovenščini. — 22.30 PreO-igre in intermezzi znanih oper. — 22.45 Poročila v italijanščini. Itueriraj v „Slov Narodu* 24 »SLOVENSKI N A KOL** - M j-i-.u-rja IS4U63C1 Stran S Ob 20 letnici ženske bolnice v Ljubljani Nadomestila je prejšnji ginekološko • porcdniikl oddelek Splošne balaice bi pomenila ie ab otvoritvi važen napredek v zdravstveni organizaciji Ljubljane Sel bolnice, primarij dr. A. Zalokar LJubljana, 30. januarja V soboto 23. januarja je minilo 20 let, kar je bila po prizadevanju primanja prof. dr. Alojzija Zalokarja v Ljubljani otvorjena samostojna bolnišnica za ženske rx>leznl Prav je, će se ob tej priliki spomnimo tega važnega datuma v razvoju ljubljanskih zdravstvenih in higienskih zavodov. Pokoljenje Ljubljančanov, k; sedaj doraŠca, je po veliki večini zagledalo luč sveta v tom novem zdravstvenem zavodu, ki je bil rudi prvi korak k razbremenitvi splošne bolnišnice v novih razmerah po prejšnji svetovni vojni. Ženska bolnišnica je v svojih dveh desetletjih samostojnega življenja igrala važno vlogo in nam je danes nepogrešljiva Ce morda prebivalstvo pred 20 leti ni razumelo v polnem obsegu važnega dogodka, gotovo ceni bolnišnico za ženske bolezni danes tako, kakor zasluži. Do konca prejšnje svetovne vojne je bil za ženske bolezni na razpolago samo poseben oddelek v splošni bolnišnici. Ta takoimenovani ginekološko-porodniški oddelek je za tedanje razmere za silo zadostoval Pomisliti moramo namreč, da se je tedaj zatekalo v bolnišnice zelo malo porodnic (največkrat, ko je bila potrebna operacija), da je bilo področje sp^ne bolnišnice omejeno na nekdanjo kronovino Kranjsko in sta b:la drugemu prebivalstvu Slovenije dosegljiva z lahkoto Gradec in Dunaj, kjer so bili na razpolago najmodernejši zdravstveni zavodi. S politično spremembo po vojni je gi-nokološki-porodnižk: oddelek splošne bolnišnice postal edinj te vrste v novih me-•h. Niti Maribor niti katero koli drugo •^esto bivše Dravske banovine n imelo -"kega zavoda. Takoj se je pokazala po-~eba po razširitvi. Porodnišnica ni mogla •eč ostati provincialni zavod, temveč je norala stremeti za tem, da bo kos nalogam v novih razmerah. Teritorij njenega delovanja se je izredno povečal, pa tudi socialne prilike v mestih in deloma na deželi so bile take. da se je vedno več mater zatekalo ob času poroda v bolnišnico. Tako je pokazala statistika, da je še 1. 1914. rod'lo v bolnišnici 5-13 mater, drugo leto po končani vojni L 1920. pa že 813. Zahteva po novi ženski bolnišnici je bila utemeljena še z drugimi razlogi Na gine-kološko-porodniškem oddelku je delovala posebna šola za babice Zaradi utesnjen h razmer ni bilo mogoče sprejemati tolike učenk, kakor so zahtevale nove razmere. Število babic je bilo na podeželju tedaj aelo majhno in šola je potrebovala nujno novih, večjih prostorov, če je hotela bit! kos svoji nalogi. Prav tako važno je bilo, da se omogoči zdravniškemu naraščaju, k: mu Je bila pot v tujino odtlej zaprta, da se zadostno izobrazi v porodništvu in ginekologiji doma. Tako izobrazbo je mogel nuditi le večji samostojno urejeni zavod Razlogi za ustanovitev novega zavoda so bili tako tehtni, da je pobuda dr. Zalokarja naala razumevanje na vseh pristojnih mestih, dasi je na vseh koncih primanjkovalo denarja. Važna postavka v načrtu za novi zavoj, ki je zahtevala tudi največji izdatek, je bilo primerno p slopje. Ker na gradnjo nove stavbe ni bilo misliti, dasi bi edino novo poslopje meglo najprimerneje rešiti vse zahteve moderne ginekologije in r>orodništva, je bilo sklenjeno kupiti sedanje poslopje, katerega lastnica je bila Kranjska hranilnica. Lastnica je zahtevala 18 milijonov kron in država je na ponudbo pristala. Dogovoreno je bilo, da se kupnina poravna v desetih letnih obrokih do leta 1931. Ob otvoritvi so računali, da bo lo imeli 90 postelj za bolnice in 45 postelj za otroke. Važno je bilo zlasti, da se je zru-tno povećala kubatura zračnega p:\>*?tora, ki je odpadel na vsako posteljo. V starem gine-koioško-porodniskem oddelku je odpadlo na vsako k'maj po 15 kubičnih metrov zraka, v novih prostorih pa 30 ao 40. 2e to je bil neprecenljiv napredek. Po manjših primernih adaptacijah se je bolnišnica vselila v nove prostore in vodstvo je že tedaj imelo načrte za njeno razširjenje. Ob vselitvi je bilo reženo eno izmed najvažnejših vprašanj uspešnosii modernega porodništva. V novi Stavbi je bile mogoče doseći, da so se popolnoma lečili prostori, v katerih so se zdravili okuženi \ septični) primeri od ćisuh (asćp.ičnh). Dotlej v tesnih prostorih starega ginekološko-porodniškega oddeika ta ločitev ni bila mogoča. Na ta način je bila možnost hišne infekcije omejena na minimum, posebno ko se je ločilo še osebje, ki je streglo okuženim in čistini bolnicam. Na-jvečje težave je delalo vprašanje inventarja. Računali so, da bi potrebovali za popolnoma nov inventar približno 2 milijona dinarjev. Tako visokega zneska nikakor ni bilo mogoče "obiti. M«»rali so se začasno zadovoliti s starim inventarjem iz prejšnjega ginekalcsko-porodnlškega oddelka. Nova bolnišnica je biln kmalu sprejeta v javnosti z največjim zackrV* ljstvom. Njene prednosti so postajale od dne do dne vidnejše in učinkovitejše. Predvsem so jo začele ceniti matere kot poio'n.šnico. Zlasti med mestnim prebivalstvom se je naglo uveljavljalo prepričanje, da je porod v porodnišnici najsigurnejši. Danes je že malo Ljubljančank, zlasti med revnejšimi s1o_ Ji prebivalstva- ki se ne bi poslužile njene pomoči Pa tudi v drugačnih primerih ženskih bolezni se je nova bolnišnica naglo udomačila. V začetku sicer ni imela na razpolago vseh potrebnih teran c vtičih sredstev, vendar je bi) ta nedostatek v teku let odpravljen. Razen tega je bolnišnica opravljala tuli važno pedagoško nalogo m nudila možnosti za znanstveno proučevanje. O njenem delu bomo o priPki spregovoriti na njeno dvajsetletnico in nien pomen riti na njeno dvajsetletncio in njen pcmen ob otvoritvi. DNEVNE VE — Na polju slave sta padla topničar Rudolf Resnati in kaporal Ivan Scretti. Na potu na določeno mesto boj'šča je utoni v morju tepničar Rudolf Resnati iz Lissone, rojen leta 1921. O pokojnem poročajo ttali-jansik časopisi, da je bil zelo pogumen. Se_ retti, ki je bil tudi rojen leta 1921. pa je našel smrt v nekem prot:napadu na ruskem boj'šču. Njegovo truplo peciva na pokopališču pri Filinovu. Italijansko nemška tovariška. manifestacija v Milanu. Nemški pclkovnik Z:elcn, poveljnik Flaka v Milanu se je podal v spremstvu kapitana Riesa ter vodje nemških bojevnikov S. Riefa na obisk pokrajinske bojevn'ške federacije v M lanu. Tukaj ga je sprejel in pozdravil predsednik nac. svetnik Rossi, ki ga je obkrožilo predstavništva združenjekih hlerarhov. Pclkovnik Zieten se je ->b pozdravu pr srčno zahvalil za pozornost. k; so je bili deležni nemški bojevniki v Milanu Ob zakMučku je nac. svotnk Rossi izrazil hvaležnest ni'lanskih bojevnikov nemškim tovarišem. — Nadzornik Bal za rini v Fiumu in Istri. Te dni je p.'spel v Fiume nadzorn k PNF T^alzarinj, ki je nadziral fašrske domove v Fiumu nato pa tudi faš'jske ustanove v Abbazji. Laurani. Elani. Castelnuovu ter Villi del Nevoso Zatem se je p~dal v vas Buccari, kjer si je ogledal šlsko kuhinjo ter kuhln o ladjedelnjških obratov Zbral 1e„k poročlu politične tajnke ter faši;ske za urnike, ki iim je dal točna navodila crlede nadaljnjega delovanja v fiumskem okolišu. — Zlata svetinja pogrešanemu kapitana vejnega br^da Zlato svetinjo je prejel pO-greSan] kap:tnn vojnega broda Stanislav Esposito :z Avclina. N;esr~va usoda še ni ponolnoma poi*~sn;ena, vendar mu je b-lo priznano cdlkovanje zl3tc svetinje za hrabro in junaško zadržanje v ostri pomor.-ki bitki. — frnrl je divizijski general Primož Hala H. Iz Rima p reč?.jo o smrti d vizijskega generala Primeža Dalaria imejitelja številnih cdlkovanj ter gorizjskega častnega meščana. Bil je dolgo vrito let milični poveljnik. Spec:aliziral se je predvsem v zgodovinski vedi In v topniPk" tehniki. Na obeh teh polročjh je napisal številne tehtne razpr-ve. ki so razčistila mnega dotlej še nepojasnjena vprnsonia. Imel je j sina. topniškega &u tnika ki je padel na j b:jšču. ! — Navodlta đalmad *skega guvernerja italijanskim učiteljem. K^kor p.rcča pose- ben dopoln'lni vestnik za Dalmazijo. k ga izdaja agencija :>Agit«. je zbral da'.maz'jsk* guverner Baatianini k poročilu italijanske učitelje, ki poučujejo na dalmnit'jakib š:>-lah. Guverner je podčrtal dolžnosti, ki jih imajo fašistični vzgcjitcljj na cbme;nin dalmazijskh tleh. saj pr čakuje Italija od njih. da bodo duhovna ter socialna prevzgojili dalmazjjsko šolsko mladino. Zatem jim je cčrtal navedila za nadaljnje vzgojna delo ter jih izpodbujal k temu. da pokažejo, kakor so doslej vedno pokazali da ro v DaL maz c"ji najboljši in najz^vednejsi zastopniki italijanskega faš stičnega učiteljstva. - Važen izum. Saleziiancu Ivanu Tri nu v Rimu se je posrečilo po dolgoletnih p o_ učovanj h. preizkusih in po'zku?ih sestaviti napravo, ki cmegeča registracijo vala vsakega iniividua od 0 90 met-ov do 10 m. Z n vo napravo si bo lahko zelo opomogla takozvana marcon:terap-;a. Pri p =kus h z novo napravo so ugotovili izbili;^n;e vel-nih organov, večjo de'ovno cdp:rnast in izboljšanje nočnega spanja. — Drzen vzpon treh hra!>r."h pV'r*>!cev. Iz Domodossole poročaj-?: Trije mladin či Darij Zani, Adran: Vis con t i in Sandro Sgarel!^ so drzno obvladal severno 2t?no vrha Punta d'Arbola, kjer sta p izkusla zaman svojo srečo že leta 1935 Lino Nobili ter Remigij Braneschi.. Po peturnom napornem plezanju so se ponosno vzpeli na vrh in poveličali slavo ital i° žrtvovali na bojišču Bruno Baiardi. vodia fašijake boievuške skupine v kraju Calolzu Cc-rte pri Bergjmu, Franc Fiutnero, vodja skupine A. Časa'ini v Materi, Jo^ip Vivoli tajnik fašija v kroji: Ca- ljubljanski kinematografi Delavniki Matica ot» 14.40, 16.30 18.30. Sloga od 14.30 dalje; Inion ob 16.. in. I a. — Nedelje in prazniki Ob I0.3O. 14.30. 16.30 m IM.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Dnevno dvojni spored: Ob 16.30 in 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30 četvorica najpri-l-ubljcnojših igralcev: Fosco Glaehet-ti. Marin v. Tasnadv, Pal Javor in Otelio Tow v burni ljubezenski drami Rumeni pehel Jb 14.30; v nedeljo ob 10.30 detek-tivsko-kriminalni film Skrivnostna žena Igralci: Anneliese Chlig, Paul Klin-ger, Herbert \Vilk tvlNO SLOGA — TELEFON Zl-Sii Junaštvo v vojni na eni in vsa lirika ljubezni na drugi strani se vam prikazuje v filmu Koncert po želji O tem filmu je pisalo evropsko časopisje ob priliki razstave v Benetkah z največjo pohvalo. — V glavnih vlogah: lise \Verner, Carl Raddatz i. dr. Sodeluje tudi: Maricka Kock, Paul Horbiger ter berlinska filharmonija. KINO UNION — TELLFON 22-21 Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže film Mater D Ji: rasa V glavnih vlogah: Mariella Lottl, Annel ese Fhlig. Claudio Gora i. dr ^ laHnaHsnMinniii štel del Ro pri B.uogm ter fašist vseuči-i.Sčn.k Teseo Veniteo iz Ancone. — Imenovanja :n premestitve Solsk'h nadzorn k<>^-. Minister za ljudsk. vzgojo je imenoval za nova šol ka nadzornika pref. Bruna Čredam v Sondiru ter prof. Tilha Curi.a v Tarantu. Soisk; nadzornik dr. Josip Rcina iz Triesti je bil pr*dcljen pr-svetnemu ministrstvu, dr. t"go Zanoni Je bil premeščen iz Viconzc v Trieste. dr. Igi_ n'j Ncrr.br t iz Parme v V cenzo. dr Bruna Romani iz PiLicenze v Parmo, dr Franc ose.! iz Brc cije v P aconzo. dr. Akvz Ri-vara iz Taranta v Brescijo. dr. Vinko Mau-ro iz C>:enze v Benevento. — Bo'n'lc kl čo na p->moč ženo, ki loži mrtva poleg njoga Nenavaden, pretresljiv dogodek so jo pripetil v kra.u Novcnta V _ centina pri Vicsnzi. Zakobca Co-.cvarol^ sta imela svojo hišica precej daleč na s-i-n:cm. ž w"a st; od marljivega dela. V v.a:l-njesn času pa je CJanevarclo abolel Bol^-zen «.e ;> z?!o v'.ck'a in vsa1::- neč rvi je m >ra!a *ž?na ob d ločen h urah streči z zdravi! . Ono noč se je žena vlegla, kokor . ičo.jno ob str n svojemu možu in je kmalu zaspala. Ob d ločeni uri je Caneva:i> poklical sv\_o ženo, da bi mu dala zdravilo, čutil je ženo pileg sebe. tocia zaman jo je klicaj naj mu pomrgn. Nj se gan'la. Z izrednim' naporom -e mu je posrečijo, da je pr žgal luč. In tedaj je spoznal, da eži ž:na mrtva na p stelji poleg njega. K.^r pa je hijica na samem, ni moTel nikg^r o tem obvestiti, tako da je ležal nekaj ur po'eg mitve žene. šele proti jutru 33 js z vel ko težovo sprcrvjl k cknu, kjer je pri-k! cal nekega mimoidočega in ga prosi, naj pokliče zdravniki, ki je uget vil. da je ub ga žena umrla zaradi srčne kapi. — Iz noOanske Scale. Po Bollinijevi *Me> sečmei-'' uprizarjajo sedaj na milanski Seal B zetovo epero »Carmenm Gunralcrija. Glavni interpreti so Giana Pederzini. Marija M:naz-z:. Benjftmtn G gli ter Antenore Reali. — Vodnikova dru "ha v Ljuhl.an5 obveSča vse one č!ane. ki še nimajo letošnjih kn fig da je dala ponatisniti Vodnikov prati*.o za leto 1013. Po 10. februarju bo letošnji knj'Žn' d"*r članom — zamudnikom na raz-potago. Kdor se Se do danes nI prijavil, na;, tak"j obnovi svoje članstvo. Prijave sprejemajo družbena pisama, Pucclnijeva 5 (pop-! opje Narodne tiskarne), Knj'garna Tiskovne zadruge, šolenburgova 3 in knjigarna Uč teljske ' tiskarne, Frančiškanska ulica št. 8. — M ufžarsM ln''ustri^!ji predstavni i v Italiji. Te dni pri3pe v Milano zastopstvo madžars!c:h industr jcev, strokovnjakov na tekstilnem podrrčju. Omenjeno zaotopstvo sa bo sestalo z zast pnki italijanske tekstilne industrije ter se bo pogovorilo z n.jmi glede načina uvoza ital lanskih tka-ninsk h izdelkov ter proizvodov na Madžarsko. — N va sintetična tkanina. Te dni sc se uspeS-n^ zaključili zanimivi po zkusi. ki se npnašajo na novo s in /ile To je pokazal tud uspeh bonov Ive [II simfoničnega koncerta, ko je bil tudi ^onovitveni koncert popoln im razprodan n so se zan'mali za koncert v prvi \ rs:i KINO MOSTE Naj^oli^: spored: Javor PaJ ln Miehel Siru n, Itosano Brarzi Danes in v ponedoljek ob 17. uri V nedeljo ln na praznik ob 14.. in 17. uri A Predprorlo.ia v nedeljo in torek od iO 30 ure dalje ti .____, _ aT .-^£CBBESamHB^9BBaW flBSHHal t^k; k' o s1--0! že prvo zvedbo. Dejstvo Je, da poslušalec prvč ne udarne v celoti adbe in ne zojame vse globine umotve-la. V nr»ki kritik: hdd brali nekoć: >Po en_ krati tem sli Sanjb s ne moremo osvjiti vse_ p n podt: tc^-ne sodbe. Kakor objsko-v&lec slikarske rastave p'stoji pred umo. tvorom in s: sčasoma ustvari cektnl vtis. kakor po-luša pravi ljubitelj opere po večkrat eno in isto delo. tako bo našel poslušalec koncert v resnični cbraz e mfonlčne tvorbe šele po opeto\"3nem poslušanju sim-fon:čnega dela.« Te msli so naa vodile pri sestavi sporeda ponedeljkovega koncerta, k- bo pr nesel nas'ednja dela: 1) Rcs-ini: Viljem Teli. Predigra. 2) Cajk.vsUi: Prvi Stavek Koncerta za v.olino in orkester, solist Albert DermeP: 3> Schubert: SimfonU iđ h-mol (Nedokonč tnal; A) Dvofak: Slovanski plee; ) Adam č: Scherzo Začetek kOOOCrta bO točn ob pol 7 uri. Predpro-daia v knii^arm Glasbene Matice. _lj i/prava k»»a Matic«' Ca — gostilna »Lcvšin*. — lj Pllia#>ajl javnih iihUižIhmiccv Ljub-lianskc ptikraj ne ima v I■•■ lO 10 t. M cb p.l 5. mi pop. svojo gi vno skupščino v FrancLakansk1 dvorani, W> rljonska ulica. >;a to te oposariajo slasti dani vseh tistih društev k; *o prcš'a v Združenje. — lj Zdru/ u<»ži. —lj Go«p«ilinj«*U| koledar rabi danes vaar ka d' bra gosprnJinja. ne Ml lahko redno zap «uje izdatke, temveč da rsutvesel] svojo družino z dobro pripravljeno hran . Po-ikusite kuharske recepte i/. G >Sp dinjske« ga koledarja! Dob te ga v knjigarn1 T skov« ne zadiuge v Ljubljani, fieleaburgova ulica 3. — lj Natančni spored \ II. sfinfOaVw*ga koncerta letošnje teSOnS, k| pa I I ' priznani naš dirigent Drago M -e sledeč': 1) R ssini: Viljem T' i!. Pred gra k i toimenski opori; 2) Čajkovski: Prvi stavek Koncerta zt vi ]'n» in orkest 'T. Solist Albrrt Dermelj; 3> S ilrobei t! 8Hlf0w njja h-mol. (Nckonč:ma); 1> Dvofak: Slovanski ples; 5» Adamič: BcB ITS • VSa t-\ dela bo izvajal naa izU.ni tlmfoasOSjI 0T-kester, v ponedeljek, dne 1. tsbruarj i toteo ob pol 7. uri zvečer v velik, ualoffS k- đVO-rani. Na komet t. ki prino. •, • ' l dela iz svetovne in domaJe literatura Ml prav posebno opozar am \ Val DSlCS v knjigarn' Glasbene M^t'ce. —lj Delcn-ni ko!tr\>tniki sledeča racionirarta žrvrila: 1. Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike) dnevno 150 gpr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke, 1.800 gr riža, 200 gr tese^nin, 600 gr sladkorja, 100 gr svijskih maSčob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, 200 gr fižola na odreže k A (samo na ljubljanske živilske nakaznice — izvzeti so zalogarji), 600 gr soh na olrezke B. 2. Na dodatno živilsko nakazn co SD I (za ročne delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke. 3) Na dodatno iMlsko nakaznico «D I + n (za težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr kružne moke ali 375 gr koruzne moke. 500 gr rjža, 100 gr I testenin. j »4) Na dodatno živilsko nakaznico j I-f-II-f-lII (za najtežje dalaVCS) skupno: dnevno 350 gr kruhi ali 300 gr krušne m>-ke ali 525 gr koruzne moke, 500 gr rif.a, 100 gr testenin. 5) Na dodatno živilsko nakaznico GM a (za otroke do 3 let) 900 gr r**a( 100 testenin, 500 gr sladkorja, 7.">0 gr marmelade za cdrezek >7VIIc, 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke. 8) Na dodatno bolniško nnkar.nJeo r.a krak dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 1. februarja zjutraj da objave novega cenika Po dogoveru z zastopnicami in zastopniki kon.^umentov, predelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokega komisar! jata spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljublianl ter jih je ta odobril. Z cdkkom vni/2 št. 361/2 1943 Vii. ko* m sari at a za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano dolećene najvišje cene od poncd< ljkjfc 1. februarja 19 »3-XXI zjutraj dalje do objave novc&a eeirka, NajviSje cene. ki je po njih dk-vcljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave pod 10 kg 2 L; rdeče zelje 2.25 L: k slo zelje 4 L; ohrovt 2 25 L; repa. na drobna 1 L; repa na debelo 0.75; kisla repa 2.50 L; motvilec 12 L; rad'č 6 L; gojeni rad'č 10 L: spinača 5 L; rdeča pesa 3 L: rdeče korenje brez zelenja 3 L: rumeno korenje 1.50 L; petertilj 4 L; zelena ! 4 L; rumena koleraba 1.50 L; kolerabi ce • 4 L; črna redkev 1.50; čebula 2 L; salo ta. i 4 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70 L: jabolka U. vrste 5 L: kilogram »nhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L kmad. Kjer ni poeebej naveden liter, veljajo cene za k'logram. Opozarjamo, da vse te * cene veljajo samo za blago pridelano v ; Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljnvj cenik za , zelenjavo in sadje žt. 1 na sinjem papirju. I Posebno pa opozarjamo prodajalke in pro-I dajalce, da mora bti po teh osnak napr -daj vse blago zdravo, otrebljen-> in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa po-vrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mrkra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo bti vidrv> označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogacarjevem tem\.r-tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu fn v SlSki, enako pa sploh pri vseh predajalkah ln prodajal« h po vsej mestni občini ljubljanski. Iz pokrajine Trieste — Pesmi Lilije Cara in. Za soboto 30. januarja je bil napovedan v Trlestu literarni večer v dvorani liceja »Dante Ali-ghieri«. Na sporedu je recitacija liričnih pesmi Lilije Caraian ter nastop sopranist-ke N:d:je Vitli — Ponesrečenci. 381etni Peter Butolo is ulice Pondares 5 je padel po stopnicah in si zlom:l nekaj reber. 58letna gospodinja Frančiška Spadea iz ulice Gozzi it 5 je med spanjem padla s postelje in si poškodovala desno nadlahtnico. Neki avto je povoeil v ul;ci S. Giusto 381etnega Franceta Gerbaza. ki je obležal s poškodbami po vsem telesu, zlasti pa na desnem komolcu. Občutne poSkodbe ima 171etrni dijakinja Blanka Pieri iz ulice Leo 14. Ko j eSla po ulici Gambinl, jt na križišču trčil neki avto v tramvajski voj proge St. 5. Pri tem je vrglo mimo idoco Pierijevo na tla. Šofer je priletel na tla, vendar je odnesel le lažje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. — Poljedelski delavci iz Turiacs, Ron-chov, Fogliana in S. Ganziana so se te dni sestali, da proučijo delo, izvršeno v preteklem letu, ter da sprejmejo od svojih dirigentov navodila glede nalog, ki jih imajo izvrliti v letošnjem letu. MALI OGLASI ČEVLJI vsakovrstni se dobro m hitro popravijo pri Pirnat. Ižanska cesta St. 53 (pet minut od tramvajske postaje. KROMPIR ZA KRMO se dobi pri Sever & Komp., Cesta Arille Rea st. 5 ter ga dobe vsi oni, ki imajo prašiče in drobnico po ceni lir 1.50 za 1 kg. — — Nakaznice izdaja »Prevod«, Gosposka ulica st. 12. oddelek za meso. Kdor Se nt izkaznico dvignil, naj gre takoj ponjo. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 50. januarja 1943-XXI Štev. 24 Skrivnostne sile v semenskih klicah Vitamn plzdmstl ter njegov velik pcmen za življenje — Se vitamini nekateri manj znani Ljubljana. 29. januarja Skrivnost življenja se ne skriva v velikem, temveč v osnovi vsega živega, v stanici, v njenem jedru in v nevidnih telescih, ki žive. kakor se zdi. posebno svoje življenje - v snoveh, dandanes znanih pod imeni: vitamini h< rm< al tVrmenti. Dandanes vedo tudi ž«1 preprosti ljudje, da beseda -vitamin ni prazna Vitamini so skrivnostni, silno mogočni urejevalci življenjskih procesov. Brez njih ni mogoč red v življenju človeškega aH ž valskega organizma; §e ver; brez njih ni mogoče življenje Baje se no poznamo vseh vitaminov, ki jih potrebuje člove ki org nz^m: toda Spoznali smo že no teh ki so znani ter več ali mani raziskani da so skrivnostno pogonsko sredstvo življenjskega motorja Sprevideli smo tudi. da so netrebni vsi ter da mer.)jo delovati vzaiemno v nekem str' r r'o1očenem razmerju. Vitamini lm»-jo torej pomen >:a življenje kr>t enota, po-vr"~"',ni v reki točno določeni zakonitesti Vitamini uroiajo we ^'vl^eniske vmeosr i ' • ' »—q*j r*o rozmnn- ževanja To veliko delo si delijo, vendai morajo ostati tudi pri deljenem delu v za-vezbistvu Z;itr Tnd: m finv če pnvimo ta vitamin je posebno potreben. aH noob-hčdno potreben Neobhodno potiehni so nnibrž vsi: boli točno rečeno hi tore-j hilo reči da so vsi vitamini enako potrebni, ker so vsi odvisni drug od drugega Zato i** tudi pi av da so seznanimo 5e nekoliko z vit"!:iini. kt niso nnsehno dnhro 7nflm ne tako »popularni« kakor n pr oni. k' jih imenujemo s prvimi črkami nberede Vitamin E — proti neplodnosti Otavna sila žlvljenla ie da «=f> živliemr vedno obnavlja: razmnoževanje. Posameznik mora umreti živi na vrsta; toda vrsta živi le, če se razmnožil 1eio nosamezniki življenje ie najbolj čudovita neuničljiva sila. ki jo rodovi prodaiaio dru« drusremu Rodovi Izumirajo, življenje se pa nadaljnje. Kakor prevodnik so- podobno prevaja električno silo električni nrevodnik Toda razlika ie v tem. da človpški rodovi pre-vajajo življenjsko silo skozi čns. e^ktrični prevodnik pa skozi prostor Vsi vitamini so čudoviti kakor 1e pač čudovito ži^-lje-nie. čudež ki večiesra ni In čudovit je vitamin E. vitamin p'odnosti OmoeočT tiste notranje preooese človeškega organizma, ki so pogoj razmnoževanja. Kemizem živi jen iskih sokov Vitamin E kot urejevalec ploditve, je nenhbodno potreben med drugimi činiteMl. ki učinkuiejo vzaiemno. da so izp^ln^eni poboji ploditve Ploditev ni mogoča brez učinkovanja nekaterih maščobmh kislin P »sobnih bel in kovin, pa tudi rudnin Tako je potreben že'ezni mangan Ce zelo primanjkuje vitamina E je sčasom celo povsem onemogočeno nastaianie semena Nastopijo tudi lahko trajne funkcionalne motnje pri samcu da jih ni mojroče več ozdraviti tudi z dodalanjem vitamina hran*, med tem ko so motnje pri samici le začasne. Sorodnost z vitaminom A Vitamin E je soroden z vitaminom A. kar je očitno najbolj v tem. da imata oba vitamina sorodne provitamine. Razen tega sta si sorodna tudi po holesterinovih deri? vatih. ki so v zvezi s spoln'mt hormoni Precej provitaminov A in E je v organih z notranjim Izločanjem življenjskih sokov, n. pr. v hipofizi, jajčnikih, materinski pogačici in cornusu luteumu Ce primanjkuje vitamina E. se pojavijo podobne motnje kakor pri pomanjkanju vitamina A vendar pomanjkanje ne vpliva enako na samca in samico Znaki pomanjkenla vitamina E se pokažejo pri samcu kot nudo izprijenje na semenskem epitelu, pri samici pa nastopi poškodba na plodu samem medtem kc ostane neokrnjena tvorba, na selitev in vgnezditev oplojenega jijčeca; ves spolni proces ostane nespromemen. Toda plod se razvil s normalno le okrrrz deset dni. nakar odmre in ga vsrka sluznica maternice. V semenskih klicah zrna Cisti vitamin E ima obliko sveMorume-nega olja. Topljiv je v alkoiio.u in etru. Odporen je proti kisiku. vročmi in ultravio-ličastim žarkom. V raznih živilih jc mnogo bolj redek kakor vitamin A. Največ ga vsebujejo semenske klice ^šeriičnih zrn in tudi nekatere druge semenske klice nekoliko. Precej ga je v vodm kresi in salati. Nekaj ga je tudi v kvasu. rižu. ječmenu, ovsu, mleku, mesi jajcih in surovem maslu. V mesu, odnosno v živalskem tkivu je največ vita.i ia E v mis čevju, manj ga je pa v nekaki h žlezah in tol- Sčah. Cisti vitamin pridobivajo iz pšeničnih klic Kemična naravi vitamina je cio-bro znana in ugotov ieao je, da u na vči-nek vitamina E tudi krstihMa snov. ki jo imenujemo z jezikom kemikov: C2SH4H02: torej snov. ki ima po 28 molekul ogljika. 48 vodika in 2 kisika. Manj znani vitamini Preprosti čitatelj bolj redko čita o vitaminih H. K. M in P. Ti vitamni tudi niso še tako raziskani kakor drugi, lme-novani po pivih čTkah abrcede Ugotovljeno na je. da so tudi zelo potrebni Tako je vitamin H potreben človeškemu organizmu pri preosnovj tol.^č in nekaterih beljakovin Pomanjkanje vitamina H povzroča rbolenje za sehorejo Dalje je ugotovljeno, da je ta vitamin v naravi zelo re-!ek, vendar ga navadno v naš- hrani ne primanjkuje, že zaradi tega. ker ga vsebin«, tudi krompir Največ ga je v svinjskih in govejih ledvicah, pn tudi v eove-ih jetrah Vsebuje ea tudi kvas Ki kor številne druge vitamine, vsebuje tudi kravje mleko vitemin H Avitaminoz bi se nam ne mlo treba bati. ko bi uživali d^vntj mleka Vitamina H pa ni v mrsu razen v ledvicah m ietrah. Prav tako ga ni v tu. zato tudi ne v moki Čistega vita-: 111 na H >e ne pv: bivajo, z;to pa uporabljajo kot žili a vile etra in ledvice. Vitamini K. M in P Malo je znan tudi vrtan.in K. ki tudi še ni posebno raziskan V narnvi g^a je sorazmerno malo. Ni se nam pa treba posebno bati. da ga bo primanjkovalo v hrani že zaradi tega, ker e:a precej vsebujejo paradižniki Paradižnikov sploh ni moleče prehvaliti zaradi njihove velike vitaminske vrednosti Lahko bi jih primerjali s pravimi naravnimi vitaminskimi konzervami Seveda je pa trob^ s paradižniki pravilno ravnati, da se ohrani čim več vitaminov ter da jih izkoristimo. Zaradi vitamina K mora tudi ceniti ohrovt. Sploh nam dajeta ohrovt in paradižnik najbrž največ tega vitamina. V drugih živilih ga najdemo le zelo malo. Tako ga ni v mnogih rastlinskih živilih ali le zelo malo. To velja za žito in riž. V nasprotju z vitaminom H vitamina K ni v govejih jetrih. Zakaj je potreben vitamin K? Doimali so. da je potreben skupno z vitaminoma C in P pri strjevanju krvi. Vitarm.i K je topljiv v olju. — O vitaminu M ne vemo mnogo. Odkrit je bil v mleku. Soroden je najbrž z vitaminoma A ln BI, ker pospešuje rast in razvoj mladega bitja, obnavlja pa tudi porabljeno stanično snov. — Vitaminom so dajali imena po vrstnem redu abecede, kakor so jih odkrivali. Vitamine, ki so jih odkril: prej, so lahko tudi bolje raziskali. Najpozneje je bil odkrit vitamin P. ki je soroden z vitaminom C, odnosno je nekakšno njegovo dopolnilo. Tako so dognali, da čisti vitamin C. v obliki askorbinske kisline, ne more ozdraviti obolenja, značilnega po močnem krvavenju (purpura haemorrha-gica). Ce pa uporabijo izvleček iz zelene paprike in citronovega soka. bolezen ozdrave. Iz tega so sklepali, da ta izvlečka vsebujeta še nekaj razen vitamina C Končno se jim je posrečilo to snov izločiti in imenovali so jo *citron« ali vitamin P. Abeceda se seveda ne Konča s črko P. zato smemo pričakovati, da tudi vitamin P ni zadnji. Najbrž bodo postopno odkrili še nekatere vitamine in tako se bo veda o vitaminih Se bolj poglobila. Sele tedaj, ko bomo dovolj dobro poznali naravo vitaminov in vse njihove naloge, bo dobila veda o vitaminih večji praktičen pomen Morda bo povzročila celo pravo revolucijo v prehrani ter bo mogoče ne le učinkovito zdravljenje številnih bolezni, ki jih dandanes ne prištevamo med av'tam!noz<\ temveč tudi vzrejanje smotreno z vitaminsko hrano, tako da se bo lahko razvil človek velikih duševnih in ne le telesnih sil. IZzZžzntia št. TJ p o 3 4 • • r r 9 11 12 13 i 14 j m 17 18 19 '20 21 1 oo V'£ _ n o _____ 25 _ 26 «>o _ \j n h M 32 "1 1 H W B6 H i m _ r □ 38 ! \ i r t pil I u i i 'i (3 11 \ ."\ 47 i 48 ■ _ _. _ 150 _ 'M 51 -<* 53 *" " s; L • i 58 57 j 58 ... 59 60 BI Lr -jk 62 h r 1 G3 Desede p cmeriš3 Vodoravno: 1. varuh žena v haremu, 5. ime n priimek švedskega kemika, ki je iznašal dinamit, 14. ime mnogih norvedk h kraljev 16. Mojzesov brat. 17 slovensko m;ško ime. 19 domača ž val (srbohrv.), 21. planet. 23 kemični znak srebro, 24. nas tlači v ?.p-\nju. 25. ozjralni zaimek, 26. ikra.šano m škc ime. 28 grška čika 30. vodna žival. 31 ga tvor ta dve nevzporednl tekoč: premici. 32. na svetu najbolj raz5!r_ jena tekači snov. 34. bonbDn. 37. srbski narodni ples. 38 bor lnica, igrišče. 39. francoska moda za ča-a Ludovika XIV-, 40. moško krstna ime. 41. rumunskj denar (množ.). 42. nomadsko pleme v sever :-vzhodni Evropi in aeverozapadn' Aziji, 41. Cirmament; baldrhin; dei ust, 45. okrajšano žen ko ime, 46. tehtnica, 47. prcpoved3na reč za laike, neposvečene. 49 v Adamovem kostimu. 50 predle g, 51. ne vazalna posest. 52. vzklik boleč ne 54 del telesi. 56 japonska mera. 57 pristanišče v neverni Afriki, 58. evropsk vulkan. 60. podzemel sk" hodniki, 62. angleški dramatik 63. dono-dek iz obresti. Navp'ćno: 1. enaka vrednost, 2. medmet. 3. nemško mesto :b Donavi. 4 nizoasesn ko mesto. 6 talijanski spolnik 7. naziv za redovn ka. 8 glasbilo. 9 število. 10. ženska iz grške mitolog je. ki jo je Zeva spremenil v kamen. 11. piipadnika evropskega naroda. 12. vel ka krča, 13 erbij. 15 sveč^nost-na m-ška obleka. 18. nauk o junak h m bogovih. 20. ožgana porjavela. 22. drag knmcn, 24. vboga;me, 25. debel, širok obroč. 27. del postelje, 29. prijeten vonj n okus, 30. teniški lopar, 31. del rasti r.e; i ploh temeljni del kake stvari, 33 žensk-ime (ljubkujoča oblika >. 35. veznik, 36. svojilni zaimek. 37. tatarski pcg'avai, 42 francoska reka. pritok Rodana, 43. cig^-reta, reka v Srbiji, 46. prevozno sredst'-o, 48. zleč n. 51. predplačilo. 52. grška b g n a krivice, 53. reka na Hrvatskem, pritok Save, 55. latinski pozdrav, 57. medmet. 58. pe^em. 59. površinska mera, 61. vezn.k. REŠITEV KRI2ANKB št. 26. Vodoravno: i Smederevo, 9. trm glavo 10. aha 11. lak, 13. Ra, 14. .-rp, 16. ro. 17 pleša. 19. milimeter. 21. omikana. 22 N da, 2?.. se. 24. ep. 26. nu. 27 sen. 28 notirati. 30. raca, 31. Ana. 33 mora. 34. srep, 35 lta. 36. tla, 37. rn, 3S. realen. 39 nikainc 41 "ikona. 42. kan. 44. kita. 45. s: n . Navpično: i. staromoden, 2. mrha, 3. Ema, 4. da, 5. Estremadura. 6. it. 7. Evoi, 8. ozkosrč^n. 12. ar 14. slikanica, 15. pse. na. 17. plin. 18. ata, 20. IM. 23. 3o!ne. 25 por tn ki, 27. Stara Loka, 29. tara. 32. Ape-nin:. 33. mernik, 34. &lan, 36. tele. 38. rana. 40. kot. 43. AN. NAPAČNO JE RAZUMELA. — Pokaži gorpodu doktorju jezik. — pravi matj hčerkici v /.drnvnišk ordinacija. — Ali osla tudi. hče-rkica. mamica? — vpraša Iz Rima: l*rihod skupine italijanskih naseljencev i/ \/hodne Afrike Strešna smrt portugalskega farmarja Na neki farmi v Angoli je Ml lani sredi novembra umorjen portugalski posestnik Carlos Laquela. Njegov morilec pa ni bil človek, temveč takozvani ptičji pajek, poleg »črne vdove« najnevarnejši izmed pajkov. Zelo redki so primeri, da bi paiek zakrivil smrt človeka, ki njegova velikost in moč nista v nobenem razmerju z niim Zato je vzbudila Lauelova tragična smit tem večje presenečenje. Laquela je po napornem delu čex dan proti večeru zadremal kar za mizo in končno tudi trdno zaspal. Ko je stepil njegov hlapec v izbo, da bi ga nekaj vprašal, mu je ob strahotnem prizoru zaprlo sapo. Na mizi, nekaj metrov od njegovega gospodarja, je nepremično čepel velik kosmat pajek. Pogled svojih strašnih oči je imel uprt v spečega farmarja. Hlapec se je zdrznil cb misli, da bi se utegnil Laone'a prebuditi in zganiti, kar bi takoj povzročilo reakcijo pri prežečem pajku. Hlapec ni prav nič dvomil, kaj bi se v tem primeru za*odilo. saj je takoj spoznal nevarnega pajka. Rad bi ga bil ubil preden bi se gospodar prebudil, če bi nnglo vrgel na pajka edejo, bi rešil gospodarja strašne smrti. Tako je hlapec v naglici razmišljal, ka^ti odločiti se je bilo treba hitro. Toda prišel je prepozno. V trenutku, ko je pograbil odcjr», da bi se priplazil do pajka, si je farmar pomel oči in iztegnil reke. In že se je pognal pajek proti n emu ln ga ugriznil v vrat. Prestrašeni hlapec je planil iz izbe In začel klicati na pomoč. Prrvs + Mi pn domači in posrečilo se jim je ubiti pajka, ki je skakal Iz kota v krt. da bi se rešil. Farmarju niso megli več pomagati, pajek mu je bil prekri..nil na vratu žilo odvodnico in nesrečnež jc še istega dne umrl. Hlapcu so očitali, da ni gospodarja pravočasno zbudil Zagovarjal se je, da bi bil V tem primeru pajek napadel njega, ker ie budno spremljal vsako njegovo kretnjo in čepel na pr^ži. Primeri smrtnesH ugriza po pajku so kot rečeno zelo redki. Nesrečnemu Por.u-racu je ncs'aio us dno to, da je zaspal za mizo. Ta čas je pa prilezel v sobo pajek, ki bi ga bil sicer opažal. veku vedno novi 1n-1c. bj po~tnli ljudje kmalu plešasti, ker jim la?je neprestano izpadajo, enim boli. druaim manj. V mladosti izgubi o ovok dnevno 30 do 100 las, v srenji starost1 povprečno 90, na stara leta pa nad 100. Lasu nj odmerjeno doltjo življenje, kaiti na glavi ostane največ štiri leta. potem pa izp-ade. Človeku morajo torei la-je sproti rasti Doč;m menjajo žival' dako vodno ob določenem času. gre ta proces pri človeku nepretrgoma in neepa/eno. Kolibo spanja pstrc!ru;e»t3? V zgodnji mladosti potrebuje t-lovt-k največ spanja, pozneje pa vedno manj. Enoletni otrok mora spnti povprečno 1* ur dnevno. S štirimi leti se skrči potreba po spanju na 14 ur. 15Vtm deček potrebuje samo še 10 ur spanja dnevno, da se njegov organizem normalno razvija. Odrasel človek mora spati dnevno povprečno 7 do 8 ur. Pozneje pa p t rebule Se manj "manja. Starim ljudem zadostuje že 5 do 6 ur spanja. Važne r"2r:!t? cafffo Ravnatelj trlerskega deželnega muzeja prof. dr. ven iS ji> predaval pod okriljem društva za koristna razlskava-nja o važnih arheoloških p,,;'I'"'i v r*Jvn~č-ju mesta v z.adniih leih. Med drugim bo našli arheologi mozaik, po sto'ru ln tei.n.ki zelo podoben gnanemu nenninSkemn mozaiku. Naleteli sa tu li na staro steno rimske dvorane v obsegu 10 00 v 7 20 m. ob loženo 111 rl i z mozaik« m Nad to dvorano je bil srednjeveški zid. z rimrkimi sten-sVkami Prava senzacija so bile pa najdbe, na katere je naletel severno od amfiteatra. Po stari'i ustnih !/• i In pismenih doktr ionih je bil v rimskih či-sih v Trieru cirkus, ki so ga v hvalnici cesarju K^i^tnntinu fotn 310 primerjali %\ rimskim eirkusom Maximom. Prof. von Masso\v je mnenja, da ta cirkus ni bfl v tistem delu mesta, kjer so stala svctiSča, temveč tam kjer so bili javni nasadi. Človeški las ^nrcnc32 189 "jzmzv I,nc;e na č'ovcški r'nvi rico carr.o s^tetf, *emveč je znana tudi ni bova trpežno^t. Učenjaki so se zanima] ko'jko prenese 'as in dognali ?o. da je trpožnost in raz-teznost človeških las zelo ir/iična Temni lasje so mnooo moenojš' od svet! h. Čim svetle;ši so !a;je. tem manj so od-porni Najmočnejši so kot rečeno črni lasje Crn las prenese obtežitev i5o do 180 gramov Motvoz ali celo vrvi. sp'etene iz človeških !a>. se zelo močne. Samo po -ebi razumljivo je. da se ravna trpežnost •a-u po njegovi debelost'. C:m debelejši ie las tem močnejši je Najtanjši so najsvetlejši najdebe'ejši pa črni lasje. Učenjaki so tud; točno preštei lase na človeški š'avi. Odrasel človek ima povprečno 80 000 las Zanimivo je. da 'e barva las nekako v zvezi z ni hovim številom Gostota las še ni bila točno ugotovljena. Eni -o iib našteli na kvadratni centimeter 170. dru;:i pa pravijo, da jih je manj. Ugotovljeno je pa. da 'majo svetlolasi Hud je največ los na glavi, manj pa čmo'nsi. najmanj pa rdočolasci. Manj zna-o ie. da lasje h tro ra^to ^n da se tudi obnavljajo. Ce bi ne rasli č:o- D:!t rrr :k rr tod Siničke so naše najkorl st ue |ie pt'č1'**, ker z največjo vnemo pokončava jo razna škodljivce. Neki ornitolog je DelCO< ti il. da bi bilo konec človeštva na zemlji če bi ostnta sedem let brez ptic, ker bi mn razni škodljivci požrij vsa hrano. E-a sama siničja družinira s 3\oi!ini mladiči pokonča na leto dober ^tot :>.u*»k To jc ogromna množina, če pomislimo, da prida že na en gram reč tisoč dr©h**Ni z-'A 'k. Siničke pokončajo največ žuželk pozimi, ko pofclra'0 iz deevsine skorja ajiliuva jajčeca in ličinke. p:!f.i» sodiačem — ObtotasM Imate, da ste razblB na. totV tel javi slavi st I? — Priznam, toda nameraval tega nisem* — Torej vi ni. te namciavali toZitclja udariti po gkivi ? — Ne. ne, nap 'no ste me razumeli, gospod iq Inik! To sem nameravaj, samo stola nisem hotel razbiti PROFCSOB8KA — Kaj mi ne boata li. gospod profesor? Predvčerajšnjim sem po-rrtaJ del. — Ni mogoče! In ste že vstali Iz postelje ?! DOBRA STKAN — Mar mislite, da vam bom tole kljusa tako u.ago plačal? Saj se mu vidijo vsa rebra. — Tem bolje, se vsaj lahko prepričate, da mu nobeno ne manjka. Ab J. O. CURWOOD: 54 rahantova polja ROMAM Prebivalstvo se je bilo zbralo na robu ravnice; komaj se je pokazala, je nastalo med ženskami sovražno mrmranje, med tem ko so jo moški mračno pogledovali. Kamor koli se je obrnila, povsod so se odmikali od nje, kakor bi se bali, da jim prinaša nesrečo. Divja golobica ji je v svoji nedolžnosti ponavljala besede, ki so jih izgovarjali, in tako je naposled spoznala resnico. Cenufsajo ji ni več zaupal; duša Srebrne pete ni res prebivala v nji; Tajaoga se je bil zmotil, in z njenim prihodom je bila padla nesreča na ves seneški rod. Divja golobica je celo slišala, kako je neka ženska rekla, da bi morala vsiljenka, ki je zavzela mesto Srebrne pete, z belim ujetnikom vred umreti ob mučilnem kolu. Toda dekletce, ki je trepeta je držalo ročico v Tonijetini roki, ji teh besed ni prevedlo. Obe sta bili v prvi vrsti čakajoče množice, ko se je pokazal Tajaoga z možmi, ki so mu bili ostali. Sindas je bil rekel, naj nikar nihče ne stori ujetniku zalega, ker mora ohraniti svoje moči za muke Tonijeto ie izpreletela groza. Množica okrog nje ni bila več tista, ki jo je bila videla ob svojem pri- ho-lu Nekaj peklenskega je žarelo ljudem iz oči. ! Jeemsov stric, star prijatelj njenega ocota, mož. Tajaoga je prišel. Njegov obraz je bil kakor mar- [ ki je bil Indijancem zmerom kakor rodni brat, morna krinka. Ne da bi jo pogieial. je šel mimo ! dokler mu niso Mohikanci umorili sestre, ki jo je Tonijete, tako blizu, da bi se ga bila lahko dotak- j ljubil nemara z večjo ljubeznijo, nego ljubi on, £in-nila, ko bi bila iztegnila roko. Za njim je stopal | das. Diighlenovo Marv. Toda šindas je ostal hla- ujetnik, mož visoke postave in širokih ramen; za obleko so mu bili pustili samo hlače. Dva voiščaka. vsak z ene strani, sta ga vodila, ker je bil slep. Votle očesne jame, skoraj skrite pod košatimi obrvmi, so dajale njegovemu rdečemu, okroglemu obličju izraz človeka, ki v sanjah tava okrog Vendar pa ni bil videti rotrt zaradi strašne nesreče, ki ga je bila zadela, niti ne v strahu zaradi bližnje mučne smrti. Očitne se je zavedal, da ga gleda mnogo ljudi, kniti držal je glavo pokonci, kakor bi iib hotel videti. Tonijota je omahnila; za hin se ji je zazdelo, da se vse vrti okrog nje. Le s težavo se je opomogla. Ujetnik je bil Hepsiba Adams. XIX. Izmed vseh je bila samo Divja golobica opazila, kolikanj je pogled na ujetnika presunil Tonijete. Ko je prvi trenutek groze minil, sta ostali sami. kajti množica se je bila z divjim tuljenjem strnila za Tajaogo in ujetnikom; sredi te zmešnjave sta se vrnili v kočo, ki jo je bil Jeems postavil zraven Tajaogo ve. Neutegoma je poslala Divjo golobico po Šindasa; in ko je prišel, ga je jela milo prositi, naj mimo vse mržnje, ki jo utegne imeti do njega, reši ujetnika smrti, ki mu grozi. Povedala mu je. da je ta belec den; ne meneč se za njeno zaklinjanje, naj ji pomaga v tej strašni stiski, je odšel in ni niti z najmanjšim migljajem pokazal, da ji ostane kako upanje. Ta jalov poskus je storil položaj še težavnejši. Najprej je obžalovala Jeemsovo odsotnost, nato, ko je bolje premislila, pa je zahvalila Bo^a. da je bil daleč: kajti rastoče hrumenie ljudstva, smrtne pesmi, vrišč otrok in rjovenje divjakov, kakor bi se hote pripravljali v čedalje večjo be^nost, ko so kakor blazni rojili okrog mučilnega kola. vse to ^e zbujalo v nji strašno prepričanje, da za Hepsibo ni več rešitve Ko bi bil Jeems tu. gotovo ne bi dal usmrtite sjtrica. ne da bi vsaj poskusil boj. ki bi se bil mogel končati samo z nie^ovo pogubo. Ta misel je okrepila v Toniieti namen, da stori za ujetnikovo rešitev vse. kar more Zato ie z zvesto malo prijateljico počakala, da se je seneški glavar vrnil v svojo kočo. nato pa je z Divjo golobico in Kolom stekla k njemu. Taiaogov hladni snrejem ii ni pustil boTvekaj upanja. Najprej se ii ie zdelo kakor bi se le s težavo premagoval, da ji ne iztegne rok naproti" potem pa je glavar prekrižal roke na prsih, io mirnn pogledal in se kratko zahvalil m njen oHck Z^elo se je, kakor bi mu bila nesreča, ki ie zabela niogov rod, dala še ponosnejše lice in ga storila enakega kralju, čeprav je bil samo poražen glavar, ki se je na smrt izmučen vračal med svoje ljudi. Novica, da je ujetnik z Jcemsom v enakem sorodstvu kakor on s Sindasom, ga očitno ni ne presenetila ne ganila. Potrpežljivo je čakal, da je pohčer* jenka končala, nato pa je zmajal z glavo in pokazal na solnce. ki se je nagi! alo v zaton rekoč, da mora ujetnik umreti. Njegovo ljudstvo hoče predati belca, ki mu je ubil tri hrabre nike, ognju, da ga požre; ko se stemni, se mora mučenje pričeti, kakor terja običaj. Dodal pa je. da Tonijota lahko govori z ujetnikom, ako želi Tako govore" ; gle tal proti vratom, od koder so se. čim bolj se je Mižala toma tem strašne ie razlegale smitne resmi. ki so jih prepevale ženske na drugem koncu mosta. Nato je znova izpre^ovoril. Tonijota naj se podviza, kaiti večer je blizu Ujetnik je v A^ebajevi koči ob reki. kjer ga čuvata Bin 'as in Adeba sam. Gledal je za njo. ko je naglo odala z Divjo eolo-bico in Kolom, in da go bi mo^la ta mah še vHoti, bi bila opazila na niera ne1"1 i čudnega — izpre-membo. ki je nastopila takoj ko je octal sam. Tonijota je vsa zaso^o i k Adebaievi koči in zagledala lovca, ki \% 1 puško med nogami ne-eibno sedel pred vrati Zraven njega je takisto na tleh sedel Sindas Oba sta jo videla, da prihaja. Za hip se je obotavljala nato je odločno krenila naprej Šindas je vstal, sc obrnil k A^ehrnu in nekaj rekel; potem ie mignil z gHvo nrotj vratom koče, kakor da jo je že pričakoval. Vstopila je. Urejuje Joaip Zupančič — Za N&roano uaJLarno tnui Jerao — 2s loeenftuu aei ueta. Ljuuomii voičiC - Vsi ? ^judij^aj