370
Nekaj o lastnem časniku kmetijske družbe
kranjske.
Občni zbor kmetijske družbe sklenil je po nasvetu novoizvoljenega tajnika za vzbujenje podružnice poleg mnogo druzih predlogov, naj z novim letom počenši družba izdaja namesto naznanil lastni kmetijski list, ter je tajnik predlog skušal vtemeljevati s tem, da naznanila, kakor jih je družba izdajala do zdaj, niso potrebna in brez koristi, nadalje da bode mogoče njemu kot potovalnemu učitelju objavljati svoja predavanja, in konečno je skušal dokazati, da družba more izvršiti njegov predlog brez novih stroškov, ako opusti „naznanila", in iz vsega tega bilo je jasno, kakor je govornik mnogokrat ponavljal, da to mora biti.
Gosp. Rih. Doleuec podpiral je Kramerjev predlog z naglasovanjem, da mu mora družba skazati zaupanje, da se ne sme ustavljati prošnjam in željam kmetovalcev, katere se uže ponavljajo leta in leta, in skuša ugovar-
jati formalnim razlogom gosp. Muraika, ki je dokazal, da predlog ali predlogi, stavljeni po gosp. E. Kramerju, niso bili prav nič vtemeljeni, nekateri celo nerazumljivi in da naj se zato v pretresanje in rešitev izroče glavnemu odboru, kateri naj o tem poroča prihodnjemu glavnemu zboru, ako bi predloga izvršiti ne mogel. — Tudi dr. Poklukar se oglasi ter odločno protestira zoper sodbo mladega tajnika, da družba ni nič storila, sklice-vaje se na vse drugačno sodbo vseh preteklih občnih zborov, vse naše dežele in vsega slovenskega ljudstva o delovanji in o zaslugah pokojnega tajnika dr. Bleiweisa za kmetijstvo naše; na kratko povdarjaje popolno nejasnost dokazovanja Kramerjevega in zavračevaje popolno ne resničnost trditve Dolenčeve, da bi kmetovalci uže leta in leta ponavljali željo po lastnem listu kmetijske družbe, ter konečno naglasuje službeno dolžnost potovalnega učitelja, da z razumnim in dobrim podukom oživlja naše poljedelstvo in podružnice, ker je ravno za to nameščen in plačan.
Na mestu bo tedaj, si utemeljenje predloga nekoliko bolj na drobno ogledati.
Prvo, s čemer „tajnik" dokazuje potrebo lastnega časnika, je to, da so sedanja „naznanila" nepotrebna in nekoristna. Ali je razglaševanje, kakoršno določujejo družbena pravila, potrjena po c. kr. vladi, potrebno ali nepotrebno, o tem, mislimo, imajo v prvi vrsti odločevati tisti, kateri so v pravilih to določili, tedaj vsa družba in c. kr. vlada, katera ima pravico in dolžnost, se natanko podučiti o delovanji družbe, kateri se zaupajo visoke, za podporo kmetijstva namenjene svote. — Govornik ni utemeljeval nepotrebnosti ,,naznanil", ker bi bil s tem tudi dokazal nepotrebnost posebnega lista.
Dalje je trdil govornik, da so sedanja ,,naznanila" nekoristna in sicer zato, ker še le čez leto dni druž-niki zvedć, kaj se je zgodilo s sklepi občnega zbora.
Da ta ugovor razjasnimo, moramo omeniti prvič to, kar obsegajo „naznanila", drugič pa, kako je do zdaj kmetijska družba razglašala vse, kar zadeva družbo in družbenike.
Uže pogled v naznanila kaže, da ne obsegajo edino obravnav občnega zbora, temveč vse pomenljivo o delovanji kmetijske družbe celega preteklega leta; naravno je tedaj , da se nahajajo v njih poročila o sta-rejih, pa tudi najnovejih delih družbe. — Cel6 napak pa bi bilo, tvarino, ki se nahaja v „naznanilih", primerjati z novicami svetovnimi, katere zanimajo samo, dokler so nove, a potem ne. — Veči del tega, kar družbe store v povzdigo kmetijstva, zgodi se redno s pomočjo vlade, in se uže zato ne rešuje mahoma. Ako ima pa družba izvršiti kaj nujnega, posluži se enako privatnim osebam telegrafa, osebnega pisma ali naznanil, katera se družbenikom osebno dopošiljajo, ali časnikov, o katerih sme misliti, da v roke dohajajo večini udov itd.
Morebiti je mislil gosp. govornik, da „naznanila" tudi zato niso koristna, ker so presuboparna, obsegajoča samo uradno delovanje glavnega odbora. Pa temu ni tako, ker nezanimivega za kmetovalca ni skoraj nič, o čemer sklepa družba ; „naznanila" pa obsegajo tudi mnogokrat prav zanimive razprave in poročila do c. kr. vlade, in ako bode novi tajnik morebiti spisaval bolj zanimive spise, popravila bi se tudi v „naznanilih" pomanjkljivost, ako bi jo bil do zdaj morebiti kdo nahajal v njih.
Nam se tedaj dozdeva, da govornik ni ne dokazal nepotrebnosti ne nekoristnosti „naznanil", še manj pa s tem potrebo lastnega lista.
Ako si ogledamo drugi tajnikov vzrok v dokaz potrebe lastnega lista,   „da bode imel kje objavljati svoja
371
predavanja", smo pa prav resnično v zadregi, ali si ogledati poprej razlog sam ali govornika, kateri ga izusti, V občnem zboru odgovoril je na ta ugovor tajniku dr. Poklukar rekoč, da ga je on koj, ko je došel po svojem imenovanji za potovalnega učitelja, naprosil, naj mu pošilja govore, ker upa, da bode zanimivo za vse kmetovalce, kar bo predaval v posamesnih krajih. Toda kaj je bil vspeh te prošnje ? Vspeh bil je ta , da se do zdaj skoraj o nobenem predavanji ni Čulo zanesljivega , vsaj vredni-štvu „Novic" ni došlo ne eno poročilo Kramerjevo, pa tudi v druzih slovenskih časnikih nismo brali nikdar avtoriziranega poročila, Zato smemo vendar vprašati rr.i in z nami vred kmetovalci vse dežele, za katere je potovalni učitelj nameščen, kdo je temu kriv, da tisti, ki so toliko let prosili za kmetijskega učitelja, zdaj ne zved6, kaj on dela in uči, in ali je podučevanje njegovo vspešno ali ne?
Mi mislimo, da gosp. Kramer, ki naprošen ni skrbel , da bi bilo mogoče objavljati njegova predavanja, vaaj ne bi smel tožiti pri občnem zboru , da tega ni mogel, in to navajati kot vzrok za potrebo lastnega lista.
Eno je se ve da resnično, da na prošnjo vredni-štva bodi si tega ali unega lista sme učitelj odgovoriti „da" ali „ne", ker gospodar njegov je c. k. vlada.
Oglejmo si tedaj, ali ni morebiti vsaj vlada pri na-mesčenji potovalnega učitelja kaj poskrbela za to, da kmetovalci izvedo, kaj kmetijski učitelj uči.
Ker bode prav kmalu minulo štirideset let, odkar so ,,Novice" organ kmetijske družbe brez vsake plače, zato je tudi vredništvo „Novicu čulo, da je c. kr. vlada po vprašanji kmetijske družbe potovalnemu učitelju v njegovi „Dienstesinstruktion" v §. 8 naložila dolžnost, „da s koncem vsacega meseca deželni   vladi   (razun   druzega)   naznanja   bistveni
obseg predavanj"-------in zadnji stavek citiranega
§. se glasi: ,,der wesentliche Inhalt seiner Wandervor-trage wird durch das Fachblatt „Novice", sowie durch die ,,Laib. Ztg" veroffentlicht werden, damit solche ein Gemeingut der Bevolkerung werden", to je : „Bistveni obsežek njegovih popotnih predavanj bode se po s tr okovn j aš kem listu „Novice" in po ,,Laibacher Zeitung" prijavil, da jih more izvedeti vse prebivalstvo."
Ker potovalni učitelj toži , da ne vč kje priobčiti svojih predavanj ter se je izgovarjal pri občnem zboru z vprašanjem do navzočih: „ali hoče svojim poslušalcem reči danes: naročite si „Narod", jutri: naročite si ,,Ljudski glas", drugi dan morebiti: naročite si „Brenceljna"; po teh vprašanjih se smejo kmetovalci naši nadjati, da namerava naš kmetijski učitelj v svojih predavanjih skrbeti za prav mnogvrstnotvarino, tudi za ,,Brenče lj n a" kaj, toraj smemo tudi mi vprašati g. Kramerja : ali je bral on svojo instrukcijo? in ali ve, kaj mu je glede predavanj dolžnost, ali ve", da ima po svoji službi izrecno dolžnost; naznanjati deželni vladi vsak mesec vse bistveno svojih predavanj in to tako, da iz teh poročil more vse prebivalstvo naše dežele podučevati se?
Vprašati bi imeli še marsikaj, kar pa za danes še opustimo; le eno upanje pa moramo v interesu naših kmetovalcev uže danes izreči, namreč upanje, da bode c. k. deželna vlada vprihodnje malo bolj strogo na to gledala, da potovalni učitelj spolnuje svoje dolžnosti, in da se vprihodnje ne bode skrivalo, kar ima izvedeti pravico vsa dežela.
Izgledi, katere je govornik na pomoč klical iz sosednih dežel, za glavni odbor niso bili novi, ker dobiva one liste , odkar izhajajo, ne da bi ga bili zapeljali s tako poskušnjo  zamenjati  našo   dosedanjo   metodo;   pa
tudi postopanje kmetijske družbe štajarske se mu bo težko zdelo vabljivo, ker tam družba plačuje po 600 gld. samo za to, da sme prilagati svoj list „Slov. Gosp.", Pri vsem opisovanji cvetečega stanja unanjih kmetijskih družeb pozabil pa je tajnik opozoriti na to, da vse omenjene dežele imajo uže zdavnej ali lastne kmetijske šole ali pa tudi še zraven večletno podučevanje po dobrih potovalnih učiteljih. Pri nas pa z učiteljem poskušamo še le eno leto.
Prav tako malo srečni so bili računi tajnikovi, s katerimi je skušal dokazati, da vsa ta prememba ne stane ničesar.
Preidemo tedaj k razlogom druzega zagovornika Kramerjevega predloga, gosp. JR. Dolenca. Ta je trdil, „da moramo tajniku skazati zaupanje, in drugič, da je predlog njegov želja, katero uže kmetovalci ponavljajo leta in letau.
Zadnjo trditev ovrgel je govorniku dr. Poklukar v obraz, sklicevaje se na vse prejšnje zbore, vkaterih se sploh le zinilo ni o novem lastnem časniku. — Pa tudi gledč zaupanja pritožiti se menda gosp. Kramer nima vzroka, ker glavni odbor odprl mu je vse svoje prostore koj po prihodu njegovem in za tajnika priporočil ga je občnemu zboru soglasno, akoravno je o delovanji njegovem preteklega prvega leta prav malo izvedel; zaupanje skazati mu je bil namenjen tudi po nasvetu Murnikovem, ki je šel na to, njegove predloge prevdariti, in ako ao res mogoči in družbi koristni, izvršiti jih.
Večega zaupanja ne more lahko zahtevati novo došel, malo poznan človek; in glavni odbor, v katerem brezplačno delajo odborniki uže 10, 15 do 36 let, imajo tedaj o tem, kaj in kako se ima delati kmetovalcem na prid, morebiti tudi nekoliko skušnje, — ne more lahko več storiti v takem slučaji, ako misli, da bode tudi v prihodnje imel brezplačno delo in odgovornost ves odbor, ne pa samo tajnik.
Tudi se je sklicavalo v občnem zboru na sklepe nekaterih podružnic, podobne predlogu tajnikovemu. Nam se zdi, da ravno podrobnost predlogov bi pričala za neko sorodnost njihovo. Morebiti bi tudi o tej zadevi novi tajnik vedel kaj povedati, ker tudi o tem ni ravno skrivnostno ravnal, kdo mu je vedno bobnal po ušesih, da mora kmetijska družba imeti lastni list.
Glavni odbor ima tedaj nalog, rešiti sklep občnega zbora. Kako ga bode rešil o tem, mi nimamo določevati, upati hočemo, da ga reši na korist družbe in kmetovalcev, pa tudi v obrambo časti svoje preteklosti in časti moža, kateremu vrednega naslednika žalibog ne bo kmalu dobila družba.