% •š> *\i H 0»» c « a: m naP re dek naroda! f^ogi do cilja! | NAR© VESTN S ^ * o NATIONAL HERALD. ^ 35 Največji sl< v Zedinj The Largest the United S to»W*|g i dvotednik »S ržavahi £g, ¥eekly in * F America. T DULUTH, MINN., THURSDAY, AVGUST 21 , 1913. — ČETRTEK, 21 . AVGUSTA 1913. Volume 11. — Letnik 1L msiSMKjRa&stsmm S VES 5 HODNI VESTNIK” PLIVE HM REJ, ; 19 TRUPEL J NAJDENIH ! LIND PRI HUERTU 15 OSEB POGREŠANIH, i MEKSIKA ODKLONI - POSREDOVANJE. Parnik State cf California' se po- -- topi v Gambier zalivu. Nikdar! Lind -je -m. nun-de e »spojil;. 4r Ppoun, živi, dihajoč vspeh. Obračamo se zategadel do vse ^vnesti s prošnjo sa sodelovanje. Naš namen je, napravi- ■‘ga Vestnika” organ, ki je potreben vsakemu Slovencu lil pri zajutreku v njo 5 strelov in jo vsmrtil. Policijski načelnik je Marshall¬ ov sosed, in ker je slišal strele, je vlomil v Marshall-ovo hišo. Mar- pest, če se kmalu republika ne vmi ri, in če se ne zvoli predsednik po ljudstvu. oi/nki, ki je potreben vsaki slovenski hiši, vsaki slovenski sba p ubežal je v podstrešje in si je ko i™ je pri srcu napredek slovenske narodnosti, ko- p 0gna j s trel v možgane. Otroci in blagor človeštva, prispevajte k tem vresničenju. Mi : družine so bili navzoči pri vstre- ino t a - Dam P° ma S a i° izpeljati naš načrt, in dvigniti naš na -! jj en j u matere. |j J So P la j°i da bo tvoril v javnosti vpoštevanja vredno ljud-!_ : U . se ;°tudiv gospodarskem oziru povspel do višjega blagra, j Le s pomočjo vsakega " in v STO MRTVIH IN RANJENIH V EKSPLOZIJI. pu, 2a ®ore narod korakati naprej in navzgor. Z združeno - ori: ° VS! pot do blagostanja in sreče. da mi ne vemo vsega. Zato ste pa Vi naš up, naša : M esto Meksiko, 19. avgusta. l . n sp e Vanjem stvarnih dopisov in razprav bomo vsi poma- Eksplozija, ki se je pripetila v J L Tar i I predmestju, ker sta trčila skup že- , tl,di odvisno ecl Vas, koliko imamo oglasov. .Oglasi so ; lezniški voz naložen,z železom in ■ 15 -; s l A * \ Sevanju vsakega časnika, in Vi lahko veliko storite { drugi naložen z dinamitom je pov- ' gVSK* 1 V ^ §0Veih . da oglašajo njih podjetje tudi v NARODNEM i zročila sto mrtvih in ranjenih _ i U ’ ° | Nesreča se je pripetila v najbolj ^ l trikratno tedensko ali dnevno izdajo, bi ta korak ! obljudenem delu mesta žrt^ko storil kot mi. Vedite pa da ie to zvezano z novimi stre- , večinoma zenske m dekleta. Hiše ^ volje vsikdar storili mogoče nekoliko več, kot so v okolici oOO čevljev so razrušene, ZNANSTVENOST PROTESTIRA PROTI VELIKI DUHOVŠČINI. Bruselj, Belgija. Protestni vi¬ har se je dvignil med vsem umet¬ niškim svetom vsled pastirskega pisma s katerim prepoveduje rim¬ skokatoliški kardinal in škofi vsem duhovnikom, učiteljem in stari- šem Belgije obiskati znanstveno razstavo v Ghent, Med drugim prepovedano je ob¬ iskati stavbo, kjer so izložene fine umetnosti, fine rezbe, in moderni kroji obleke. Calumet, Midi., 20. avgusta. — Položaj na bakrenem okrožju je nespremenjen. Obe strani se držite trdno. i Detroit Federation of Labor je predlagala guvernerju,, da naj prevzame država operacijo rudnikov, dokler se zadeve ne poravnajo, in da naj skliče k zborovanju zakonodajo, ki bo preiskala razmere v michiganskih rudokopih, 'ki so povzročile stavko. Ta federacija, ki je najmočnejša v državi Michigan, je strogo obsodila guvernerja Ferris, ker je poslal nad delavce milico, in ker se ne upa pokazati na stav - karskem okraju. Guverner je največ radi tega odpoklical večino vojaštva. Finski narod je jako zaveden in složen, in ker je med delavstvom polovica Fincev, ki bi storili vse za delavsko organizacijo, in za pro¬ sveto in koristi delavstva, je gotovo, da stavke še ne bo konec, po¬ sebno, ker se skebi bojijo finske odločnosti in finske moči, ki ni v teh slučajih prav nič izbirčna v posluže vanju sredstev, da se doseže delavska zmaga. Finci, številno v prilično isti moči 'kot smo Slovenci, vzdržujejo tri mogočne dnevnike, in njih delavski ponos jih dela po¬ vsem močno silo, katero mora- mogočni kapital spoštovati in vpošte - vati. In kar se tiče organizacije, strinja se “Narodni Vestnik” po - polnoma ž njimi, posebno, odkar se je razodelo v Washingtonu, da je prispevala “National Association of Manufacturers” letno pol mili¬ jona dolarjev, da bi uničila unijonizem, kateri je 'ista moč, ki se bojuje za koristi organiziranih in tudi neorganiziranih delavcev. Vsak dalekovideh človek, izven priganjači in izkoriščevalci suž¬ njev, mora priznati, da bo nastala sužnost, revolucija in anarhija, če se bo dovolilo organizirati finaneijelno močnemu kapitalu, delavstvu pa ne. Dokazov je povsod dovolj — povsod je nezadovoljnost, stav¬ ka, in rast radikalne unije I. W. W. kaže, da delavstvo bolj odobruje vporabo sile proti kapitalu, kot pa fconzervativnejši ■ in zakonitejši t.jo ženo, da bi dvignil zavaroval- j nastop American Federation of Labor. Radi tega je glupost. deloda- nino 60,000 mark. {jaleev, da se bojujejo zoper unijonizem; s tem si reže kapital sam svoj Pogoste liitre smrti njegovih so- j V rat. rodnikov so vzbudile, v policiji V prsih človeka, ki dela z rokami, je ravno toliko človeške narave gih, in bil je aretiran. Hopf je bil v verigah na pokopališču ko je policija izkopala ostanke njego¬ vih starišev, dveh njegovih žen, in dveh njegovih otrok. Truplo iu>p.'žcljenja, kot v prsih onega, ki ne dela itie, kppv prsih on^a. ki uslužbuje delavstvo. V prsih trpina je ista ljubezen do svojcev, do domačije, do vdobnosti, do sreče, do veselja, ko‘t v prsih nedelavca. On občuti, da ima pravico do svojega deleža uživanja sladkosti živ¬ ljenja ravno tako, kot ima pravico do dela in do revščine. Nihče ne more odvzeti teh občutkov od zavednega človeka. Vsako! človeško NAPADEN OD BIKA ' REŠEN PO PSU. Lost Springs, Kans., 19. avgu¬ sta. Farmerja Thompson napadel je bik, ga je podrl in mečkal po tleh in bi ga vsmrtil, da mu ni pri¬ šel pes na pomoč. Pes Se je z vso besnostjo zagnal v bika in ga je grizel, tako cla je bik šel nad psa in je pustil farmer¬ ja katerega so nesli na varno. Psu ni mogel bik do živega. obsegu, da prinaša naš list danes skoro toliko j 1 ■ ■ s ^ 0v 6nski list v Ameriki. Mi smo žrtvovali zopet; ' ’ a sm ° dobili unijski znak. In, če se zavzamejo ener-! aaši somišljeniki, naši prijatelji, naši naroč - OČE VMORI DRUŽINO ito Ja ? ce ’ in pridobi vsak le po enega novega naročnika 'til __ ±. it.i__ - no /J O Vi V * ® r ^od mi Z0 P e l nepričakovano stopili na dan v iaKi ji C 0 sr ®dstva opravičevala. Hekai in naročnice so z malimi izjemami točni plač J maler ■- . POTEM ŠE SEBE. New York, 18. avgusta. Naga j trupla Mrs. Mary Lake in njenih četverih otrok, v starosti od 18 d a -*“£ a jih je, ki so z naročnino zaostali, in te vljudno j do 8 let> s0 bila najdena v njih hod 3V< L° dolžnost in poravnajo naročnino, ali P a j stanovanj v Brooklyn, grozno ° s ^ 01 nli. Če so zapreke, kot štrajk, brezposelnost, rfizmesai -jena. Poleg njih je vmi- j? 1 dtage volje počakamo, ne da bi prenehali s poši - ra j n jj b imoz in oče, Henry Lake. 1 Ve rio, da je treba jesti, tudi, če trenotno ni za-, Kakor j e Ogledalo je on vsmrtil ! vseh pet, in potem je še sebe šmrt- ^kloJ 6 ’ da os tanemo slovenskemu narodu in slovenskemu no .ranil. ua Jeni -■ • ' 350 TISOČ MOŽ DELA POTA. Kasas City, Mo., 20. avgusta. — Tisoče prostovoljcev se je zbralo iz zapadnih missourskih farm na poziv guvernerja Major in so žr¬ tvovali vsak dva dni v svrho na¬ prave in poprave potov. matere bilo je na željo Hopfa^sež-; bitje, če ni ubogo na duhu, upa doseči boljše življenje za sebe in za one, ki so mu pri srcu, za one, kateri so mu dragi, katere ljubi. Če se kratijo človeškemu razredu, ki dela in proizvaja, te človeške pravice, ta up, potem bo nastal pekel ravno tu na tej zemlji. Kar se ne doseže z lepa, doseže se s silo. Upanje je, kar nas varuje anarhije; zamorimo, to upanje, in vstaja, prekueija je tu. Delavci, hodite mirni in složni. Mi vemo, da. je treba jesti vsak dan, da je treba skrbeti za stare dni, za otroke. Stavka je boj; in ker ste šli v ta boj, kličemo vam — vstrajajte ! Vam slovenski trgovci in podjetniki pa polagamo na srce, po¬ znajte vaše odjemalce sedaj v vojskinem času ravno tako, kot ste jih gano, in izkopali so nje pepel. V pepelu matere so našli znan¬ stveniki arzenik. Morilec je trdil, da je rabil arzenik, da bi ohranil pepel. V vseh drugih ostankih se je našel isti strup. Policija je našla v kleti Hopf- ovega stanovanja dovolj glivic azijske kolere in Škrlatice, da bi se zamogla vsa Evropa okužiti. Našla je, da je Hopf dobil na po- poznali v času mira. Stavka ne bo trpela na veke; in vaš uspeh, ali dlagi ponarejenega imena neke zdravniške tvrdke 15 raznih gli¬ vic, s katerimi bi zamogel povzro¬ čiti razne smrtnonosne bolezni; Policija sumi, da je imel Hopf namen' zastrupiti najprvo svojo tretjo ženo, potem se zopet poro¬ čiti, in spraviti še četrto ženo s sveta. Tretjo ženo nagovarjal je, da poviša zavarovalnino. ROPARJI OKRADEJO ŽE¬ LEZNIŠKEGA URADNIKA. Moorhead, Mimi., 18. avgusta. Dva maskirana roparja sta vsto¬ pila v tukajšnji železniški urad in oropala sta agenta za tikete za, $170. — Zaprli so 35 mož, vendar po¬ licija dvomi, če imajo pravega. vaš propad, vaša priljubljenost ali vaše sovraštvo, je odvisno od tega, če ste vi odkritosrčni prijatelji delavstva, ali če ste hinavci in se pri¬ lizujete delavstvu le tedaj, kadar je vposleno, in vam nosi dolarje. Rojaki, bodite prijatelji, bodite tovariši tudi sedaj v boju. Delajte roka v roko sedaj, kot ste poprej, in prijateljsko delajte na veke. Upošte¬ vajte pregovor: “Kakor zlato v ognju, tako se skuša pravi prijatelj v nesreči!” V soboto pride na Calumet John Mitchell, podpredsednik “Ame¬ rican Federation of Labor”. Govoril bo v “Palestra Rink”. 'Ihii r :/f ai pod vsemi poc-oji Nadejamo se pa tudi mi, da Tragedija se je pripetila gotovo " a ~ ^.^jene rojakinj- ‘ ^ “ranijo njihnaldonjenost in prijaznost. h zbudi! je pri sosedih sumničenje. 7' ^ cenjene rojakinje pomagajo k vspehu v vsehjž e ali 4 dni nazaj. Duh iz hiše ^ranijo njih naldonjenost in prijaznost. *ž m °čjo bo NARODNI VESTNIK plovel naprej in na-: in policija je vlomila v stanova¬ la blagor Slovenstva. Torej, rojaki in rojakinje : nje. Trupla so bila razrezana m | v vsakem bil je strel. MOŽ ZAKOLJE ŽENO PREREŽE SI VRAT. Chicago, 111., 18 avgusta. Vsled prepira s svojo ženo se je JVilli- am Shida, 30 let star, tako razka¬ čil, da je zabodel žepni nož pet¬ najstkrat v njo, potem je zabodel svojo 8 letno hčerko in si je pre¬ rezal vrat. Sinda je mrtev, žena njegova vmira, dekle bo pa okrevalo. Trije drugi otroci, ki so videli napad, so poklicali policijo. TOLOVAJI NAPADEJO VLAK V OREGON. Portland, Ore., 20. avgusta. — Pet roparjev je napadlo Šoo Spo- kane brzovlak pod mostom na East Tivelfth Street v Portland, in so šli z revolverji v rokah med pot nike, katere so oropali vsega ime¬ tja. Iztrelili so kacih 20 strelov, da so ostrašili železničarje in potni¬ ke. Policija je prijela dva moža, ki HARRY THAW VJET V € AN ADI. Coatieook, Que., 20. avgusta. — Harry K. Thavv morilec Stanford JVhite-ja, ki je všel iz Mateaivan zapora za umobolne hudodelce, je bil prijet tukaj. Sherbrooke, Que. 20. avgusta. — Družina Thaw je potom odvetnika predložila sodniku Giobensky-ju prošnjo za takojšno zaslišanje in opr ostenj e Thaw-a. Ljudstvo soču¬ stvuje s Thav-om in je ob njego¬ vem prihodu kričalo “Pustite ga! Oprostite ga!” TRIJE MRTVI V ŽELEZNIŠKI NESREČI. Crary, N. D., 20. avgusta. Tri tuji možje so vsmrčeni v železniš¬ ki nesreči Great Northern vlaka Orienta! Limited. Okoli petnajst oseb je težko poškodovanih. MNOGO KONJ VSMRČE- NIH RADI BOLEZNI. Shields, N. D. 18. avgusta. — Vladni živino.zdravniki so vstnrti- li stotine konj v Standing Rock in PRODA FARMO CENO SE VSMRTL Fergus Falls, Minn. 19. avgusta. Mladi farmer Rudolf Hedler se j;' vstrelil, ker je prodal svojo farm. po $50 aker, iu jiozneje se mu je ponujalo $100. Hedler je ime¬ na banki denar. dijanski rezervaciji vsled konjske sta bila pijana in osumljena ropa. [bolezni na gobcu. Zgube so velike, Joe Barron je bil nevarno obstre-j ker ne plača vlada več kot k več- l.jen. On se je vozil na vrhu zadnje ga voza, brez da bi plačal voznino in izrekel je da je skočil z voza ka¬ kor hitro je začul strele, tfer da ga je nekdo obstrelil ko je bežal od v laka. jim $100. —- za konja. Nekateri Indijanci, ki so imeli vse premo¬ ženje v konjih so hudo-prizadeti, posebno ker je pobitih toliko kobil da bo šlo težko za zarod. ŽENIN ZBLAZNE VSLED NORČIJE. Hillsboro. N. D. 18. avgusta. — Charles Beals je zblaznel, ker se njegovi sodelavci preoblekli enega izmed njih za dekleta in so ga po¬ ročili ž “njo.” Beals je bil povsem prevaran, in je vzel stvar povsem resno,- Ke¬ rnu je zvečer “nevesta”! pobegni¬ la, je ?,blaznil, DULUTH. — Članom društva “Duluthski Slovani” št. 107, J. S. K. J., se na¬ znanja, da se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta, ob 2. uri popoldne v tidkaraiških prostorih N. V. dru¬ štvena seja., na katero se vsi člani najuljudneje vabijo. Na dnevnem redu so jako važne zadeve, katere se mora pri tej seji rešiti, zaradi tega naj nikdo ne izostane. John Movern, predsednik. — Zahteva za poulično elektrie no železmico z Dulutha v predme¬ stje New Dulutb je tako resna, da bo mogoče osnovana nova družba, 'ki bo zabela ‘takoj z zgradbo že - lezniee. Uprašanje te izpeljave je ležeče na mestni upravi. In če iz¬ da mestna uprava novi družbi do¬ voljenje, in če ji odkaiže cesto, po kateri zgraditi železnico v New Dulutb, se bo z 'delcm takoj priče¬ lo. Zglasila se je neka družba, 'ki je voljna vložiti poj miljona do ¬ larjev v novo podjetje. New Duluth dobi baje še drugo tovarno ob reki St. Louis, in zato se Duluthski trgovci tembolj zav¬ zemajo za električno zvezo. — Ravno danes zjutraj našli so v kleti njegovega stanovanja na 1610 Kast First Street truplo bo¬ gataša John Me Alpine s kroglo v možganih. V rolkah je držal re¬ volver. Mc Alpine je bil eden pr¬ vih bogatašev v Dulutb in vsbm je velika uganjka kako je šel v smrt. Sumi se, da je bil v kleti tat ker je kletno okno odmaknjeno, in Ida se ga je Mc Alpine tako vstrašii, fco je šel v klet v-sled ro¬ pota, da je padel,, in se po nesreči vstrelil v glavo. — Ysak potnik dene lahko na Soo postaji prtljago sam pod ključ. Postaja je opremljena z au- tomatično skrinjo za spravljanje prtljage. Skrinja je iz jekla, in vsaki predal svojo žabico, iz ka tere se dobi ključ s pomočjo ko ■ vanega denarja. Če se porine v ključavnico denar, pride iz nje. ključ s katerim zamore potrdit od¬ preti in zapreti svoj predal. — Kar se tiče volitve glede re¬ ferenduma Hicken-ove postave imajo vsi volilei pravico glasova¬ ti pri volitvi dne 16. septembra. Istim, ki so se vpisali pri zadnji redni volitvi ni treba registrirati sedaj; isti, ki pa niso vpisani, se pa vpišejo na dan volitve na vo - liscu in takoj potem oddajo glas. — Nek ropar je pobil na tla med Smithville in Ga:ry PIrvata George VabnivJč-a im 'ga je oropal $50. New duluthski policaj Mo - oney je zaprl 20 letnega Steve Čeligo-ja, kateri je z Vabnivič-em skup 'stanoval, in. je obdolžen na¬ pada in ropanja po izpovedi na¬ padenega. — Duluthski unijski delavci ne priredijo pohoda po mestu na La¬ bor I)ay. Dopoldne bodo priredi¬ le umije piknik v Fairmont park. — Več kot sto Fincev eaika, da se odpre finska socijalistična šo¬ la na Špirit Lake pri Dulutb. No¬ vo poslopje, s kojirn bo šola mno¬ gim posvečena, bo dogotovljeno okoli 1. oktobra. Učilne sobe iz - ročile se bodo pouku že preje. Le drugo in tretje nadstropje, kjer bodo spalne sobe in razne dru. - št vene sobe, ne boste gotovi pred oktobrom. — Ro'dy Orlič, salunar na 5516 Releigh cesti, je bil aretiran, ker je dovolil 'ženskam v salon. Sod - nik ga je spustil pod $100. varšči¬ ne do prihodnje obravnave. — V Fitger-jevi pivovarni je ponesrečil delavec Louis Gram. Pa del je z visočine na trdi tlak. G ran je tezjto poškodovan. Prepe Ijali so ga z rešilnim vozom v St. Mary bolnišnico. — G. M. Paulus je našel ob je¬ zerskem obrežju mrtvo moško truplo. Mrtvec je bil usmrčen s strelom, kateri ga je zaidel v de¬ sno sence. Policija je mnenja, da je mož storil samomor. Revolver ja niso našli. Nikdo ne ve kedo je mrtvec. — Vtonil je v jezeru Superior 15 letni deček Johnnie Cook. Truplo so našli. Fant je bil vpo - slen na žagi s svojim očetom. De¬ ček je delal na plovu iz hlodov, in najbrže mu je spodletelo in je pa¬ del ter vdaril z glavo ob brunu, da je bil nezavesten ko je ždreal v vodo, in je v nezavesti vtonil. V našem uradu so se zglasili: Rojak Mike Muhvič, Peter Mi¬ helič, George Mamut, Jddin ¥eks Marko Sterbenc vsi iz bakrene - ga okraja na Michigan. Frank ’ Bengar, John Koprivec in Frank Tome iz Ely, Mfcm. Rojaka John Zidar, policaj in Joe Brince trgovec z mesom in groeerijo, Eveleth, Minn. — Salunar A. Fritz iz Eveletha, ki se nahaja v svetovno znani bol¬ nišnici v Rochester, Minn., kjer so ga Zdravniški strokovnjaki Mayo ' operirali za vnetje slepiča ali penesajdis mam poroča, da je operacija dobro vspela, in da se v kratkem povrne med svoje roja - ke. Rojak Fritz jako hvali oskrbo v bolnišnici zdravnikov Mayo, in poroča, da prihajajo bolniki iz vseh strani sveta. Rojak Fritz upa, da bo zamogel vdeležiti se konvencije J. S. K. J., če pa ne pa tem potom pozdravlja vse brate delegate in želi veliko vspeha v prid J. S. K. J. BIWABIK Trgovski klub je pri zadnji seji vgilbal v mestni hiši kje bi se ku¬ pil prostor za farmerski trg. Isto tako se je vgibalo, da bi bilo tre¬ ba okoliškim farmerjem boljše ceste na Pike Siver čez javno za- bavališče. CALUMET. MICH. -— Delo v Hill rudniku se je vstavilo, in 200 rudarjev je zgubi¬ lo delo. Na sekciji 15 gradijo novi šaft, in 'dela bo tam v kratkem do¬ volj. CHISHOLM. — Pred tukajšnjim sodnikom zagovarjala sta se salunar j a- Os- car Haazbloon dn Gust Peterson glede prestopka prodaje opojnih pijač mladoletnim. Najbrže se bo jima odvzela salonska koncesija. — Delavci pozor! — Slovani iz Chisholma in okolice imeli bomo skupni shod v finski dvorani dne 23. t. m. zvečer. Govorilo se bo gle¬ de stavke v Michigan, ker se je prišlo na sled, da se klatijo agenti michiganskih družb po okolici in skušajo izvabiti poštene delavce v skebstvo. Ant. Mahne. ELY. Šolski čas se 'bliža.; zatoraj po¬ trebujete,. trpežna obuvala, obleke blago 'za obleke, in sploh vse kar potrebujejo šolarji in šolarice. Vse se dolbi po nizki ceni pri Peter Bezek-u, Ely Minn. — Gospa Maks Kustik je bila operirana v bolnišnici za rakom na obrazu. — Cenjenemu občinstvu na Ely naznanjam, da imam v zalogi vsa¬ kovrstno obuvalo. Moške čevlje, za dečke, deklice in otroke. V zalogi imam zelo trpežne gumijaste čev¬ lje (R.u: ber-Boots.) Kadar potre- — Cenjenemu občinstvu na Ely bujete obuvalo, pridite in oglej¬ te si mojo zalogo predno kupite kje drugje. Priporočam se mnogo- brojnim naročbam. — John Gra¬ hek slovenski čevljar. — Poročila sta se Mike Brala in gospodična Katarina Brala. Za¬ ročenca nista nič v sorodu četudi imata slično ime. — Stariči John Mrhar dobili so krepko hčerko. — Ogenj je vničil trgovino in blago tvrdke R. S. Miller & Co. in pohištvo družine Berg. škode je okoli $21.000. Vnelo se je na mo- stovžu in kmalu bilo je vse v pla¬ men«. EVELETH. — Deklica 15 stara iz Eveleth-a se je tako daleč zmotila, da je šla z italijanskim postopačem Pasqua Ho Pacciano živet v gozd, 2-3 mi¬ lje daleč od mesta Eveleth. i Marica je hotela poskusit ka¬ ko je Indijansko 'življenje, 3 dni in 3 noči je bila ta revna deklica zunaj na prostem in dva večera sta zvezde preštevala, eno noč pa mislim da se je mogla skrivati pred solzami svoje matere,, ki. so padale z nebes. Dragi roditelji njeni! Kje ste imeli oči, da jo ni¬ ste pogrešali, in da niste videli ka 'ko in na kafešneim potu je Vaša revna Manica, ki se je dala tako daleč zapeljati in zmotiti. Vjel jo je policaj Zidar im Joe Fran - eelj. Italijana so zaprli. Naročnik, skega lista Narodnega Vestnika. — Zadnji petek napravila je toča precej veliko škodo napolj - skih pridelkih v naši okolici. Vrt¬ nine so največ trpele; na žitu se pa malo poana. Košnjo končali so večinoma kmetje v lepem vreme - mu, in krme pridelali so v obilici — Farmerji, ki vozijo na trg v Eveleth povprašujejo občinski Od¬ bor za javni trg, katerega ne mo¬ rejo najti, ker ga ni, vzlic vsem obljubam občinskega odbora zad¬ njo zimo in spomlad. Občinski od¬ bor se drži gesla, da je zagovor dober, četudi ga prinese pes na repu.Farmerje tolažijo občinski odborniki, da ima stvar v rokah posebni odsek, ki pa menda tudi spi, ker tržnega prostora ni nikjer četudi je že skoro zopet zima tu - kaj. — Pri nas se prikazujejo med Metodisti preroki “suše”. Apo - stolj abstinentov A. L. Rankin je po dolgih govorih pripravil svo¬ je verne dečke od 12 do 15 let, da so se svečano odpovedali vsem o- pojnim pijačam. Čas bo odločil, če bodo te prisege storjene po kri¬ vem ali ne. Čudne pripomočke 'imajo razne cerkve kako rešiti človeštvo bede in ubožtva. GILBERT. Župan Barret pozdravil je ognjegasce, ki šo se zbrali Likaj iz 'vseh krajev železnega okraja. Prišlo je deset društev, ki se bodo vdeležila raznih tekm in raznih športnih iger. Zasedanje in vežbe se bodo vršile 3 dni. Šest blokov glavne ulice je okinčanih s zasta¬ vami. High sehool godbe iz Virgi¬ nia, Buhi, in Gilbert bodo igrale. Vdeležila so se sledeča drštva: To wer, Buhi, Virginia & Rainy Lake Co., Elba, Genoa, Schley Gilbert, Kinney, in Mc Kinley. Med pondeljskimi govorniki bil je tudi governor in County attor- ney Warren Greene. Danes v pomdeljek se je vršila igra z žogo ali baseball, zvbčer bi¬ la je parada, koncert in ples v finski dvorahi. HIBBING. — Pocestna kara, katero je vo¬ dil Karel Shubat proti Ohisholm, skočila je s proge v stranski ja - rek. Nek tuji potnik se je vsled tega iieanatno poškodoval. Dru¬ gim potnikom se ni pripetilo niče sar hudega; bili so pa tako raz - burjeni, da ni mnogo manjkalo, da jih ni motorman dobil. Motor¬ ni am je vsleld tega obtožen in je pod $1500. varščine. — Najlepše in najmodernejše poslopje na Hibbing bo zgradil Farmers’ Club za okraj St. Louis. Nova stavba bo v prvi vrsti name njena za razstave. V pritličju bo¬ do prostori za trgovine. Stavba bo zavzela 36 čevljev v širokosti, in 200 čevljev v dolgosti. — Letna dirka, ki se vrši vsako leto, obeta vspeti 'boljše kot kate¬ ra prejšnjih dirk. Prijavilo se je mnogo dirkačev. KMER. — Letos se je zgradilo ob obrez ju jezera Vermlilion in na otokih mnogo stanovanj in vil, in ta o - kraj bo v kratkem eden najime - nitnejših letovišč. Nekateri boga¬ taši postavili so krasne vile, dra¬ gi zopet kabine iz bramor. VIRGINIA. — Delo pri tlakovanju ulic je polovico dogotovljeno. 'Položilo se bo Še osem blokov cestnega tlaka, in kacih petdeset blokov obče - stnega hodnika. Mesto Virginia je krasno mesto, in raJčunjeno po prebivalstvu ima toliko tlakova¬ nih ulic kot katero drugo mesto v Minnesoti. — Nova telefonska zveza se na¬ pelje zaipadmo od Orr skozi Little Rock. Vezala bo Virginijo narav¬ nost z mestom International Falls in Beaudette. •— Naselniki v okolici Orr so mnogo storili kar fee tiče potov in cest. Z izsekavanjem odprli so le¬ pi kraj, ki bo enkrat gotovo pri¬ ljubljen izletnikom. — Slovenci in slovenska dru - št v a iz Virginia, Eveleth in Gil - 'bert so imeli velikanski zlet v Kinross park. Sviral«f je godba mesta Virgi¬ nia. Izletniki so se peljali na pik¬ nik na posebnih karah, in na zlet- nem prostoru se je vršil ples, na¬ stopili so 'govortniki in vse je kra¬ sno vspelo. Najboljšega sloven SPOMINJAJTE SE OB RAZ. NIH PRILIKAH SLOVENSKE- 1 GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. GROSE Y. — Lola Blair, 28 let stara, se je tukaj zastrupila s karbolovo ki¬ slino, med Sasom, ko jo je policaj čakal, da bi jo aretiral radi vla- eugarstva. Izpila je štiri unče strupa, in mesto v zapor je bila prepeljana v mrtvašnico. CALUMET.. — Ogrka Vronika Sz&rvado je bila poslana nazaj na Ogrsko, ker je prišla v Združene države zoper- stavno. Ženska je pustila v sta¬ rem kraju moža in otroka, in pri- sedši na Calumet se je poročila z John Palkovič-em. Nje prvi mož je v 'blaznici, 'in otrok je brez var¬ stva,. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Zaklan je bil v Coalton, Okla., rojak Valentin Voga. Potegnil se je za rojaka Louis Vidika, katere¬ ga, je hotel nek Anglež napasti. Mesto Vidiku je Anglež zasadil Vogatu nož v trebuh, v hrbet in prsi. Vsega skup je dobil šest sun¬ kov z nožem, tri smrtne. Bilo je prisotnih 5 slovenskih fantov, ki so. jako korajžni v besedih, pa ro¬ jaku ni pomagal nobeden, ampak so vsi 'zbežali. R.ojak se bori s smrtjo v bolnišnici v Tulga, Okla. Usmrčen je bil v Pueblo, Golo., rojak Jakob Hočevar, star 30 let, rodom iz Suhorske fare na Kranj¬ skem. V,darila ga je vroča tračni¬ ca, in vsled hudih opeklin, je umrl. Bil je član društva Orel. S. N. P. J. NOVA POSTAVA pomenljiva za homesteadarje. Po vladnem zakonu z leta 1906 bo vsak prvi državljanski papir, ki je bil vzet od 26. septembra 1. 1906 naprej, neveljaven, kadar je star sedem let. Papirji, ki so vze¬ ti pred tem dnem, so vedno ve - Ijavni. Ta postava ima posebno veliko važnost za one, ki so vzeli “home- stead” na podlagi prvega držav¬ ljanskega papirja. Samo podani¬ ki Združenih držav imajo pravico do zveznih zeirdjišč. Zato naj vsi tisti, ki so vzeli prvi državljanski papir po 26. septembru 1906, pred¬ ložijo takoj ta papir v “District Oourt”, da bodo dobili drugi pa¬ pir pri prvem prihodnjem podr - žavljenju inozemeev. Kdor tega ne stori pred 26 septembrom 1913. bo zgubil homestead. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. L. T., Cleveland, O., V Avstriji dovoli minister m bogočastje vsa¬ ko vero, če nje ulki in nje ustava ne vsebujejo ničesar zoperpostav nega in nenravnega. Priznane ve¬ re v Avstriji so : Rimsko-kutoli - ška, Staro.-katoliška, Grško-kato- liška, Evangelijska (Augsburška, ali Lutrovska in Helveška ali Reformirana) Evangelijsko-bra - bovška, Gregor j anska-armenska in Židovska. Najvišji justični sod V Avstri - ji je: Najvišje sodno in kasači j - siko 'sodišče na Dunaju. Za tem pri de _9 Nadsodišč, in za temi 71 O- krožnih sodišč. Okrajnih sodišč je v Avstriji blizu 950. Na Ogrskem zove se glavno so¬ dišče “K'iraly Kuria”, in je v Bu- dapešti. Avstrijska in Ogrska so¬ dišča imajo toliko skupnega kot vi in jaz — nič. K. S., Butte, Mont., Z ozirom na novico v številki 152 N. V., gle¬ de indijanske rezervacije Fort Pečk v Montani Vam ne moremo vstreči glede kakovosti zemlje. Zemlja je najbrže dobra, večino¬ ma prerija. Uprašanje je le zavo¬ ljo dežja, katerega tam včasih manjka. Dvomimo, da bi tam rastlo ovočn’0 sadje, Vspevajo pa vsa žita in lan. Registrirati mora¬ te osebno v Glasgovv, Miles City, Havre ali Great Falls, Mont. Če 'dobite zemljo ali ne, nikdo ne ve; stvar je loterija. Registracija se konča 23. septembra. L. S. New Dulutb, Minn. Šin - gelni se prodajajo v vezih (bun - dle), in sicer jih je skup 350. Dol¬ gost šingelbov je 12 palcev, 14 palcev ali 16 palcev. Širokost je ražlična; vendar povprečno sme se računati, da je Vsak šingle 4 palce širok, zato ker so vse vezi enako široke. Kaidar so šingelni položeni, je povprečno 4 palce iz¬ postavljenega vplivu vremena, o- stanek pokrivajo drugi šingelni. Če stanejo šingelni $4.50 tisoč (štiri bundelm), in če je Vaša streha 40 čevljev dolga in 16 čev¬ ljev široka, potem bodo ‘stali šin¬ gelni $51.84. Mali oglasnik. NAPRODAJ je v veliki slovenski naselbini ‘bli¬ zu U. S. Steel Plant trgovina z groeerijo, mesom in železnino. — Lepa prjlika za rojaka, katerega veseli trgovina. — Podrobna po - jasnila daje upravništvo “Narod¬ nega Vestnika”, 405 ~W. Michigan St., Duluth, Minn. UČITELJSKO SLUŽBO v slovenski farmerski naselbini v Gormans, Wis., dobi Slovenec ali Slovenka, k'i ima skušnjo, za pouk v ljudskih šolah. Plača po dogovo¬ ru. Okraj je lep. — Frank Klan - čar, Willard, W IS. POZOR ROJAKI! Hiša z gostilniško koncesijo in lota na prodaj, na najboljšem pro¬ storu v Gilbertu. V hiši je vodo - vod ; prvo nadstropje ima' 8 sob in 2 kopalni sobi. Istotam se proda več sodov izbornega domočega vi¬ na, velika zaloga raznovrstne dru¬ ge pijače in smodk. Kdor se požu- ri je lahko v 30 dneh srečen. Vred¬ nosti je za $8000, proda se vse za $6000. Vzrok cenene prodaje je: Starost in slabo zdravje. Marko Matekovieh, gostilničar, Broad - way St., Gilbert, Minn. AKO POSTANETE Pfciff dor želi postati kedaj premožen, samostojen • K. |B ^^n^bje, ne namenja m ne močvirja. Tu se kupi n o st od lastnika T. KERSTEN-A samega, zato dobite do Z ^ la ^ a ^ -,4- a /1 Irolro rjoTVilnolro ./Iran a -* FARMER z lepega in samostojen malim denarjem, naj si kupi , Be o liG K ^ i ' te . e lU L bi 1 * kV 1 ■‘»LV* r na U Jj' ELCORA. IV 1 ATTAFFA & FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHP KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR C0 W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan SL, Doli y »i )a ‘... „n in 3 - 1 r 'dru?. 1 Želel" 1 NAZNANILO. Kdor hoče puške od $6.00 na - prej, ali šivalne stroje od $26.00 naprej, ali najfinejše 25 let jam- čene britve od $2.00 naprej, naj se zglasi pri podpisanemu. — Po - pravi jam puške, samokrese, šival¬ ne 'stroje ter brusim britve, nože in sploh vse redilno orodje. Za de¬ lo jamčim. V popravilo mi lahko pošljete tudi po pošti. — Pišite mi in Vam natančno pojasnim pisme¬ no. — Edina slovenska trgovina te stroke v Ameriki. Za cen j. na- ročbe se priporoča K. Bauzon, 6120 St. Klair A ve., Cleveland, O. CONRAD & HARD POGBEB - mKA IN KONCESIGNIRANA KLAZZI.CA. Wau- 'iegaa, Bil. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevn ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 115 So„ G-enesse St., Wua3regan, UL Tel. št. 732. Slovencem in PIrvatom v Wankegan in'.okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami.- Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. j. A. PETROSHIUS 12 lOtli St. So. CMcagpo, 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. Naznanilo in priporočilo, ' Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. w, S t’ £ pri i m d LOTI PRI JEKLARNI Ali ste videli pred kratkim jeklarno v Duluth, ki stare Mtn«, ničlo ^7-iriaii rvnidlit^ c•o-m ir-, -1^ + ^ t. 1 . &25 ,000,000? n . iste T^eli, pridite sem in jo poglejte, ker ta jeklarna i večjih m najmodernejša vseh jeklarn sveta. Delo je stalno leto'in da G-ary prvi oddelek meji na Steel Plant na zapadni strani "in , lahko kupite lote po $300.00 in dražje na lahke obroke. ’ Sledeči so kupili lote pred kratkim: Peter J-knke in Lonic p Eveleth, lli.ri.3a., John Novljan, iaa Ana Hovach is Aurora Min« • rusiek Galacii iz Pinevill«. MTiTinn. ’ 111 Joser G-alach is Pineville, Minn.. Vse podrobnosti dobite če pišete ali govorite z MARS VOBČANŠER, Eveleth, Minn. FRANK TORKAR, ®ary, Bnluth, Mina. FRANK HITTI, A:o.rora Minn. 6 JWY UNO 202 Palladio Bldg., I! a!l v pisarni pri jeklarni. lil ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA P0LITIČNEM35 2 .t. " SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI] (!la ™ Pw MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! 4 ? J#® ,9 iitsom intbeBonS ..comein f igndv jomg# NASA BANKA NAJ BO VAsA BANKA Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete m n jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem P r0 “ je ‘ li sameznih oseb, tvrdk ali družb. ^ PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO g ODSTO" Miners Stale Bank cMsholsJSi bloške ceste š zamena. • in z Nano- 0 v Ljubi j, ji neznanega < ii se piše Fr; je pridružil. 1’ ti je obljubil srbel delo. Po 'prihaja ravno!, ni obiskal s: hbribe, a ima "m tedaj Je; •di svojega. ,J. Omenjala sta le nihotel sumiti i da je ime _ oko knjižico ■»iava se im. J e 2. t. n ' ^Proga sp 0 ; ' »sipa Petk *W ' tosi g na S fl aesreča * e «bili v tz M raae na el J» sta sp T hat a sta n a olbf ' a po .DULUTH, WIHillPEU I PACIFIC ul! 'EiTEiS !TEi EM Western Canada SPEČIM RATE DULUTH toWINNIPEG TICKETS ON ŠALE AUGUST I 5 th to 31 st TICKET OFFICES: 424 We»t Superior Street , , Spalding Hote! NorthweBtern Line Statlon First National Bank EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banica na Mesaba kapital in preostanek $ 122 . 000.00 ižiib cen Pošli farno denar v Avstrijo po najiužj Parobrodni listi za vse ^ Plačamo obresti po 3 od 1 5 aedel Ja n, ..^rad-bj ea, N1 ‘ a „?. So Pol,o ^ )ajo v sal bil , )( lla 1 ? 91 ’ 2 rv nšli Je POia, ’ Po*,-!, , U1 iavii sjJlHii "i f H; i; i V P S i(, 0 SgO r °2, V , h,, h;; So "’av at, lt tn e ne v noi-o Dflluth Brewing & Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobrojj 3 ^ v steklenicah pod imenom :: tudi pivo v sodčkih. ‘ Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range Sil' 00 '* 1 C A* L', .v K, jz stare domovine, V M no, katero lb . 0 odStel <<. Pe , alks _>> 2 a Ate:/ kranjsko. cerkvene posode naj- ^, bilo vlo-mljno v mno- «t { ' b:U11 na Kranjskem, v Trstu 11 Dva izmed trojice, t^Se majala, sonovem- f l na Otočah na Gorenj- bila kasneje obsojena ‘ “ Tretje- r ,-r sta , - • f*“ i', let težke ječe] -** \„ed rokovnjači priimek ge niso dobili. Ta oktobra I. L ^ ima ai „ e rnik m i e Si« tudi ce V\ nkra Ha (bi dalo, kriki 501 )ota ^ in -nedeljah p,1° pa-trulje očini na ' i! trebno bi hib tudi, grafl «ie zveze tudi Popoldne odprte, da inei tni >ril ee ko a ' hk <> ušli, ka- ■ Uec gostilničarja žuki nlral. 6 -? a treba, da O* dr. Malerič na 'h niorsT ni str pel doma na sok °lsko veae- " l ^ ok roni Hi -en i® vpepelil §v*"hhz Ve x a pri Pokopališču, i lotili° er v nedeljo 3. t. m. V" je VSe d ° i*: kk a ; p . o1q mrve m ži- '* 0( la j e ^ ® desk je bilo r da z varovalni- Pogorel je minuli četrtek 31. julija, ponoči kozolec z 8 okni po¬ sestnika Antona Praprotnika v Mošnjah pri Radoljici. V njem je bilo shranjeno seno in žito. Ker 'je bilo oblačno in je stal kozolec osamljen za zaraščenem gričem, domači prebivalci niti opazili niso ognja. Kako je pričelo goreti, se ne ve. Zgoreli kozolec je bil zava¬ rovan. Praprotnik ima škode nad 500 kron. Telica ga je umorila. Včeraj 4. t. m. je ‘dninarja Franceta Grda-' dolnika iz Horjula sunila telica s tako silo v trebuh, da so težko po¬ škodovanega Grdadolnika morali prepeljati v ljubljansko deželno bolnico, kjer so ga takoj .oparirali Grdadolnik je na operaciji umrl. Umrla je gospa Lucija Kopač podomaee Šmajheluova, velika do¬ brotnica Vincencije ve družbe. Glede tifusa v Mostah smo do¬ bili od merodajne strani nasled¬ nje poročilo: Bolezen še je poja¬ vila v sedmih hišah takozvanega Predovičevega sela, to je skupine eno do dvonadstropnih delavskih hiš, ki tvorijo posebno Predoviče- vo selo imenovano ulico. V ostalem delu Sela vladajo normalne zdrav¬ stvene razmere. Iz okolnosti, da je prvih 11 slučajev izburhnilo eks¬ plozivno, takorekoč hkrati, se da sklepati, da se je skoraj gotovo okužil eden treh vodnjakov, ki so prebivalcem Predovičevega sela na razpolago, po izločilih za, tifusom obolelega človeka in da se je tako bolezen razpasla po teh hišah. Ža¬ ra litega in ker preide pri tifusu od okužbe do' obolenja po več 'dni,' se bo v prihodnjih dneh morda po¬ javilo še nekaj slučajev. Doslej je obolelo 18 oseb, ki so se vse takoj oddale v deželno bolnišnico. Vse tri sumljive vodnjake je oblast ta¬ koj zaprla in vrhu tega razkužila, ker je prebivalcem na razpolago voda iz (bližnjega iztoka' mestnega vodovoda.. Prebivalci prizadetih hiš prikaterih bi se še lahko poja¬ vila bolezen, so pod strogo zdrav¬ niško kontrolo, tako da se jih v slu 'čaju obolenja takoj lahko ! izolira in odda v bolnišnico. Stanovanje, hišna oprava, perilo itd. obolelih seje takoj natančno razkužilo, istotako se je izvršila razkužim stranišč in greznic. Tako je upati, da se bo ta lokalna epidemija kmalu zatrla. Umrli so v Ljubljani: Klančar Fran, 3 dni. — 'Belak Florijan. 21 let. — Zakrajšek Angela, 29 let. — Pristov N. mrtvorojenem — Na¬ robe Jakob, 50 le star. — Avbelj Franja, 63 let. — Birk Štefan, 70 let. — 0‘beršek 'Pavla, 31 let. — Korenčin Ludovik, 61 let. — Šus¬ ter Juri, 36 let. — Rome Bernard, 19 let. — Špolar N, mrtvorojenem — Butara Ivana, 7 mesecev. — Žitnik Ana, 4 mesece. Matko Ana štiri tedne. — Lavrič Fran, 68 let. ŠTAJERSKO. Strašen požar na dravskem po¬ lju. Cirkovce, dne 4. avgusta je izbruhnil pri posestniku Urniku v Pongereah v eirkovški župniji na Dravskem polju nenadoma veli- kansk požar. Otroci so se 'baje, igra li z ognjem, pušili cigarete ih so tako zatrosili ogenj in bili s tem ■povod ‘velikanski nesreči. Ko je izbruhnil pri posestniku -Umiku rdeči petelin, je zavel naenkrat hud veter. Vihravo je nesel veter usodonoseče iskre ki bale goreče slaime od strehe na streho. Ni pre¬ teklo celo pol ure, pa so. bile Pon- gerče že skoro vse v ognju. Nena¬ doma je začelo goreti tudi v ne¬ kako 150 metrov oddaljeni sosed¬ ni vasi Spodnje Jalbljanje. Goreči ‘škopniki” raz slamnatih streh so frčali iz Pongere po -zraku v Ja- blanje in zažgali hiše: Strašno je gorelo na vseh koncih in krajih. Požarne hrambe ki so prihitele od vseh strani so skušale rešiti’poslo¬ pja, ki jih še ogenj ni dosegel. Go¬ reče stavbe so bile popolnoma iz¬ gubljene. Za gašenje je. tudi pri manjkovalo vode. Ognjegasei so z naravnost neprekosljivim napo¬ rom reševali, kar se je dalo. Po hu¬ dem naporu se je končno vendar le posrečilo, -ogenj toliko lokalizi¬ rati, da požar ni segelj dalje. Ne¬ kako okrog 8. ali 9. ure so bile so¬ sedne hiše in vasi ‘že izven nevar¬ nosti. Pogled na goreči vasi je bil grozen. Nepredo-rni -dim pomešan z ognjenim -žaroma, prasketanje go¬ rečih hiš, zrnja in gospodarskega orodja se je vmešaval med kriča¬ njem ubogih posestnikov, tuljenje živine in vpitjem ognjegascev. Večerno nebo je žarelo, ljudje so drli od vseh strani .skupaj poma¬ gati ponesrečencem. Pogorele so 25 posestnikom hiše in gospodars¬ ka poslopja. V ognju je uničenih več tisoč meterskih stotov izmia- čenega žita, 'katero je letos izred¬ no ‘b-ogat-o obrodilo. V požaru je ■poginilo več kot 10 glav goveje ži¬ vine,veliko število svinj in kureti- ne. Požar se je širil tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti niti 'živine iz -hlevov. Vsem 25 posestnikom so pogoreli vozovi in vse gospodarsko orodje z živežom vred. Večinoma vsem poigorelcem so uničeni tudi vsi potrebni uradni spisi, pobot¬ nice, hranilne knjižice, ih več ti¬ soč kron denarja. Skupna škoda znaša nad 100.000 kron. Zavaro¬ valnina ponesrečenih posestnikov znaša baje samo 30 do 40.000 K. Najrevnejši posestniki so najslab¬ še zavarovani. Nek posestnik, ki ima škode okrog 10.000 K. je -bil zavarovan baje samo za 4000 K. Vedno gostejši požari še -ljudi ne spametujejo. Lani je bil velikamsk požar v Cirkovcah, predlanskim pa v sosedni Župečji vasi. Četrti nriljon za Roseggerjev sklad! V kratkem času so Nemci zbrali .. 3,000.000 za Roseggerjev -sklad in sedaj zbirajo že 4. mili¬ jon. Da bodo imeli tudi tega kma¬ lu 'skupaj, je lahko verjeti, saj se jim najbolje godi v Avstriji in ima jo v svojih rokah 'do malega vsa -boljše plačana mesta v državni službi. Slovenci se žnjimi zato ne moremo kosati v mi'ljonih, a sku¬ šajmo se vsaj v stotinah in tisočih, Vojak v Dravi. Pri Spitala so videli v deročih valovih Drave tru¬ plo vojaka topničarja s -telečuja- kom. Sodijo, da se je nonesrečil pri vajah. PRIMORSKO. Huda nezgoda težaka. Na Skla¬ dišču lesa pod Skednjem pri Tr¬ stu se je -porušil stog desek, ki so težaka Antona Klemenčiča tako nesrečno zadele, da so mu zlomi¬ le hrbtenico. Samomor višjega uradnika. Sve¬ tnik pri tržaškem namestništvu Vincenc Liehner, o katerega nagli smrti smo že na krtko poročali, se je vstrelil in ni umrl navadne smrti, kakor se je bilov prvem hi¬ pu javilo. Kaj je ‘dobro situirane¬ ga moža,-ki je imel v tržaški okoli¬ ci malo vilo in ki je napravil s svojimi 48 leti že tako lepo kari- jero, nagnalo v smrt, je zagonet¬ na tajnost. Bil je pač že par dni zelo pobit, a da bi se ustrelil — ia še celo v uradu — ni pač nikdo mislil. Bivši guverner ovaden radi go¬ ljufije. “A-z Est” poroča, da je baron Franc Gerliczy ovadil biv¬ šega reškega guvernerja grofa Pavla Szapa;ryja, 'da ga je ogolju¬ fal za več stotisoč kron. Grof Scza- pary je izjavil, da je ovaden iz maščevanja. Ribičeva sreča. Posebno srečo je imel neki ribič iz Zagrada, ki je vlovil v Soči 7 kg. težko postrv. Črne koze. Delavec tržaške pli¬ narne Aleksander Dubin je umrl za črnimi, kozami. Tri osebe, ki so prišle z njim v dotiko, so tudi Zbolele. Voina ga je zmešala, V ponede¬ ljek popoldne si je vzel v Trstu bivši mesar Rudolf Nemae vozni¬ ka, s 'katerim se je vozil po mestu. Pri neki gostilni pa je velel vozni¬ ku ustaviti in čakati, dokler se sam ne vrne iz Bazovice, kjer div¬ ja' hulda vojna tako je trdil nakar se odpeljeta z zmagoslavno zastavo k cesarju sklepat mirov¬ no pogodbo. — Voznik je uvidel, da ima posla z ttmobolnim člove¬ kom, pa ga je takoj zopet naložil in odpeljal v opazovalnico za umobolne. .Nenavadna pasja bolezen. Na cesti, ki vodi iz 'Voloske na Reko, je dne 30. julija ugriznil pes dva gospoda, ki sta šetala v bližini Vo¬ loske. Izprva se ugri-zena tujca za neznatni rani nista nič 'brigala, a kmalu sta po vsem životu strašno zatekla'in sedaj sta tudi že v obraz hudo zabuhla. Njiju stanje je sko¬ raj brezupno. Oblast pa sedaj za¬ sleduje psa in tuhta, kaka je neki ta čudna -bolezen. Pritožba italijanskega učitelj¬ stva. Lansko leto julija je bilo okrajno glavarstvo v Pulju prepo¬ vedalo zborovanje italjans-kenui učiteljskemu društvu ' za Primor¬ sko, z motivacijo, da puljsko gle¬ dišče, v ‘katerem bi se imelo zboro vanje vršiti, ni za to primerno in ■da se ‘tudi ne morejo vršiti izleti v Pulj. Radi tega se je društvo pritožilo pri namestništvu in nato pri naučnem ministe-rstvu, ki je pritožbi ugodilo. Utonil v škafu vode. V Trstu je utonil dve in pol leta stari Bru- non Vitonee v škafu 'vode. Mati ga je bila pustila par trenutkov 'brez nadzorstva, a ko se je vrnila je našla mrtvo dete z glavo nav¬ zdol v škafu. Temna rodbinska slika. Revno oblečeno žensko z detetom v na¬ ročju in petletno deklico poleg se¬ be je policijski stražnik v Trstu v nedeljo 3. ‘t. m. ponoči še pravi čas zadržal, da,ni skočila z dvo¬ jico otrok s pomola Sanita v mor¬ je. Stražniku se je zdelo sumljivo obnašanje uboge žene in zato jo je rahlo zasledoval. Na koncu pomo¬ la pa, ravno ko je hotela skočiti v morje, jo je zgrabil in potegnil na¬ zaj. Sedaj je reva svojemu rešite¬ lju jokaje povedala, da takega živ Ijenja z otroki ne mora več.pre¬ našati, kajti mož vse ‘zapije in za¬ pravi s svojimi malovrednimi to¬ variši in ženskami, doma pa .samo kolne, pretepa njo in otroke. Straž nik je obupano ženo komaj potola¬ žil in spravil domov. Samoumor tata. V nedeljo 3. t, m. zvečer se je obesil na krovu parnika “Laura” v Trstu 20 let stari natakar Roman Fabris. Ne¬ srečnik je bil blizu Barcelone ne¬ kje ukradel iz kabine 3500 kron in jih je skril v žimnico drugega potnika. Tatvina je prišla seveda takoj na dan, ‘krivda Fabrisova je bila dokazana šele tik pred Tr¬ stom. Zaprli so 'ga v posebno ka - bin-o in ga zastražili, a Fabris je raztrgal svojo jopo, splel iz nje vr¬ vico in se obesil. Našli so ga mrt¬ vega. Letina na Vipavskem. Če se vz¬ drži sedanje poletno vreme še ne¬ koliko časa, sme reči vsak kmeto¬ valec, da imamo pričakovati dobro letino. Trava je sicer zaostala radi mokrotnega in hladnega julija, ali dobri so vsi sadeži, kakor krompir koruza, in tudi 'žito. Mnogo si je obetati z letošnjim vinom. Ugle¬ den mož iz Ajdovščine zatrjuje, da so Vipavci lani prodali za tri miljone .krom vina, a letos ‘bo leti¬ na pač morda še boljša. Poizkusen samoumor bančnega blagajnika. V Opatiji se je obstre¬ lil v uradu podružnice neke češke banke 28 let.stari blagajnik Anton Vordreieh iz Pra/ge.Ustrelil se je v smeri v srce. Ko so čuli strel, so prihiteli drugi uradniki pogledat v blagajnikov oddelek in so ga našli ležati v krvi na tleh. Moža, ki ni prehudo ranjen, so odpravi¬ li v bolnišnico na Reko.Zakaj se je hotel Vordreieh ustreliti, ni ja¬ sno, ker iz pisma, ki ga je napisal, sledi samo da je naveličal živ¬ ljenja. Posledice alkoholizma. V Pulju v Krpotičevi tiskarni je bil usluž- ben kot knjigovez že celih tri¬ najst let neki Karel Wonke. Mož je bil precej vdan alkoholu in ne¬ koč se je že bil hotel v pijanosti obesiti. V petek 1. t, m. pa je iz¬ vršil svojo nakano. Ko je namreč prišel domov, je poslal svojo ženo v bljižno krčmo po vino, nakar se je ustrelil z revolverjem v desno sence. Zmešani alkoholist zapušča ženo in dva 1 otroka. V Pragi pa ima brata bančnega uradnika, do- eim je drugi brat v Frankobrodu profesor. Kako je izginil cement. Te dni je poslala tržaška tvrdka “Spala- to” voz cementa v vrečah k pri¬ stanu, da bi ga ukrcali v parnik. Uslužbenci tvrdke so odpeljali voz ter zložili vreče blizu pomola in jih pokrili s povoščeno plahto. Na¬ to pa so se vrnili domov. Ko pa je bil čas' za ukrcanje, so zopet pri¬ šli v pristan, a čudili so se čudom, ko ni bilo cementa nikjer. Iskali so ga in povpraševali po vrečah, pa nikdo ni videl, kam je šlo bla¬ go. Tvrdka ima 270. kron škode. KOROŠKO. . Št. Lipš pri Dobrih vasi. (Smrt v valovih.) V petek 25. m. m. se je učenka I. razreda Justina Lin¬ če iz šole grede popoldne ob 4. uri ponesrečila, ko je hotela prekora¬ čiti vsled obilega deževja narasli potok v Poleni. Sperela brv ‘brez držaja je mlado bitje telebila v 'besneče valove, v katerih je učen¬ ka našla prezgodnji grob. Ko se je storil prvi mrak, še ni bilo male devetletne Justine domov in v ve¬ likih skrbeh in v slabi slutnji se podajo starši k. sosedom in k so¬ rodnikom povpraševat po svojem otroku. Vse zaman; nikjer se ni ti¬ sti dan zglasila in nikdo. je ni vi¬ del, vse klicanje in iskahje je bi¬ lo ta dan brezuspešno. Šele v so¬ boto 26. julija so jo.našli v poto¬ ku, silno z nalivi (napolnjenem, za lase v grmovju visečo! Nepopis- ijiv prizor za vsako človeško oko ! Bolesten krik in vik se razlega po divjem potoku, gromenje besnih valov preglasa obupen jok in stok potrtega očeta! Hitro izve to ne¬ srečo vsa žbegana mati, pekoče solze se vderejo iz oči in grozna ža¬ lost pripravi nesrečno mater v pretresajoč bolesten jok! Presun¬ ljiv je bil prizor pri pogrebu, ko so součenci in tovarišice, mlade prijateljice ponesrečene Justine z vročimi solzami in bolestnim ihte¬ njem kazale, kako jim je britko to slovo. Spavaj sladko v črnem gro¬ bu, - mlada Justina, objoko vana od cele župnije! Brančaves.-Umrl je tukaj 22. ju¬ lija Peter Rahman, p. d. Šuštar. Zapustil je edino hčerko, katera mu je gospodinjila že sedem let, ko mu je žena umrla. Bog daj raj¬ nemu -Petru večini mir, žalujoči hčerki pa dobrega varuha, ki ji bo ljubljenega očeta nadomestoval. Spodnji Dravograd. (Povodenj.) Vnoči od četrtka 31. julija na pe¬ tek 1. avgusta je Mislinja po hudih nalivih narastla tako, da je pre¬ plavila velik del doline in napravi la zelo veliko škode na polju, trav¬ nikih, pri mlinih žagah itd. Tudi v dravski dolini so pri Breznu, Št. Lovrencu itd. potoki zelo narastli in napravili dosti škode. Drava sa¬ ma tu ni bila izvanredno visoka. Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek In delniška odgovornost §74.000.00 «S5 « Pošiljamo denar In prodajam paroMoe liste na vse strani sveta. Mi m zavarujemo v zaitssljiviii dniž&aii. Poselite nas. Naročajte se na največji slov. poktednik “Narodni Vestnik^. SMODKE 25TAJPINEJSE KAKOVOSTI Z GRBOM SEOVERSKE DELAVSKE POD- POENE .ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Eve^e. Blago razpošiljam na vse kraje pofrtnine pro¬ sto. — Cene zmerne. SVOJI K SVOJIMI MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. Pozor! Pozor! Z ulili denarjeat veliko zabave! Pozor! Najboljši ie naj novejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega,-močnega glasu, Vsled tega vam ga najtopleje pri _ poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bo¬ dete z njim jako zadovoljne. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza„ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred' plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. B ENKO RUS 11250 INDIANA AVE,, CHICAGO & f? », ILL. MURNIK EveSeth, SVSšnn. Največja zaloga Grant Avenue RAZNOTEROSTI. Nadporočnik Hofrichter kot ka¬ znjenec. Znani Hofrichter, ki v Mollersdorfu odseda svojo 20 le¬ tno kazen, bi še vedno raki veljal za nedolžno žrtev justice. Obče¬ vanje z drugimi kaznjenci odkla¬ nja, češ, da ne more imeti stika z zločipci. Silno je iznajdljiv v sredstvih, da pride v zvezo z zu¬ nanjem svetom. V najnovejšem času se dela silno pobožnega ter si je v -celici napravil oltarček; po¬ božnost pa hlini samo tedaj, ka¬ dar ve, da ga kdo opazuje. Vča¬ sih, simulira tudi norost. Suša na Norveškem. V istem ča¬ su, ko smo imeli pri nas hladno vreme in nalive ‘kakor v jeseni, so pa prihajala poročila z Norveške¬ ga o neobičajni suši in vročini. Na polju'je suša mnogo pridelkov uničila. ‘Prebivalcem v mestu Ber¬ gen je bilo zaukazano štediti z vo¬ do, ker je gladina švartegetskega jezera, od koder dobivajo v reče¬ nem mestu pitno vodo, padla 'za 4 metre. Škoda, ki jo je povzročila povo¬ denj v Galiciji. Kakor na Ogr¬ skem, ki ima od letošnje povod¬ nji 100 miljonov izgube, tako je napravila letošnja povodenj tudi v Galiciji veliko škodo. Po poroči¬ lih iz Lvova se ceni ta škoda na najmanj 30 miljonov kron. Letoš¬ nja nima v Galiciji je bila naj več¬ ja, ki je zaJdela ‘to deželo v zad¬ njem polstoletju. i i MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DGMAŽIH POTREBŠČIN. i » i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! tusj*; P IZ¬ PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAGIH NIZKIH CENAH, FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica ----- §500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - §1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. [Obresti branilnils vlog se pSačaifefo od dneva vloge. . “Narodni Vestalk*’ National Herald. I radi mrtvih sej, kjer manjka ameriškega du¬ ha, in kjer veje največkrat oni starokrajski duh, kateri našemu ljudstvu' toliko škoduje. vprašanje ugodno, rešila, da bomo eventuelno vendar prišli do močnejših Jednot. (Konec prihodnjič.) Slovenlc Sami-Weekly. Bwned and pu&lisfied by the Slovenlan Prlnting & Publishlng Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Pl&ce ot Business: Dulotlt, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Thursday; subscriptian yearly $2.00 Tla test Advertising medlum among Sfovenians in the Northwest. , Rates on applicatlon „Entered as second-dass matter May 11.1811 at the post Office Duiuth, Mirni., under the fict March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Duiuth, Mlis.n. 2 haja vsak ponedeljek In Četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . , $2.00 za pol ista . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . . . $3.00 Ooplsl hrez podpisa In osebnasfi se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duiuth, Mirin, KONVENCIJAH. Škoda, da nismo vsi Slovenci v “insuran- ce business. ”! Kdor opazuje naše časnike, mora priti do zaključka, da ni res, dabi bil Slovenec rojen gospodar in kmet, ampak, da je najbolj vnet za druženje na zavarovalnem polju, in sicer v majhnih zadrugah, katere imajo vse drug smoter kot zavarovanje za slučaj nezgode, bolezni in smrti. V tem smo mojstri, človek, ki je bil 'kedaj član te ali one močne angleške zavarovalne zadruge, in je prisostoval sejam, ter čital nje organ, se mora smejati naši vnetosti za stvar, katera ne igra nobene odločilne vloge, kolikor se tiče garan¬ cijske moči. Ime zadruge ! Kaj bodo naši predniki (?!) rekli če mi ne nosimo več raševinastib hlač ! Kaj bo s Slovenci v starem kraju, ker so se vrgli na reševanje šolskega, mesto cerkve¬ nega uprašanja! Kaj bo s Slovenci v Ameriki, ker so dali par centov za zgradbe slovenskih domov, mesto da bi šel vsak cent za ohranje- nje svetinje, katero sta zanesla v nekdanjo Panonijo blagovestnika Ciril ih Metod! Da, kaj bodo rekli pravi vstainovitelji J. S.’ K. J. ker se je predrznila odcepiti od prvotnega ■debla in iti svojo pot! Sprememba je vse pov¬ sod; in, ee se to ali ono ime te ali one zavaro¬ valne zadruge, ki ima itak mogoče frazarsko ali fanatično ime, malo spremeni, ne bo to igralo v obstoju in razvoju Slovenstva v Ame¬ riki nikake materijalme vloge, še manj bi pa to škodilo v oziru garancije prizadete Jednote ali Zveze. Po našem mnenju je združenje naših ma¬ lih Jednot. in Zvez v eno ali 'dve veliki zavaro¬ valni zadrugi res težavna stvar; vendar iz¬ peljiva je, če člani to združenje zahtevajo, in, če se naši odločilni faktorji za to združe¬ nje zavzamejo. Vsekakor je pa resnica, da za- more vsaka zadruga tem vspešnejše delovati čim več članov ima; in naše Jednote ali Zve¬ ze niso nič druzega kot zavarovalne: zadruge potom .katerih naj bi člani s kolikor mogoče manjšimi stroški dosegli sigurno naobratno zavarovalno pomoč. In združeni v veliki mno¬ goštevilni: zavarovalni zadrugi dosegli bi vso boljšo zavarovalno garancijo kot jo je priča¬ kovati od sedanjih malih organizacij, pa naj imajo te še tako lepo doneče ime. Če se po¬ bijemo, če nam odtrga roko ali nogo, če osle¬ pimo, če nas ubije, ali ee umremo naravne smr¬ ti, nam ime “Narodna” Svobodomiselna,” “Katoliška,” itd., nič ne hasne. In ker so na¬ še Jednote in Zveze v glavnem namenjene, da nam izplačajo zavarovalnino, kadar smo do iste po pravilih opravičeni vsled zadobljenili telesnih hib, se ni ozirati, iz zavarovalnega stališča, na politična ali verska imena pri za¬ varovalnih zadrugah. Iz zavarovalnega sta¬ lišča je torej združenje naših majhnih orga¬ nizacij v večje priporočati. In kar se tiče naše narodnosti, igrajo naše Jednote in Zveze tudi velikansko vlogo. Kje bi bili Slovenci brez njih! Vendar, tudi na narodnem polju je resnica, da bi imele močne zavarovalne zadruge in mnogoštevilna kra - jevna društva vse hujšo privlačno silo za naš tuzemski naraščaj, kot ga imajo majhne za¬ varovalne zadruge s krajevnimi podružnicami, katere štejejo 10, 20, 30 ali nekaj več članov. ' Iz Ely, Minn., kjer je mnogo Slovencev, se sliši, da vzdržujejo tam Slovenci pol ducata raznih društev. Isto je po drugih slovenskih naselbinah. S tem je ves boljši talent raz - cepljen; društva si tekmujejo; in vzrok je, da imamo malo Slovenskih domov, malo šol, ma¬ lo čitalnic, pevskih in dramatičnih društev, telovadnih društev in drugih takih pripomoč¬ kov, ki bi služili k splošni izobrazbi in razve¬ drilu naroda, ter bi vlekli ne le štarokrajske rojake in rojakinje, marveč tudi naš tilzemski naraščaj pod slovensko okrilje. Za obe strani bilo bi to velike važnosti lin koristi, ker prvi ■bi se navzeli kolikor toliko ameriškega duha, v druge bi se pa vstejal kal slovenskega rodo¬ ljub j a. Društva z 10, 20, 50, ali tudi nekaj več ela¬ nov so brez življenja, brez privlačne moči. Nasprotno bi pa krajevna 'društva s 100, 200, 300 in več člani, lahko marsikaj vkrenil'a,“kar bi dvignilo ugled in privlačnost podružnice, kar bi pripomoglo k splošni izobrazbi in k raz¬ vedrilu društveni ko v, in kar bi privabilo pod okrilje društva tudi naš ftTzernski naraščaj, ki je drugače za Slovenstvo izgubljen, ker naša mladina ne bo nikdar pristopila k društvom le Slovenci v Ameriki nismo dosihmal zdru - ženi v nobeni drugi gospodarski organizaciji kot v Jednotah in Zvezali. To so edine naše zadruge, katere razprostirajo svoje veje po v.seh Združenih državah. Vendar te naše go¬ spodarske organizacije imajo preveč deblov, in, kadar bo začel divjati smrtonosen vihar med člani vsled njih zrelosti in starosti, se bo¬ do morala ta stebla podpreti z močnimi finan- cijelnimi podporami, z velikimi asesmenti, si¬ cer se bodo debla zlomila — in polom bo tu. Treba je torej, da jih reorganiziramo, da se držijo vzdrževalni stroški kolikor mogoče ni¬ zko, da se garancijska moč poveča, sploh, da se doseže korenika, ki bo garantirala zavaro¬ valno moč v vsakem slučaju, in iz katere bo tudi vzklil boljši napredek naroda, kot je bilo to dosihmal slučaj. Mi najdemo danes kakih 30,000 Sloven - cev in Slovenk razcepljenih v kak ducat za¬ varovalnih organizacij. To je nepotrebno — to je slabo gospodarstvo. Čemu vzdržuje borni slovenski trpin ducat predsednikov, du¬ cat tajnikov, ducat blagajnikov, nebroj raz¬ nih odbornikov, ducat konvencij ? Za vse to vržemo stran po nepotrebnem mnogo denar¬ ja, da vzdržujemo jako dvomljivo zavarovalno moč. In v narodnem oziru so te mnoge Jed- notice in Z vežice podobne sodu iz katerega so padli obroči — doge razpadejo in ves sod je za nič. Nabijmo, Slovenci in Slovenke, en na¬ rodni obroč okoli Vseh dog, okoli vseh Jednot in Zvez, in. sod — narod — bo cel, bo močan, 'bo za rabo. Močna zavarovalna zadruga s 15,000 ali 20,000 člani bila bi v zavarovalnem, v narodnem, v gospodarskem, v izobraževal - nem in v vseh ozirih gotovo večje veljave, kot so sedanje zadružiee s 1000, 2000, 5000 ali ne¬ kaj več članov. Mi Slovenci v Ameriki potrebujemo poto¬ valnega organizatorja, nadzorovatelja, go - vernika, učitelja. Če dosežemo le eno ali dve močni zavarovalni zadrugi, vzdrževala bi ta zadružna moč prav lahko dva ali več zmožnih mož, ki bi obiskovali naše naselbine in. šli ro¬ jakom na roke z besedo in dejanjem. Prire¬ jali bi lahko podučne govore, organizirali Slo¬ venstvo, pregledovali društveno poslovanje, sodelovali pri vstanovljanju čitalnic, pevskih, dramatičnih in drugih društev, ki so dandanes potrebna vsakemu narodu, kateri misli na ob¬ stoj in napredek. Organizatorji bi mnogo sto¬ rili za vresničenje Slovenskih domov kateri so potrebni za razvoj slovenskega življa vsake naselbine. Pod njih streho naj bi se zbirala slovenska misel, v njih dvoranah naj bi se sli¬ šala slovenska podučna beseda, med njih ste¬ nami naj bi se razpravljale društvene zadeve — izpustilo naj bi se pa iz njih vprašanje sa- lunsko. Finci so prišli iz Rusije vsled sličnih teženj kot mi iz Avstrije; a Finci, kot Židje, vzbujajo v srcih svoje mladine ljubav do svo¬ jega naroda v nedeljskih šolah, Finci imajo v vsaki naselbini svojo dvorano, Finci so složni, so združeni, so uspešni na narodnem polju. Pri vsaki finski prireditvi nastopajo izvrstni go - \ orniki. in isto je pri drugih narodih. Mi Slo¬ venci smo pa tako raztrgani, da ne moremo vzdrževati nikogar, ki bi nas v materini besedi obudil k narodni zavednosti, k združenem de¬ lovanju na tem in onem polju. Organizator¬ jev in potovalnih učiteljev potrebujemo, če se hočemo povspeti iz sedanje narodne letargije na višjo stopinjo prosvete, in zagotoviti Slo¬ venstvu v Ameriki obstoj in napredek. Organizatorje in učitelje zamoremo pa le vzdrževati, če združimo naše edine gospodar¬ ske organizacije, Jednote in Zveze v večje sku¬ pine. Vsakdo mora pripoznati, če je tudi na¬ sproten združenju, da imajo Jednote ali Zve¬ ze z 20,000 člani večjo garancijsko in privla¬ čno moč kot one z 2000 člani ; da imajo kra - jevna društva z 200 člani ves drug vpliv in vso drugo vstvarjalno silo kot društva z 20 ali 40 člani. Mi vedno povdarjamo v naših razpravah združenje in slogo, ne izvršujemo pa teh načel, vzlie temu, da vemo, da se dru¬ žijo trgovine in podjetja v truste, da se dru¬ žijo kmetje, da se družijo narodi in države zato, da dosežejo večjo moč in večji vpliv, in da zmanjšajo vzdrževalne stroške,- Misel zdru ženja je ,torej odobravati, in delegati konven¬ cij naj bi o tem sklepali in položili naj bi načrt ki bi nas slednjič dovedel do združenja. Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki pri¬ čne konvencijo z dnem 1. septembra v Pitts- burg, Pa., je pod vzornim vodstvom zadnjih let dosegla povoljno premoženje, da ji ni treba danes siliti k združenju. Tako je nekaj drugih naših Jednot na precej dobrem finančnem sta¬ lišču. Vendar vpoštevati je treba, da bo čez 10 ali 15 let med stamimi člani smrt' bolj pogo¬ sto kosila, kot je bil dosihmal slučaj, in tiso¬ čaki bodo frčali iz blagajne, vsled česar bo po¬ trebno naklade ali asešinente zvišati, sicer bo prišel pelom. Teh večjih organizacij ne vne¬ ma še danes posebni duh združenja, in niti misliti ni, da bi žrtvovale njih- trud in delo drugim manjšim zadrugam v prid. Zato bodo pa člani malih zadrug morali žrtvovati največ, da dosežejo priklopljenje, sjlojenje svoje or¬ ganizacije s to ali ono večjo. Samoumvno je, da se združenje ne bo vresnieilo pri prihodnji konvenciji J. S. K. J., vendar korak k zdru¬ ženju se bilko stori, in če uvidimo, da je po - treba, da‘delujemo združeno za Zavetišče, je čudno, če ne uvidimo, ali če nečemo javno priznati, da je potreba združenega delovanja tudi na drugi h polji k . če sploh res hočemo kaj doseči. y. N. P. J. in S. D. P. Z. sta pri svo¬ jih konvencijiif storile korak proti združe - nju, in zato je upati, da bo J. S. K. J. tudi to AVGUST BEBEL MRTEV. i Socijalisti vsega sveta žalujejo vsled smrti Avgust Bebel-na, rudečega Napoleona in so¬ cialističnega veterana Nemčije. Njegov ne- vstrašen nastop, njegov govorniški talent, in njegova prepričevalna logika v nemškem dr¬ žavnem zboru (Reichstag) so 'bili več let v strah nemškemu imperijalizmu. Njegova smrt konča dolgo življenje, žrt¬ vovano, bnez madeža in brez upanja na plačilo, delavskemu razredu. Dvakrat je bil Bebel vr¬ žen v ječo vsled svojega neomahljivega navda šen ja v prid gibanja proletarijata. V držav - nem zboru je bil Bebel glaVnf zastopnik glavni up, glavna opora socijal-demokratizma skozi i 40 let. Kot parlamentarni vodja’je stal Bebel nad. vsemi vodji katerikoli stranke. Bebel je bil pisatelj važnega znanstvenega dela “Das Weib” — “Žena”, in večih drugih del, ki se nanašajo na gibanje nemškega delav¬ stva. V zvezi z Edvvard Bernsteinom, je zago¬ tovil obsežna dela spisov Marksa in Engelsa. Smrt Bebelna je velikanska izguba ne le na nemškem delavskem polju, ampak tudi iz¬ guba za mednarodni socijal - demokratizem. Vendar velikansko delavsko gibanje, ki je na¬ pravilo Bebelna to, kar je bil, bo ustvarilo nove moči, nove govornike, nove pisatelje, no¬ ve diplomate in parlamentarce, kateri, na. - vdušeui po njegovem vzledu, bodo nadalje vali do zmagoslavnega cilja delo, s katerim .je Bebel prenehal. Počivaj, vrli bojevnik delavstva! Tvojih delov spominjali se bodo pozni rodovi, in za¬ pisali jih bodo z zlatimi črkami med imena istih, ki se bojujejo za pravice in svobodo člo¬ veštva. VELIKO VPRAŠANJE. Narodna misel se zadnje čase zopet po vsem kulturnem svetu močno probuja. V Nem člji se narodna zavest poglablja in se zlasti mladina v tem smislu odgaja, v Franciji je po tisnil patriotizem v ozadje svobodomiselne probleme, v Italiji je po libijski vojski in sreč¬ ni politiki glede aktualnega sredomorskega vprašanja narodni ponos zelo narastel, Rusi¬ ja se tudi v znamenju te ideje dviga na gospo¬ darskem in kulturnem polju. Poseben pomen pa ima ta pojav za na-s z ozirom na prevrat, ki se jo zgodil na balkanskem polotoku. Grki do¬ življajo novo dobo helenizma, Rumuni se ze¬ lo okrepe, srbski in črnogorski narod imata pred seboj lepšo bodočnost in Bulgarija tudi ne bo zaostala. Vse to mora imeti svoj vpliv tudi Da vastrij ske 'Slovane, v prvi vrsti pa na Hrvate in Slo¬ vence. Tako kakor se je v Avstriji dozdaj z Jugoslovani postopalo, se v bodoče ne bo mo¬ glo. Krog in krog nas obdajajo narodno eno¬ tne, velikega razvoja sposobne države, od ka¬ terih imajo skoraj vse svoje krvne brate tudi v mejah habsburške monarhije. Iz česar nuj¬ no sledi, da more Avstro-Ogrska obstojati le, ako vse svoje narode v vsakem pogledu zado¬ volji, jih ščiti in jim pomaga do čim večjega kulturnega razvoja. To velja seveda tudi za naš slovenski na¬ rod. Ostali avstro-ogrski Jugoslovani bodo čim dalje spoznovali, kako velikega pomena je tudi zanje, če se slovenski narod, ki živi na svetovnogospodarsko tako važnem ozemlju, ohrani in okrepi. Edini naš greh je, da smo ta¬ ko majhni. Prav zato pa se moramo zavedati, kakšnega pomena je za nas, da zberemo vse narodne sile za kulturni in gospodarski napre dek, da smo v narodnem oziru solidarni in se brigamo tudi za najmanjšo zadevico, ki je v zvezi z našimi narodnimi interesi. Znani “elaukar” je zadnjič čisto prav na - glašal: “Povsod smo politično napredovali in tuje nasilstvo če ne že popolnoma premagali pa vsaj znatno oslabili, samo na Koroškem divja še krivična nemška sila v 'zvezi z vlado in ne pusti Slovencem najpriprostejših pra - skupna reč, in s skupnimi močmi moramo zdaj tem krepkejše na delo, da tudi tam pri¬ borimo vsaj mrvico svobode svojim bratom, Pa skupno tudi skrbimo, da zagotovimo svo - jim študiranim sinovom kruha vsaj na sloven¬ skih tleh, ki ga jim zdaj ,vsled tuje sebičnosti pri raznih uradih tujec odjeda. Ti dve reči ka¬ lita naš napredek. Okovi sta, ki tiščita ljud¬ stvo, da ne more še pokazati vse svoje moči. Razbijmo ju!” • Narodne zavednosti nam je treba. Ne gre več, da bi narodna vprašanja, tudi če se 'zde malenkostna, bagatelizirali. S tem ne žago - v ar jamo kričavega radikalizma ali celo brez- pametno in narodu škodljivo iredento, mar - več menimo, da se naši narodni interesi popol¬ noma skladajo z resničnimi interesi države, vsled česar jih ne vladi ne komurkoli druge - mu na ljubo ne smemo tudi ne na videz postav ljati v ozadje. Ne prikrivajmo si nevarnosti, da si utegnejo nasprotniki kulturnega progra m» v slovenskih 'zemljah v bodočnost« pribo - rati zopet uspehov, izigrajoč proti nam nacio¬ nalne zahteve. Nasprotnika v vsem dobrem prehitevati, to je skrivnost uspehov, ki jih Slovenci moramo in moramo doseči. Zato pa je naša največja dolžnost, -da. neodjenljivost v pogledu moralnih in gospodarskih načel har momieno združujemo z odločnostjo ajede onih bitnih nacionalnih zahtev, ki so v skupni bla¬ gor vsega slovenskega ljudstva, gor vsega slovenskega ljudstva. — “Najvišje vprašanje za vprašanjem našega blagra je vprašanje bodočnosti naše domovine in naro¬ da ’ ’. za vse prekmorske parobrodne dražbe po izvirnih potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. tvrdko, ČE NE MORE¬ TE DOBITI PRAVEGA RICHTERJE¬ VEGA PAIN expeller-ja PIŠITE NA F. A. RICHTER & co., 74-80 WASH- INGTON ST., NEV/ YOSK, N. Y. IŠČEM SLUŽBO. Isvežban sem v mesarski obrti, ter znam zaklati vsake vrste žival in sekati meso, kot se seka in kolje v starem kraju. Govorim slovensko in nemško. Prišel sem šele tekoči mesec v Ameriko. — Prijazne po¬ nudbe na: Jacob Peterka, Bqx 327 Aurora, Minn. DA JE Mestna hranili!« ljubljanski % % f*4 ?£» j’4 £ £ £ v V *’d Vi,v X s#* v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsi^ največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 ft i 4.5 milijonov ko¬ stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron, Rezervni zaklad hranilnice |,3fJ8.00fj kron obrestuje po 4 1 12 °šq brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili Jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr, deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi ban'-- Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar \ na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani i n B(1 kako drugo'manj varno “šparkaso”. Nam pa takoj mA' po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam A’ site razločno in natančno. pi ’ Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. i iu 1,1 f\ ra t 1 P v i >; > : Ijell ' , »til 1 ® 3 st « ,;« ršiee v , i,24 ur V r ,Vii I ( L:li« n « ko1 >skr i se pn' Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YGRK, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino Prodaja PAROBRODNE LISTKE % >> Ž5 i,*** X , ,, k 5 dni- in i (1S( 1 )paz •ejec naj ee im« vi Bie kašlju j' pije • srnjak, če ju M T ttadipovzročijv , i jaejo ščetinji’ j W a:«, je to zim v te® : \>ti |j prašek /< ?tfder). ponjo, ce se ijžasa v vodo ipe je pa, ku (javljeno tv ur navodilu, 1 »kupu tvari tvarini nCkolil ^petroleja, tem »»je so za na st do 10 mesu SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA tl 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. XXX Izdaja največji]sIo¥eeski dvotednik NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto . . . tza |>oI leta . . . . - - $2.60 - - 1.00 Za Evropo in Canado: Za celo leto. za pol leta. ;3.00 50 svinje tre fegaee, ker j, One ne $ jiplstvo in gospodinjstvo. .Jt Jlbv,a je za mesarja. mišice, sploh velikost 0 P°y°ljno razvi jala, če ("V žitne zmesi eno tret- kuhe, in pritično eno. . [ kla J e oljnatih tropin j,' s kl ° Stane P ri stiskanju pivovar - ti ni ' 6 '' eomena je dobro j, ‘ emens kim svinjam v Knui svinjam 3 e, 6 turšice, zmljetega Cl (L ena ’ na P ra vljeno v W z v Vodo > in krmi ta - Nil L? ta mo ’ Snik - dokler R -dor ima sladi j eno 13%igal6n. Vendar se rabi v Avstriji danes skoro izključeno li- ^ @ ® ® @ ter, ki je tudi v Ameriki postavna mera. Mera soda naj se na njega glavo, j tam kjer so vrata ali. luknja, zal čep, vžge — sod naj se cementira. Les za sode mora biti izbran, j mestecu Rodriguez. Sovražni četi ste prenehali ; ogenj, ki je grozil v,ničiti cel blok. j Gasilci so ogenj omejili. Škode je j četrt miljona dolarjev in trije ga- ! siki so močno poškodovani. Peoria, 111. 18. avgusta. Strela J bitko vsled popolne onemoglosti 14 e vž S ala zganjamo Globe Di- ■ lia obeh straneh, brez da bi dose-! stillin S Co - v Pekin > in tri Poglo¬ biti nekaj po zimi, kar nadomestil je zelenjadno klajo in poletno pa šo. Nič ni boljšega kot lepo sprav ljena alfalfaV/če. se zreže na d' -b . . no z rezilnim strojem ( cu pting j suk ’ vsa l en ° vlezan, to je od gel ta ali oni odločilno zmago m Več tisoč mož je bilo v bitki, in j pja so popolnoma vpepeljena. Eksplozija je sledila eksploziji, zgube so velike na obeh straneh. A 0 se •> vžigalo okoli 3000 barel.no v Vstašein se je doposlalo streljivo As an i a > in plamen je švignil stoti- im vlakom, kateri je od- S ne čevljev visoko v zrak. s posebnim vlakom, Akron, O., 18. avgusta. Ogenj maehine). Dve tretjine zrezane ln- j cer ne (alf alf a) in ena tretjina zru . v. . , , i pehal ranjene. , . , v ., dežja izpran. Gleda se naj, da les j ^ Q a]veston t 6Xm 16. avgusta. — i-l e vmei1 tovarno Loevventhal Rub- ni piškav, in da šo vse doge enako I ~ c . . , ■ — K ' . . . 55 ., -p. Zvezni vojaki šene turšice, če se zmeša in zme-i moc “ ne P? sr « dl , ir ; pn ko f*: Po vstrelijo vsaee Ije v za to pripravnem mlinu, ki ' M hn ,ztpSflnB 1 - e!, sredi naj ne bo iztesana, da bi bi zove po angleško “steel bur grin-i la tanši kos na knnceh > ker na sre der”, kar pomeni po naše mlin naf di nosi n 5 V f ž teže ' fl a.j ne jeklene “kamne”, napravi iz . vl . st .! hodo preširoke; sodi iz ozkih dog ci v državi Durango j ber Company-je in ledenico tvrdke sega vstaša, kateri je j K1 »ges. Škode je blizu tri sto ti- no, klajo, katera se zamore krmiti suha, ali se pa napravi gosti moč¬ nik s primesjo vroče vode, in če se j so močnejši kot iz širokih. Kar se tiče velikosti sodov priznano, da vino v velikih sodih vjet. Eagle Pass, 18. avgusta. Vstgši so bili po tridnevni bitki poraženi okoli 100 milj južno od tukaj. soč dolarjev. ■ j Vmaknili so se ker jim je jrimanj- je j kovalo streljiva. Okoli 7000 mož stvar malo, posoli, bodo svinje žrle i popolnejše vre- počasneje zori, s tem večjo slastjo. To 'bo jako do-! vendar postane stanovitnejše kot bro nadomestilo zeleno pašo. Kdor j v malih sodih. Iz tega se učimo da nima alfalfe,. naj rabi deteljo, in; je mošt vlivati v velike sode, mla-i ,icer tako, ki je bila lepo v suhem j elo vino je preliti v manjše, stari-! spravljena. Ne preveč zrel sirk | no je pa shranjevati zopet v ve¬ se je bojevalo na obeh straneh. Jezus Carranza, brat vodje vsta sev j šem na pomoč (sorghum eane) je dobra klaja, likih sodih. dokler ni preveč zmrznjena. Seve, da je tudi Sladkorna pesa dobra, repa, mangel ali runkel, pravilno bela pesa, itd. Velike važnosti je tudi, da imajo plemenske prašiče dovolj pregiba¬ nja, ker od pregibanja je zarod zelo odvisen. Prašiče, ki se pre - gibajo, skotijo navadno močnejše mladiče kot one, ki so zaprte v majhnem hlevu, in so prisiljene, da večji del ležijo. Če je presica, ki je povrgla prvič, dobra mati, in če je nje zarod mnogoštevilen in trden, da skoti kakih osem do de¬ set lepih, čvrstih in čilih pujsko.v, je najboljše, da jo držimo nekaj let. One bodo skotile in odgojile več lepših mladičev, kot mlade prašiče, za katere ne vemo kako- šne matere so. Doraščene prašiče skotijo po dvakrat na leto lepe pujske, in jih tudi povoljno odgojijo. In njih hrana ne stane mnogo, kadar od - stavimo prasce. Poleti jim je treba dati le jako malo žita, če imajo do¬ bro pašo. Sploh naj svinjerejec gleda, da pridela sam toliko hrane za svinje, da je ni treba kupovati. • 10 to in Ho po ■ .a sv “ je ima vsak mlekar, uL flmte sladkega po . a en funt zmesne žit- ° se ^ ko izvrstne, vrtin, m „ nia m leka, zmeša nji ‘ ., Zltne zmesi in eno ,L atere s ° snažne in 620 vodo. L 11 , Pomenske svi - J debelem j e Dobro SVl °jerejcc nekaj , , S trst p n \ j n . L rivergreen malo j m v krmi «vinjaan l ar L ol l zreta kot mle- * a .j ; )ri P rav na za peči. tkj sc-jL Ui P° eu štok f n,-. J, -I 1 ' ’ n Potem dva. 1 vsakn dej ° tri ali štiri - ° SVla io na dan,- sadi i. ,r šio Pa zmanjšuje Pi'asi d rut *>oraj o do - UMNO KLETARSTVO KLETNA OPRAVA. (Dalje.) Sodi ne smejo nikoli ležati na tleh kleti, ampak na posebnem podkladji : (na ganterjih). Podkla- dje je najboljše iz zdravega hra¬ stovega lesa, 12 col debelo na vsa¬ ko stran, da lehko nosi najtežje sode, kar bo čez par let potreba pri mnogih naših farmerjih v Mi¬ chigan, po vzhodu, jugu in skraj¬ nem zapadu. Če so sodi jako veli¬ ki ho še to podkladje prešibko, po¬ sebno, ker se mora za velike sode v sredo malo zdolbsti, da sod z več dogami, nesamo z eno, na podkla¬ dji leži. » Podkladje naj ima na vsakih 5 ali 6 čevljev podloge, katere so zidane ali lešeno, in to mora ležati vodoravno. Podkladje naj bo kak poldrugi čevelj visoko, da pride zrak tudi pod sode, da se da izpod sodov snažiti, in da je. dovolj pro¬ stora pod pipo za pejle. Tudi med sodi in steno naj bo toliko prosto¬ ra, Ida človek lahko zadaj za sode pride, da se zamorejo vsaki čas sodi tudi na zadnji strani pregle¬ dati in snažiti. SODI. Sodi so: najboljši iz hrastovega lesa, kateri mora biti popolnoma zdrav. V Ameriki se vidijo razli¬ čni sodi napravljeni mnogokrat iz smrekovega ali borovega lesa. Slovenski vinotržec in slovenski vinorejec naj se v tem oziru drži¬ ta starokopitnosti, in rabita naj hrastov ali kostanjev sod, ki ima isto obliko kot starokrajski sod. Mi smo zoper starokrajsko oro- dje* ker vemo, da je; izven motike, ameriško boljše; pri sodili je pa narobe — starokrajski eilindrič- nast sod, ki ima oba poda okrogla je najboljši za vino. Doge morfejo biti v sredi sločene in celi sod je vsled tega trebušnat, zbočen, ker tak sod je močnejši, in tudi dro¬ ži se spravijo v takem sodu popol¬ noma. na kup. Sodi, ki so večji kot 100 'galonov, niso pripravni za pre^ .vasjanje vina, in naj'bolj pripravni so sodi po 50 galonov za baranti jo (Dalje prihodnjič.) KAKO OBDRŽATI SMETA¬ NO SLADKO. Za izdelovanje putra je absolut¬ no potrebno, da se drži smetana sladka, dokler ne pride čas za de¬ lanje masla. Isti, ki vozijo smeta¬ no v maslarno, naj toraj gledajo, da bo smetana sladka in snažna, in zato naj se držijo sledečih na¬ vodil. Vmijte vime z mlačno vodo in MRTEV ŠOFER ZAVOZI POD BREG. Cripple Creek, Colo., 18. avgu¬ sta. — Strela je vbila šoferja, ki je šel z večjim krdelom vsta-N e vodil avtomobil, v katerem je | sedel še en vbit mož, dve ženi in j eno dete. Avtomobil je skočil s I ceste na strmi breg, in z mrtvim | šoferjem pri krmilu, je drdral po j bregu. Ženskam in otroku se ni j zgodilo nič žalega, Moža, katera je vbila strela, sta j bila soproga žensk. Ženske ste bi- se- ko GOMEZOVO VOJAŠTVO ZMAGA V BITKI IVilleinstad, Curaeoa, 18. avgu¬ sta. — OorOj glavno mesto drža¬ ve Falcon, kjer so revolucijonar-j le močno prestrašene, ker sta | ji pod prejšnjim predsednikom re- j dela pri njima mrtva moža, Nepričakovan gost Vas ne ho osramotil če imate publike Venezuele, Ciprian Cao stro in, prvič vdarile na vladno vojsko, je vladna vojska zopet vzela vstašem. Boj je bil silovit, in revolucijonar ji so zgubili gene¬ rala Lazaro Gonzales-a in Urbana, ki sta bila vbita. Nek manjši oddelek vladnih čet so vstaši premagali. Caracas, Veneznela, 18 avgusta. jih eden je vodil avtomobil. obrišite ga s snažno suho cunjo j Po veeih kraljih ljudoVlade se po pred vsako molžo. j javljajo vstaši, vendar vlada do Molzite v gladko kositarsko po-: sihinal še ni poslala vojaštva nad j sodo, ki naj se poplakne takoj manjše uporne krdela. po molži z mrzlo vodo, vimje naj se s toplo, in postavi naj se na sve¬ ži zrak in na solnce, da se steče in posuši. Spravite' mleko iz hleva takoj po molži, da ne dobi hlevskega duha, in da se izogne glivicam. Posnemite mleko dokler je še toplo. Ohladite smetano predno jo pri- lijete mrzli smetani prejšnega po-' snemanja, in ohladite jo takoj po posnemanju s tem, da postavite posodo s smetano v mrzlo vodo in mešajte smetano dokler ni hladna Mešajte smetano kadar ji prelije¬ te novo vsaj dvakrat na dan. Imejte posodo za smetano (cre- am ean) v mrzli vodi, in v senci, ali v hladnem, snažnem prostoru, kjer ni nikacega duha ne praha in nikake živali. Najboljše da voda, v koji stoji posoda s smetano sa¬ ma odteka in priteka in se tako drži mrzla. Vmijte posnemalnik po vsakem posnemanju. Peljite smetano v maslarno vsaj dvakrat na teden, in pokrijte vr¬ če z mokrim koncem, če pripeka solnce. Uporni general Torres j sorodnik Cipriano Castra bil vjet in je v vladnem zaporu v Puerto Cabello. VLADA DOBI NAZAJ 20.000 AKROV ZEMLJE. AMERIKANEC NAPADE HRVATSKEGA BANA Zagreb, 18. avgusta. — .Štefan Drejejo, mladenič, ki je ne dolgo tega prišel iz Amerike, je napadel novega bana hrvatskega, barona Škerlec-a. Prizadjal mu je le lah¬ ko rano. Drejejo-ta je policija zaprla, j Izpovedal je, da je prišel iz Chica- Castro,; ge meseca oktobra v svrho, da bi je j usmrtil prejšnega bana, barona Ču vaja. V škofovski cerkvi v Zagrebu in po vseh cerkvah kraljevin Hr- vatska in Slavonija se je pel “Te Deum, “ker se je napad izjalo¬ vil. v Vašem stanovanju V trenutku je iz njega izvrstno izdelana omara, in v drugem trenotku se lahko prenaredi v lepo, veliko posteljo z modrocem in vsem kar spada k postelji. Nekaj točk prednosti DAVEN-A nad vse druge kombinacije: Portland, Or$., 15. 'avgusta. — 20,000 akrov zemlje *v Coos Co., Ore., je dobila nazaj zvezna vla¬ da od tvrdke C. A. Smith Lumber Company. Minneapolis, Mirin., vsled odloka, katerega je podpisal zvezni sodnik Bean. Trdka je kupila zemljišče od Oregon & California Railroad Company v celem kosu, in je pla- 1. 2 . 3. 4. D. 6 . Dobri žični modroc. Debela žimnica. Prostor za posteljno ob - leko z blazinami vred, ta¬ koj za rabo. Navadni sedež, ki se zvi- . Odeja trpi dlje. Odstranjenje tapeciranja omcigočuje snago. Hitra in lahka zložba. Narejen iz iz lesa. jekla mesta 8. Jamči se, da ne gre ni - kdar iz reda. 9. Popolnoma zdravstven, ker se lahko vsi deli od¬ vzamejo. 10. Naslonjala v vznožju in vzglavju, da držijo bla ¬ zine in odejo. MI JAMČIMO. DA SO NAŠE CENE NAJ¬ NIŽJE IN NAŠE POGODBE NAJLOŽJE. B COMPLETE ROESEFUKNISKERS AYHA & ^ Second Ave. W. and FSrst St. DELAVSTVO NA PLAN! Na plan prijatelji in prijatelji¬ ce onih, ki delajo! Nad 5000 slo- I venskih rudarjev in delavcev je na stavki v Calumet, Mich., 15,000 i vec je drugonarodnih rudarjev.) Boj, ki ga bijejo rudarji in njih J družine s kapitalom vsled suženj¬ skega tlačenja, je boj vsega delav- BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK’ čala več kot $2.50 za aker. Pod po-1 ^Zma^'Ljili "fe zmaga“v7eh goji, pod katerimi je zvezna vlada podarila Oregon & California že- CESAR FRANC JOŽEF L OBHAJA 83. ROJSTNI DAM. Dne 18. avgusta 1913 je bil 83. rojstni dan glavarja družine Habsburga, in cesarja avstrijske¬ ga, Franc Jožefa I. Po vsej monarhiji se je slavil ta redki vladarski jubilej veli - častno, in v vojaški akademiji v Moedling so odkrili cesarjev spo¬ minski kip. Stari cesar in kralj je pri izvr¬ stnem zdravju in biva v letovišču v Ischl na Gornjem Avstrijskem. leznici zemljišče v pomoč za zgra dbo železnice, smela je železniška I družba prodajati vladno zemljišče le po $2.50, in to le po 160 akrov | onim, ki se bodo naselili na zem¬ ljišče. Ker se železnica ni tega držala je zgubil kupec zemljišče, in bo odprto v kratkem za home-1 stead-e. (Coos County leži v jugozapad- j nem kotu države Oregon, in je I večinoma ves svet pogozden z or¬ jaškim drevjem. Narodni Vestnik bo takoj vkrenil vse potrebno, da pozve vse natančnosti o tej zemlji, in obvestil 'bo čitatelje in čitate- Ijice o vsem kako stvar stoji. Po¬ dnebje je izvrstno in tudi trg). 35.000 LJUDI SPREMI RUBEČEGA NAPOLEONA. Curih, Švica, 17. augusta. Kra - Ijevske časti je skazala Švica umr¬ lemu vodju nemškega socijalizma Avgust Bebel-nu. Ceni se, da je šlo mimo krste,, v koji je ležalo truplo boritelja za emancipacijo človeštva, okoli 35,000 oseb. Ra- kev v velikanski mestni dvorani je bila obtežena z griči venci in cvetlic. Mnogo posebnih vlakov je pri¬ peljalo eocijalietične delegacije iz vse Evrope, in pogreb Avgust Be- bel-na je bil čez vse presunljiv. Zastopniki socialistične stranke vsega sveta in večina socialisti¬ čnih poslancev Reiehstag-a so se. vdeležili pogreba, ki je »rojil tieo- z vinom na debelo, in po 10 ga-[če oseb vseh slojev. | nas, ki delamo z rokami ali z umom. Pora njih je pezraz vsega [ delavstva. Stojmo jim ob strani delavci in delavke, in prijatelji delavstva! Pokažimo dejansko | da nam nista tako opevana sloga I | in tako hvalisano združenje le ha j ’jeziku. Pokažimo dejansko, daj j smo njih tovariši, njih bratje, Po¬ magajmo jim z osrčenjem v dopi¬ sih ! Pomagajmo jim s tem, da pre¬ prečimo pot skebom v Calumet! Pomagajmo jim gmotno! Vsak de¬ lavec in vsaka delavka in vsakdo, ko jem bije srce za delavsko stvar, naj pošlje po svoji moči denarno podporo za stavkanje na Valumet, Mich., na: “NARODNI VESTNIK” c«-* B '»•J ki : I TURK DOBI UKAZ DA NEHA S PRODIRANJEM. Dunaj, 19. avgusta Evropejske vlade bodo v kratkem Turčiji na¬ znanile , da mora nehati s prodi¬ ranjem svoje vojske v Trači jo. London 19 avgusta. Položaj med Turčijo in Bulgarijo je resen Princ Said Halim, turški velik vizir prizna, da so Turki zasedli j Demotico, 25 milj južno od Drino- i polja, in druge strategične točke na desnem bregu reke Marice; vendar on pojasnjuje, da se je to le zgodilo za obrambo železnice, ki teče ob reki. Turška vladi* se ne misli vma- kmiti iz Drinopolja, kjer ima Emeer Bey okoli 300,000 vojaštva. Bulgari so vložili pri poslaništvih pritožbo, da Turk zopet prodira v Bulgarsko ozemlje. Sofija, 19. avgusta. Bulgarska vlada je bila obveščena, da bodo velesile zahtevale da Turek zapusti Drinopolje. 405 W. Michigan St., Duluth, Minn Vsi darovalci in darovateljice bodo v listu obelodanjene, in de¬ nar odposlali bomo vsako soboto na pristojni odbor. “Odpri roke, odpri srce, Otiraj bratovsko gorje!” ==1^ KUPUJTE PRI KI OGLAŠUJEJO LISTU. TRGOVCIH V NAŠEM American Exchange ===8ani(^^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna Panka za Slovence ia Hrvata v mesta. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo volne liste. 3°|o obresti od vlog, - Zadene žebelj - Kaj je boljši, če si lačen, kot par kosov kruha iz Duluth Universal moke (Najboljša moka za kruh) Ta moka je za vsako peko in kuho najboljša. Melje jo DULUTH UNIVERSAL MLINARSKI DRUŽBI. MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE. V= NAROČAJTE IN ŠIRITE “NARODNI VESTNIK’ Svoji k svojim! I| Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biivabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno m Hi .SR m m m sn m Hi Hi Hi Hi groeerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za nmooobrojen posel in naRIonfenost se uljudmo priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Hi Hi Hi Hi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi ! in 'deputy skebo Dopisi. 4v__, Baltic, Mich. kateri »o slede- John K-e, Frank B — r, i j Joseph O-- k, Louis G-a, \\ Joseph G-a, Joseph K — s, £ S Frank K — — r, in Frank U —s. '—Nekateri teh slovenskih Judežev si je že v začetku stavke pripelo Cenjeni delavski list! — “Na¬ rodni Vestnik” je marsikateremu delavcu pri srcu, ker ta list je za¬ čel prvi nabirati med slovenskim delavstvom prostovoljne prispevke za stavkarski sklad na Michigan. Vsakdo prizna, da je “N. V.” de¬ lavski list. Kar se stavke tiče je stvar jako napeta. Guverner Ferris je odpo - klical nekaj kompanij milice^ ven dar .tu na Baltic so ostale še tri stotnije. Ker j-e pa odšlo vojaštvo, zato pa prihaja iz države New* Vork vedno več ničvrednih * ‘ gun- men”, ki so vposleni tu za deputy šerife, in tem je človek toliko kot najslabši pes. Oni se vedejo slabše kot “bumsi”, in povzročili so ve¬ liko žalost in 'srd med delavstvom, ker so vstrelili dva tovariša v Painsdale. Tukaj je prepovedano hoditi po marsikaterih potih; povsod je do¬ volj Cr-use-jevih p. ... Tako je šla dvojica Hrvatov proti domu zvečer dne 14. avgusta, in ti new- yorški “gunmeni”, šest po števi¬ lu, so šli za njima do hiše, in vseh šest je pričelo spuščati smrtono - sni svinec Skozi okna na ljudi. Prva žrtev bila je Dragotin Ti- jan, -mlad Hrvat, poln upanja v bodočnost. Krogla tolovajskega depufija ga je zadela smrtno-ne - varno, in komaj se je privlekel v zgornje nadstropje, kjer je bil nje ■gov brat, in izdihnil je v naročju brata v tuji deželi za profit kapi¬ tala, ki ni zadovoljen s tem, da je že zakrivil toliko smrti v jamah, ampak vposluje še sedaj take lju¬ di, ki strežejo delavstvu po živ¬ ljenju. Druga žrtev je bila Štefan Pu- trič. On je umrl vsled -zadobljen-e rane v bolnišnici, v Trimountain dne 15. avgusta. V bolnišnici se pa bori še tretja žrtev, katero so Oruse-jevi hlapci obstrelili. Hiša, katero so napadli newyorški gu'n- men je tako s kroglami prevrtana, da čloVek ostrmi, ko jo zagleda. Sramota, da oblasti tako kruto ravnajo s trpečim delavstvom! Rojaki, bodite mirni in brzdajte se, da ne bode kdo prišel ob življe¬ nje, ker kapitalist iški čuvaji, ki so bili pripeljani nad nas, ne gledajo na naše in naših družin življenje, ampak škodovali ali pa celo vstre¬ lili nas bodo za najmanjšo stvar. Tako nastopa kapital proti delav¬ stvu. Mi pa tudi pokažimo, da ni¬ smo sužnji, da imamo dovolj trp¬ ljenja po jamah, da smo opraviče¬ ni organizirati se, in če se držimo kot možje, je zmaga na naši stra¬ ni. Res, da moramo živeti; res je kompanijske podkove na svoje su¬ knje, katere so jim pa zevedni de¬ lavci potrgali in zmetali v lužo; vsakem so pa prikopali par za ušnie. Ti cagljivei pa zopet sedaj ne morejo napraviti življenja, in so zopet kompanijske. podkove na suknje pripeli, ter so nastopili zo¬ per delavstvo ih njih družine. Ma¬ ti njih bi jih preklela, če bi videla da so se prodali tlačiteljem delav¬ stva. Zaklicala bi s Špartanko : “Bežeč; ki iz vojske vhaja, Dom sovražniku izdaja. On je Iškarjotov brat Hitro bode tihotapec, Vsake hudobije hlapec, Bo razbojnik in bo tat.” Tu smo imeli fino botrijo ob pri¬ liki krsta sinka starišev Potar. štorklje se jako umikajo mek-si- 'kanskim kanonom in puškam, in tako je prinesla onega dne štor¬ klja iz Meksike prv-oroje-nčka sta- rišem Pavlovič. Dela se tu v jamah stalno, in ljudje še precej dobro služijo — mnogo boljše kot na Calumet, Mich., kjer bijejo delavci opravi¬ čen boj z izkoriščevalcem. Naročnik. Buluth Mirni. pa tudi, da kompanijam ne bo vla¬ da dovolila, da te vsled par kapi¬ talistov tisoče delavstva stradalo. Ije skebait naj ne gre nobeden, in prišel bo čas, ko bo kompanija z veseljem odprla jame organizira¬ nemu delavstvu, in nam se bodo delile druge pravice kot so se pred stavko. Dne 13. avgusta je v Painsdale •vbilo nekega angleškega skeba. — Pobirali so ga po koscih, vendar kapitalistiška cunja nič o tem no ve. Sploh je med starimi angle¬ škimi krampi največ skebov, kar se vidi že iz tega. da je tudi na Superior rudniku enega skeba po¬ tolklo. Če hi bil v starem kraju bi djal, da jih Bog kaznuje, tukaj pa ta vera ne drži. Na Painsdale imeli smo 15. av¬ gusta veliko parado. Govoril je podpredsednik ‘Včestern Federat- ion of Miners, in vsakdo, ki ga je razumel se mu je oko zrušilo. Go¬ vornik je povdarjal za solidarnost in mir, in bičal je kapital kojega hlapci so po krivem vstrelili 18 let¬ nega Hrvata. Govora se je vdele- žilo okoli 2000 oseb, in govorilo se je v raznih jezikili, le v slovenskem ni nikogar čuti. Hrvati so v tem oziru vse drugi možje; onim se ne manjka mož, ki v materini besedi bodrijo delavstvo njih narodnosti. Nad vse vrli so pa Finci, in če bi mi Slovenci bili toliko narodni in delavsko zavedni kot je finski na¬ rod, potem vživali bi v javnosti tuldi ves drug v-gled. Živelo za¬ vedno delavstvo! Z bratskim po¬ zdravom Štra.jkar iz Baltic. Te vrste ljudje so naši izdajal¬ ci, naši lškrjoti, ki se ne upajo drugače življenja napraviti kot s skebanjem, kot s tem, da zataji¬ jo svoje tovariše, ki bijejo opravi¬ čen boj za koristi sedanjega, in za koristi bodočega delavstva, za koristi naših otrok. Mislili so si ti figamožje, saj so vojaki tukaj, ti nas bodo že brani¬ li, da bomo lahko nosili te kompa¬ nijske kopita. Srama vas bodi izda¬ jalci delavcev. Ime skeb bodo po¬ dedovali tudi vaši otroci, kateri so še nedolžni, in preklinjali bodo vas in vaše trupla ko bodo že v črni zemlji gnjila. Preklinjalo in zasramovalo vas bo po vsej pravi¬ ci zavedno delavstvo po celem sve¬ tu, koder se bodete pokazali. Fej hinavci, izdajalci, Efijalti, Judeži. Kje so vaši črni obrazi? Ta hinav¬ ska judeževa sodrga nosi klobu¬ ke na očeh in gleda v tla kot tat, ko zagleda zavednega delavca. In zavedni delavec vam bo že posve¬ til, ho že prišel čas, da boste uvide¬ li, da branite vi krivico, in poma¬ gate tlačiti pravico. Sram vas bo¬ di,, če ne uvidite dejstva, da smo bili mi delavci preveč izkoriščani in zlorabljeni od kapitala, in da ui moglo iti vedno tako naprej. Slišal sem, da so sklenila tukaj- šna napredna društva vreči vsa- cega iz svoje srede, kedor se po¬ da v skebstvo. To je pravilno m zavedno. Delavska društva naj bo¬ do le za delavce — z njih izdajal¬ ci ven. Apeliram na vsa slovenska in hrvaška društva, da to store, in da pometejo z brezovko vse garjev ce iz svoje srede. Ta sodrga naj ni¬ ma prostora nikjer med zavednim delavstvom, in prijavili jih bomo J drugič s polnim imenom, kakor tudi dva salonarja, katera'naspro¬ tujeta naši delavski organizaciji, 'da še ;bo vsak zaveden delavec ogibal teh Izdajalcev. Slovenski in Hrvaški delavci, ne podpirajte izdajalce delavstva med katere' spada tudi ibla-goslovljenec slovenski na Calumet. Proč od njih podjetja, ker ti Judeži niso vre¬ dni druzega, da se jim pljune v obraz. Upam, da je vsak spregle¬ dal, kedo je z našimi izkorišče¬ valci, kedo se simeje, če delavec 'krvav pot poti, kedo je naš prija¬ telj le zato, da mu nosimo dolar¬ je. Stran od takih biznesmanov, ki so proti nam, skebom pa vse za¬ ničevanje. Unijec Duluth kot precej veliko mesto na površju države Mi-nn, je res ne kako njegova prijazna lega ro¬ mantična. Hiše stavljene so v pre¬ cej strmi reber, in tako kukajo okna preko strehe svojega soseda, ki se nahaja nižje v rebri. Po •skalnatem hribu seveda ni bilo pr¬ votno mogoče uravnati ceste po Ameriškemu sistemu, temveč zgle da razdelitev mesta nekako an¬ gleški razdelitvi kakega botanič¬ nega parka. Pocestna železnica de¬ la vsako jake; ovinke predno je mogoče priribati počasnega obra¬ ta vrhu visokih skal, ki se dviga¬ jo v vzadju za mestnim hrbtom. A na drugem kraju' morala se je svetovna umetnost poslužiti že že¬ lezne vrvi, ki vleče počasi voz s potniki vrhu mesta, kjer se nudi krasni razgled ne samo na Duluth iti pristanišče, temveč tu¬ di na bližnji Superior in daleč v prostrano dolino po kateri teče re¬ ka ■ St. Louis. V daljavi opazi se zopet, da člo¬ veška znanost in mogačni kapital stavita naljvečji in najmodrnejši pekel za ubogega delaivca. Že tako rekoč od daleč zgleda ono ogrom¬ no poslopje kakor prava klavnica priprostega delavskega sloja. To¬ da, do danes ni še vse v teku ker to vzame čas predno se zamore kaj sličnega postaviti. Krasen razgled z Duluth hriba se nudi gledalcu po noči. Tisoče in tisoče luči oddaja sivojo svetlo¬ bo tako romantično, da misli člo¬ vek kako je mogoče sedanji zna¬ nosti vse to voditi in oskrbovati. Vso to nebrojno množino luči ki se rastezajo kakor daleč sega oko. Vse daje . mestu čarobni odsev v tujčevih očeh. Po dnevi vse vre v mestu, in. v Duluth mrgoli vsako jakih delav¬ cev. Zgleda kakor nekako središče zbiranja delavcev. Slovencev ni stanujočih veliko. Več se jih dobi pa na potu za novim delom. Drži se vsak le za nekaj dni in potem ga pot zopet pelje v' neprodirne ameriške gožde, kjer se zaposli za obstanek svojega živijenja. Bolje kakor Slovenci so zasto¬ pani Hrvati. Toda njihovo delo je pretežko 'za naše rojake. Zaposle¬ ni so po- večjem po kamnolomih, kjer delajo kakor črna .živina. Velika nakladišea za rudo, katero koplje tudi pridni Slovenec na že¬ leznem okrožju, zap-o-slujejo — po večini same Poljake, Fince in Bel¬ gijce. Neverni, ali ni za Slvenca do¬ bro, ali se ne more razumeti s bratskimi slovanskimi narodi, da nima obstanka v Duluth, Lumber Jack. Tercio, Colo. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE- PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunšchmid. Calumet, Mich. Cenjeno uredništvo: Prosim od¬ stopite mi nekoliko prostora, da naznanim slovenskim zavednim delavcem imena slovenskih skebov Dragi rojak urednik: Došel sem v te visoke hribe, ih hribola- zim in hribolazim pa dela ni dru¬ zega kot majnar. V jamo ne grem rad živ, zato jo bom odkuril nazaj na vzhod kjer bom poiskal kru¬ ha v kakem mestu. Tercio je iz hribolazkega stali¬ šča romantično mesto. Mestece le¬ ži v visoki dolini, ki je obdana tu ih, tam 's snežniki. Po teh hribih dobe se prav lepe raznobarve cvetke. In tud kače so tukaj. Včeraj sem šel malo od strani pota, in bil bi kmalu nesrečen. Le kak jard od mene bila je zvita strupena kača klopotača. Ako bi me ne bila opozorila s svojim si¬ kanjem in klepetci na repu, bil bi ravno stopil na njo. Vrgel sem na njo velik kamen in ji strl z pali¬ co glavo. Ropotuljo na repu sem .ji odrezal. Imela je sedem obroč¬ kov in enega pol, kar je enačilo da je stara ty 2 let, ker ji vsako leto en obroček zraste — tako pra¬ vijo tukajšnji ljudje. Tercio je kakih 8 tisoč čevljev visoko nad morjem. Tu ima za¬ stopstvo Narod-nga Vestnika ro¬ jak Krivec. Mr. Krivec je vstrelil eno klopotačo, ki je hodila pred hi šo prežat na mlade zajčke. Kača bila je 8 let stara. KOTOR — CATTASO. Poleg republike Raguza, v ka¬ teri sem pisal nekoč, bila je na dalmatinskem obrežju še druga majhna republika v srednjem ve¬ ku, ki je štela vsega skup 25.000 do 30.000 prebivalstva, in je bila pod varstvom Benečanov. Ta re¬ publika se je imenovala Kotor, ali po italijansko Cattaro. Ljudovla- dica je obstajala več stoletji; bi¬ la je popolnoma neodvisna, in ljudstvo' je volilo- iz svoje srede presednika. Če tudi je bila ta'vlada nekaka igrača, nekaka majhna stvar, ven¬ dar tvorili so jo resni državljani, ki -so imeli velik vpliv v tem kotu sveta, in njihove trgovske ladje so pljule v najoddaljenejša 'morja. Bili so slavni mornarji ti stari Ko- torčani, in postali so bogati in so prinesli domov vsakojako 'blago iz tujih dežel, katere so obiskali - svilo tez Kitajske, čaj iz Japonske, in dišave iz vzhodno indijskih oto¬ kov. * a 'danes se, najde pri sta¬ rejših rodbinah čudne azijatske obleke in druge 'spomine tujih na¬ rodov, katere so prinesli ti mor¬ ski klativi-tezi domu svojim dru¬ žinam in prijateljem v občudova¬ nje in v zabavo. Kotor lezi jako resno v kotu ve¬ ličastnega zaliva, in razgled v oko¬ lici je naj-krasnejsi v celi Dalma¬ ciji. Luko kotorsko tvori višnje¬ vo Adrijansko morje, ki sega z eno svojih rok daleč v osrčje Dal¬ macije. Ozki kanali vežejo dvoj¬ no luko, ki zgleda kot jezero z morjem. V starih časih sta bila vhoda po teh kanalih zastražena z orjaškimi verigami, in nobena so¬ vražna ladja ni mogla v Kotor. V tistih daljnih časih, ko so gna¬ li ladje le jadra in vesla, bila ja ta protekcija dovoljna. Krasni je pogled na Dalmacijo z morja, če se vozi potnik iz Ra- guze v Kotor, kar vzame s parni-*' kom štiri in pol ure. Kako uro po¬ zneje, ko zapusti parnik pristani¬ šče v Raguzi, se začne zvijati med stoterimi skalnatimi otočki, kate¬ ri branijo primorje kraljevine Dalmacije. Tam na suhem v Dal¬ maciji dvigajo se strme sive skale visoko proti nebu, in dosegajo v krajih 6000 čevljev visoeine. Ve¬ čno pluskanje morskih valov je skale vgladilo, in na mehkejših 'delih je voda izdolbila cele pod¬ zemske jame v raznobarvne skale ki se po nekaterih krajih krasno 'svetijo, zato ker je voda spravila na Idam razne rudninske snovi, iz katerih obstoji to resno skalovje. Tujec se čudi 'krasoti teh skal in čudežnim stvorftm narave, ko se naenkrat parnik zasuče in- za¬ pelje v'ozko morsko ožino, katero brani gorostaSma trdnjava in sve¬ tilnik, ki zgleda kot cerkveni zvo¬ nik, v katerem so zvonove nado¬ mestili s svetilnico. Velikanske ba¬ terije topov varujejo vhod, in vse kaže, da Avstrija nima Ko to ra za igračo. Ravno nasproti vhoda v luko je častljivo staro mestece, ki se zo- ve po italijansko Castelnuo-vo. Ka¬ ko imenujejo okoliški Hrvati to mestece ne vem; po naše hi se re¬ klo Novi grad. In dvoma ni, da je (bilo to enkrat pravilno ime zato mestece, ker enkrat bilo je goto¬ vo novo; ‘ampak to je, bilo že dol¬ go, dolgo tega, to je bilo takrat, ko so imeli Benečani isto svetovno moč, kot jo imaste danes Anglija in Nemčija. Benečani so nagroma- 'dili tu več častljivih kopic -zidov¬ ja, daleč, daleč nazaj v letu tri naj st ato’ pa še nekaj let, da so ložje odbijali navale sovražnikov. To zidovje je danes v razvalinah katere'krije krasno 'zeleni bšljin ki vpliva čudo vilo na človeško oko vsled čudežnega belega in raznobarvnega skalovja. Leta 1370 vršila se je tu vojska, ker se je Ijudovlada Kotor naveli¬ čala prenašati pritisk svojih “bra¬ niteljev,” Benečanov, in se je obr¬ nila za posredovanje do ogrske¬ ga kralja Dudo vika. On prišel je doli, našel je Benečane v posesti K o to ra, in ji ni je mesto, in tisto fliko zemlje in skalovja, ki je tvo¬ rilo rep ofl) tik o, vzel. Držati pa ni mogel republike Kotor, zato jo je odstopil bosenskemu kralju. Tyr- ko, kateri je vzel pod svoje žezlo to pritlikavo lljudovlado, in je vsrariovi! mestece, ki še danes sto¬ ji. Naslednik Tyrko-ja je vladal čez ta kot sveta do leta 1420) 'ko so zopet Benečani vzeli Kotor z 'okolico, in so dali prebivalstvu zo¬ pet neodvisnost. . A to je vse novodobna zgodovi¬ na. Če hočeš vedeti kaj -se -je go¬ dilo v zgodnjih časih okoli tega krasnega zaliva., ki zgleda kot je¬ zer, itd. boš moral nazaj več sto¬ letji pred rojstvom Nasarenca, in- nekatere štorije iz tistih časov so jako zanimive. Na primer: Rim j'e poslal -poslanike k Teuti, kraljici Ilirije, katera je vladala tukaj le¬ ta 228 pred Kristusom,'da so zve¬ deli, kar so mogli, o njeni deželi im o njenih podanikih. Ona je sumila, da ni to pozvedo- vanje kar tako za špas-- in zato je -pustila poslanike vsmrtiti. 'Prete¬ klo je šestdeset let predno so Rim ljami iznašli kaj se je s poslaniki zgodilo,- in potem so poslali leta 168 pred Kristusom v te kraje voj sko, premagali so malo državico, priklopili jo svoijem cesarstvu, zadnjega kralja ilirskega, -ki je bil stari vnuk grozne Teute, so pa pe¬ ljali v Rim v jetništv-o. (Dalje prihodnjič.) OLIVER „ e Po «0 cest. :, Nasproti jeklarno, ki stane »25,000,000, -tt <* ““f. milijona, je 25 hiš do-gotovljenrh, m vee se Jih grad,, m to je O jiVEii. Narejene polagajo se sedaj cestni »hodnik, .. . Glejte izvrstni prostor naselbine OLIVER, katero pred.slavlja spodnji načrt, na fc mostu pri jeklarni. OLIVER je tudi tik Hardmg Purcliase, katero je rezerviraj Za > velika industrijska -podjetja. Železnica teče skozi OLIVER m tracmce pocestne ž eI I 8 *- so položene v spodnjem delu mosta. (Oglejte si Oliver, to stane malo, vzame le en da a “J' kupite loto povrnemo te stroške.) OLIVER BO DRUGO MESTO GARY Načrt kaže jeklarsko mesto Oliver. Mi ne gremo na obljube kaj bomo storili. Štor™ je že. Vi lahko vidite in sodite sami velikanske prilike, katere nudijo loti v Oliveri ‘ J * Kupite sedaj, prodno se cene zvišajo, ker zvišale se bodo. Loti po $150.00 in višj, na lahke obroke, nič plačil če zbolite. To j-e zadnja prilika za male podjetnike, če hočejo napraviti denar blizu doma. Oliver Townsite Co. 202*203 T©rrey Bldg., DULUTH, MINN. Prosim- pošljite mii vse glede Oliver. pod; Ime' .. Naslov di! . K’ 1 fl & > P - |nrt -ve J> !i r Jiš' >ii c : f)ig a nar v j JU % r’ »u. r \f 1)1.01 Z 9 P Ikl »»OŠ u*' krm' uti p« ilednj- j«. Veliki no-' g sta Bede' a «i Prvi je kii 0 bj j; i levic® si F ji po m ®’ l! ' 1 selil j aj »® 0Zi -n korenjak v ■ j mnogo s je st ala ste apljico v dva te živi, Štefan tuše bratstvo it jek, Kdor je v kakem dvomu glede svojih lot v Oliver, ali če misli, da ni pošteno postrežen. -> • - rr, ^ ■ ■ „ „ . . - . iagodilo na i naj se zglasi pri Oliver Townsite Oo., in naj vpraša za Mr. Andersona, .ali pa se naj jsiiL.., v uradu Narodnega Vestnika, in mi bodemo rade volje pomagali rojakom, da urede stvar.' =. .. .-. . M ZNAK DOEEE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI 'DULUTH SUPERIOR Cena za vse enal r a. — Obleka za rmožke i2L fante; najboljše blago po primernih. Irt poštenih, cenah. zvedel, da so 1 ; je sme ih!.... Star li¬ la, Štefan, povt KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘“NARODNI VESTNIK” NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, I ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE, GARY LUMBER CO. CommonweaI.tr. Ave. & Kousa Street N2EW BTCOTTH, GABY, MTJSOF. 1 STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI -OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE PAPIR ZA* STENE IN -STREH STAVBNI PAPIR -ZA STENE IN STREHE. VARNOST! Skrb, s katero e vodi Bank of S2ieboyg*an, jam¬ či trdnost in moc Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi- rcio^, da zberete našo banko za Vaše vloge. Prtirazsoje 3,920,003 BANK.of SHEBOVGAN A ROLLOF HONOR BA /V 'K 3% INTEREST PAIO ON SAVINCS 3% Roparski umor v ekspresnem vlaku. Pred kratkim je bil umor¬ jen v ekspresnem vlaku med Fran k ob rod o m in Darmstadtom Av - strijec Breehtner. Morilec je Brechtmerju vzel 5000 mrak. Za¬ prli so ključavničarja Kellerja, ki je osumljen, da je umoril Brebt nerja. Našli so namreč pri njemu več tisoč mark, o katerih -se ni mo¬ gel izkazati, kje da jih je dobil. Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo oglasi se na 311— : 3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. v v ptistolovšč’ SLOVENSKO ZAVETIŠČE V AMERIKI INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS, NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSS j NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Neff * Podpredsed.: Paul Schneller. 208 5th St., Calumet Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago. Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, Miim. Chi NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov m kov ter še sledečih rojakov: uadz 01 ® več društev, John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Froutenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, Ul- Louas J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, IH- E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. ^ ^ Vsaka slovenska organizacija, ki 1.,^,^ je opravičena do enega člana e^ t Vsak slovenski list v Ameriki je opra' 1 ga mesta v direktoriju. r avič cn * ; Vsa ostala samostojna društva so op enega zastopnika v direktoriju. _ v ^ Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zave lild, ki naj bode spomenik skupnega naro 1 potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo e ^gležki “ iaf tega *!ja. m n! •PPevz: a ®e aaidz ston ;Svu em ;; it.1 Oljeni ’ ’ ; a Eliz 1Za| beta gace biti J z lSy ifa. ,rc:.. a Je ><•2; lr >iih tpl «še Pl esal se Cr eni „ %ri Jrailv i Ne tiT ej£ e. la S.>1 k f ‘ le w Vleo ”, >0°> n ht Silite t ’ k a't et 'toe .- tevi, n * ; k n a S > 1 ; V-®. le>k j f O 5 si NK>! 'b %t 16 L, . « t V?» 1 s ^ r 'li 8w v Oliver, ^ ]ite mi vse™ er. pošteno postaji aili pa se naj m, kia urede s Črna zena. .vinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) . v^nini glasovi so ganili Franceta in. mn vzbudili spo - F' 1 |ij 0 še zdavnaj minulo srečo. Zdaj je začutilo njegovo “ 'gaiiko; zasmilila se mu je. Da, taka je bila — Nigina. v <*° t |gj 8n ju, za trenutek vročekrvna in,divja kakor razdra - 'j® 111 tQ p a zopet mehka in upogljiva kakor petletno dete, a $*’ gJ aB ovitna kakor jesensko vreme. — Mož je vstal in na- 'tTorake na grič. „ slišala, kako se ji je bližal s tihimi koraki, a zrla je gg je - - - - - alje tj jjjganini ramo m izgovoril mehko: „ a ne ” v ——> .— ■* oridna moraš biti ih vedno ostati pri meni.- J, 3 zapustit moža.” »otovo, rad te Žena Radko,” mu. je zatrjevala ciganka, “prisegam ti v kar ne prisegaj, Nigana,’ i : k a r si mi obljubila. ” jo je hitro prekinil m ! ož, “am kna je povesila glavo, mož pa je položil svojo desnico na 1- in ubogo cigansko dete je zajokalo od prevelike sreče. . , j„: e ga dne so prekoračili naši popotniki Kolpo in s tem za- "T '• k 0 jer stopili na hrvaška tla. Tukaj se jim več ni bilo tip0 skrivnih in gozdnih stezicah, marveč so korakali po s 1 h in slednjič čez nekaj dni naporne hoje dospeli v svojo no »oviao. IV. . ; e p 0 Veliki noči, sredi aprila. V kremi pri Grčarju na Bo - ij s j a sedela dva moža, strastno zaverovana v medsebojni Prvi je bil ogrnjen v črn plašč, izpod katerega se je svetil •Djs- z levico si je gladil brado, z desnico je pa zdaj pa zdaj J ar iJ po mizi; oči so mu žarele in rdeče ustnice je semtertja ob -»ssmehljaj samozadovoljnosti. To je bil krčmar sam — Peter ; aY i korenjak v najboljših letih. Njegov .gost, ki mu je imel fflovedati mnogo novic, je bil Štefuljeek. Kroparski možek. siina je stala steklenica rujnega Goričana. Krčmar je nalil • kapljico v dva zelena, precej umetno brušena kozarca in na ,c te živi, Štefan, in pomagaj kmetom-trpinom ! ” maše bratstvo in na pogin graščinskim pijavkam !” mu je od¬ litek. jj ljubi Štefan, kar sapa mi je zastajala in zelo sem se bal za- m zvedel, da so te Hartmanovi biriči odvedli na grad in da te Szaprl v grajsko ječo,” je začel Peter, da bi zvedel, kako se Ijčku godilo na gradu. kihi,” se je smehljal krošnjar, “zaradi mene si nikar ne de - las!.... Star lisjak sem, katerega nihče ne prekani; povsod la, Štefan, povej, kaj je s pismi! Gotovo so ti preiskali ves NI VESIST SE V VEDAH. POTREBNE LLINCIS- US0* ,lt St, ^ I Ave-^ to** (! cut» c - iik° v 1. lio* \o^ ,i »fk s . < > n aJ K. zavoj. Pa vsaj niso našli kaj sumljivega? — Kogar zgrabi valpet Prič s svojo železno pestjo, ta mu ne uide izlepa,” je pripomnil srcmar. “Skoro gotovo bi me bil zaprl nekaj tednov v svojo trdno klet, je odgovoril krošnjar, “pa se je mogočnež zbal. Sicer bi me pa gospo¬ da sama nikdar ne dobila v svoje roke; prostovoljno sem se Jim izro¬ čil, ker sem jim hotel eno zagosti in s tem sebe malo pozabavati. I a Suj, to pot mi je že trda predla in prav gotovo bi bil obtičal v temnici, da me niso rešili kmetje. Kakor veš, je bil takrat, ko so me prijeli ti malopridneži, ravno semenj in zato je bilo na Bledu mnogo kmetov iz Bohinja in iz Gorij. Ti vsi me poznajo in me imajo radi, ker jim znam dobro postreči s svojo pristno robo in jim prinašam raznih novic, ka¬ terih se naberem po potu. To ti je bilo kričanje in mrmranje pred pri¬ stavo ob' jezeru, ko so se začeli potegovati zame, da je bil o veselje po¬ slušati! Nekateri so vpili na vse grlo: Celo nabogleni, napol gluhi kro¬ šnjar nima miru pred valpetovim bičem!’ — ‘Mučili ga bodo do smr¬ ti!’ — ‘Pobijte pesjanel’ — ‘Obesite oderuha!’ — Taki in podobni glasovi so se razlegali ob jezeru in odmevali od grajskega skalovja. Valpet je postal bled kakor zid in opazil sem, kako so mu vsled silne¬ ga strahu in skrbi klekala kolena. Naenkrat je zakričal: Ljudje božji, bodite pametni! Moža moram preiskati, ker so nam ga naznanili kot puntarja in hujskača. Če ne najdem pri njem nič sumljivega, ga takoj zopet izpustim. Kot priči je vzel s seboj dva Selana. Napravil sem ko¬ likor mogoče eineren in žalosten obraz, a sam pri sebi sem se smejal iz vse duše v zavesti, da mi gre celo gospoda na lim. Veš, vso stvar sem natančno napravil in res, nisem se zmotil — ti krvosesi so morali za¬ radi mene enkrat s svojimi nežnimi rokami broditi po'gnoju — ha- baha!” “Kako? Zdaj sam pa res radoveden, kakšno si jim zagodel!” “Ali še niši slišal, saj že vrabci čivkajo o tem!” “Prav nič ne vem; sem namreč šele danes prišel z Bistrice. ’ ’ “Potem ti pa že moram povedati do pičice natanko — je zelo ime¬ nitno ; če bi napravili kmetje večkrat kako podobno šalo, bi se presita gospoda na gradu kmalu odvadila stikati ubogim trpinom po žepih in iskati sumljivih reči. Poslušaj, bilo je tako: že več dni sem opažal, da me biriči zalezujejo. .. . Kakor veš, slišim res ne prav posebno dobro, ampak zato so pa moje uči bistre kakor jastrobove in imam tudi v svo jem notranjem nekaj očem podobnega, tako da opazim vsako stvar, še preden so jo zagledale moje oči. Naj bo sem si mislil, ‘ne bodite me prekanili, ampak, jaz vas potegnem, da si bodete vihali nosove!’- Šel sem v gozd pod Karan j ek in taro. skril-svoja pisma v votlem dre - vesu ... Sicer pa v teh pismih ni nič posebnega — je pač označeno približno število naših privržencev, nekatera imena mojih najboljših zaupnikov in še nekaj drugih podrobnosti, kar je pa seveda boljši, da gospoda ne ve. Za najbolj skrivna pisma imam pa drugo skrivališče, teh ne nosim nikdar v torbici, ker je premalo varno. — Pisma so torej morala zapustiti usnjato torbico in se zadovoljiti z novim bivališčem v 'votlini; torbico sem pa napolnil .s konjskim gnojem, tako da jo je bilo kar veselje pogledati, potem sem jo pa še povezal okolinokoli z jermeni. Nato pa hajd svoja'pota! — In res še pri znamenju ob jeze¬ ru so me zgrabili biriči. Moral sem % njimi na grad in zdaj se je šele pričela prava zabava. Valpet sam me je peljal v sprejemno sobo in me tam izpraševal kakor kakega učenčka prvega razreda. Seveda sem razumel vse napol in še to napačno; odgovarjal sem mu vse veza¬ no. -S tem -sem ga tako razjezil, da je postal ves divji in začel kričati nad menoj, da sem pobalin, ničvrednež, zlobnež, da bolje slišim kakor veverica in da mi bo te budalosti že izbil iz glave. Zapovedal je biri - čem, naj izpraznijo moj krošnjarski koš. Najprej so položili skrinjico z žeblji na mizo in jo slovesno odprli; in glej — Sami kroparski šeb - Iji, prav nič drugega ni bilo v njej ! — Nazadnje so pa prišli do usnja¬ te torbice in zdaj se jim je vzradostelo srce in zavrisnili so od veselja, kakor bi bili našli zlat zaklad. (Dalje prihodnjič.) Prestolonaslednik Rudolf. !° f£ pustolovščine, Ijnbavne spletkarlje in njegova tajnostna smrt. (Dalje.) Nod aavršila se je pojedina in novoporoeenca sprejema- čestitke ter deputaeije. Štefanija zarodi, ko stopi lord - bi'si angleški poslanik na belgijskem dvoru, da jima če- .. ar te S a ni nikdo drugi opazil, nego samo lord Cranville ‘ P. revzarae nadzorstvo Štefanije cesarica Elizabeta. maršal stopi v sredino plesne dvorane ter izpregovori :’ arodavnem običaju na habsburškm dvoru prične se sedaj * “Sobi jeni” ples, Prosim ig-ospe in gospodje, da se ude- J I>iesa.” ca ®' z afoeta pošepeče nekaj v uho Štefaniji, na kar se je •nasmejala. ‘P je rekel Rudolfu:” Pazi, da najdeš izgubljeno vrvi- ? a ce biti če zlo. Samo eden tvojih prednikov je ni zasvira. ,ie s sv °j° tovarišico, a Štefanija s svojim to- s l '■-■ranvil-le stal je žalosten oprt ob rnramorni steber, a s - ' >Dl ! n ™ s °tičriim cvetjem. Pravkar pripleše me mo n, je ga a Pri i' -* f* esa i eera ' Ona- pogleda lorda, a on povesi pogled. tj_ Lord^ ^ en ^ Pa ^ lorda in uprav pred njim pusti he¬ lij t . ranv i'le se hitro pripogne in pobere. Bila je to itHaj- f n F vsel obesek okrašen z dragim kamenjem ter C* e , kijevske obitelji. Lord jo mvgloma spravi v žen ,, obleke. '•dolf '• !>renena!a in plesalci so se oddaljili iz plesne dvorane, jeu,. 6 0>?al kakor, da bi nekaj iskal, toda našel na ničesar. * jetiko”? ga -vpraša oče. *i e slab ° rem iD! H di ' ti ” 0( L'rne Rudolf žalostno. elav 0 ° 2na ' men 'je, to je slabo znamenje”, reče stari vladar •Hea jgj- , i; i'| a:i) am )e ^ a prime Štefanijo za roko ter jo izroči št j Km i. > katere jo odvedejo v njene razkošno opremljeno bairžunom in na temu so * 150 bil 6 Povlečene z dragocenim J0 6 eve tldce in venci. Postelja niška in široka stala je v Sa edj CaC * P° ste y° se je raztezal prekrasen svetlo-modri i 111 tega visela je krasna majolika s svežimi cvetli - u Palflo' 11 ^® 'vdvze-le so ji poročno obleko ter so jo preoblekle P j« bil 0 h v °' ^ elele so P lahko noč ter se nato oddaljile, jj**' D ozdev l d a jo je nekaj pritisnilo v prsih. Opazila je, h ie. iV * 86 % j e kakor, da je od celega sveta pozabljena. L”*»ile’o5i Je V tu 3™. vedela je, da je žena in ni čudno, da so iJN pl es as °l 2 ami. Cula je kakor az daljave šum zabave, ve- - 5fla esami' Se Se vseli > P le ' še > popevajo na njeno zdravje in C " 11 je 'Zaspi? 11 ' V sv °ji spalnici — joče. l - ' r ° h a ' V sa Pjah se ji prikaže velik, s krvjo oškroplje- k- 1 istarec - Vstavi ee pred njo, vzdiigne roko nad nje 'v 5 | . -wvori : t Sl z asl u sj, le ^-oraim ,s svojim govorom žaliti, tebe, ko si ne- a boljšo bodočnost, toda dolžnost me veže, da t.i moram objaviti žalostno in britk-o življenje. Že črez sto let sem prisd - Ijen da habsburžanom navajam in jih opozarjam ina nesrečo. Tudi te¬ be bode ta obiskala ker sl stopila v ta rod. T-oda moli k Bogo, On te ne ■bode zapustil dal ti bodo moč in vstrajnost, da ti po mnogih-bridkih izkušnjah zasije boljše življenje.” Ko je starec to spregovoril je tudi že izgdn.il. Takoj nato je bila v sanjah na krasni zeleni trati, pred njo je sedela krasna deklica — pla¬ volaska. Na drugi strani je opazila istotako krasno mladenko z raz - puščenimi lasmi. Za njo je stal Rudolf in krvaveč iz globoke rane na čelu pade pred njo na kolena. Na te grozne sanje krikne Štefanija s pretresajočim glasom in ravno v tem trenutku stopi v spalnico Rudolf in ko vidi svojo ženo v polusnu jo s strastnim poljubom ca razdraženo in vroče čelo prebudi. “Kaj ti je Štefanija?” nežno vpraša Rudolf. “Oh, kako strašne sanje!” odgovori Štefanija. ‘.‘Kaj pa si sanjala?” “Videla sem. enega starca, kateri mi je prerokoval nesrečno živ¬ ljenje,” zaječe Štefanija. “To so prazne sanje, znano ti je, da se navadno ravno nasprotno dogaja, le umiri se, mi bodemo živeli srečno in veselo življenje.” “Da bi dali Bog!” reče Štefanija in se privije tesno k Rudolfu. On jo objame in pritisne na svoja prša. V glavo mu šinijo misli: “Toraj tudi že tebe nedolžno bitje straši nevidni duh, te vznemir ja in ti prerokuje nesrečno življenje. Kaj si zakrivila, ti nedolžna duša?”. In Rudolf se zamisli. V POJASNILO CENJENIM ČTTATELJEM. S tem dovršen je prvi del romana. Opisali smo pustolovno življe¬ nje prestolonaslednika Rudolfa do one dobe, ko je stopil v zakon z belgijsko kraljičino, Štefanijo, t. j. do 10 maja 1881. Kot mlad soprog, ki se je poročil bodisi iz ljubezni, dobro prera¬ čunano nado na bogato dedščino ali pa iz političnih vzrokov, kot je to običaj v vladarskih hišah, bodisi temu že kakor hoče, se je upalo, da bode svoje pustolovščine opustil ter posvetil svojo ljubezen in svoj prosti čas svoji mladi soprogi ter izkušal popraviti svoje grehe, katere je zagrešil v svoji mladosti ter tako dokaže svoji soprogi, da so bile vse govorice o njem 'gola izmišljotina in obrekovanje.. Kakor navadno., tako je tudi ta prisilna prememba pri Rudolfu malo Časa imela prostora ter kmalu po poroki dosegla svoj vrhunec. Ni se zamo-gel dolgo vzdržavati, temveč nesrečnež se izhova podal v svoje prejšnje vrtoglavo življenje. Prišel je do prepričanja, da je ne¬ srečen človek, žrtev nespametnih in brezmiselnih nazorov, da se je po¬ ročil ne da bi ljubil dekle, katero je vzel v zakon. Pričel si je pred- bacivati, zakaj da živi, ko nima zadovoljnega življenja, ko nama ono, kar je človeku na svetu najrnilejše, n a j svetejše, — ljubezni. Smatral se je nesrečnim iskal 'zadovoljščine v pustolovju, katero ga je konečno tudi upropastilo. Mi ne bodemo tukaj razpravljali Rudolfovih pustolovščin od nje¬ gove poroke do leta 1887, ker je v splošnem v istim solidno živel, ter se je šele pozneje podal v stari vrtinec življenja. Iz Rudolfovega zakona s Štefanijo porodila se je hčerka, rojena 2. septembra 1883, v Luksemburgu, ter bila krščena z imeni. Elizabeta, Marija, Henivieta, Štefanija, Gizela. V nadaljnih poglavjih srečamo vse znane osebe, katere pozn imo že iz I. dela povesti, dasiravno so mnoge izmed njih že v raznih drugih službah, toda v kolikor bode potrebno, označiti jih hočemo v povesti z dodatki njih premenah, katera so se dogodile med tein časom. Istotako imenovane bodo vse osebe, katere v prvem delu niso bile v nikakem stiku z Rudolfom oziroma njegovimi pustolovščinami . Med prvim in drugim delom potekla je doba pet let. Toliko v po¬ jasnilo, da bodo čitatelji lažje razumevali povest. OE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera Mouse kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. iajte se o Istiiiitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak rnašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Sa obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 43S-2.. Frank Brand TEGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Common.wealth A ve., NEW BULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene 'zmerne. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! . Frank Veranth ELY, Iinn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste Imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPMU VEDNO SAMO <0c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Prodajam {ioiicord vino sodček po $20.00 Gatafcie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na¬ ročati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMEKICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vooaS Holmes & Sl. Osir A ve., CLEVELAND, OHIO. KOVALL & SON, m, ura. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURAA TRGOVINA Tem potom naznanjamo ceni. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTOP.I BROS. ELY, MINN. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. * V IFIRST NATIONAL BANK| V|7 V <*5, ©jj? Ji ♦ k A A f*i v {'i ■v* Chisholm - - IVI in n. Kapital $25.000. Preostanek 3529.318. Osebna odgovornost $5,000.000. v« A «**/* A V? Obrestuje denar po 3 0 o § f S s Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! * jgs, V Ate VfS A »s* V A tgg A sa m CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel 1 LUA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. h’ —g SgSI A p® & m BRnvlN0toMPANY Fitger Brevving Co. Duluth - Mimi. Veiioa slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih sncvij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Kmesota. ^ M. F. SKALA, agent za j| | “Pabst“ Milvvaukee in i | “Peoples“ Duluth pivo. i Si s Mi Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake JU Si Si Si >Si Si Si Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MMNN. Telephone No 52. Si Si Si Si Si Si Si SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSi PISMA IZ MOJEGA MLINA. (Francosko spisal A. Daudet, po¬ slovenil J. Gruden.) Balade v prozi. / ' Ko som danes zjutrj^odprl % ra-,j ta, je obdajala moj mlin velika preproga kristalno bele slane. 1 ra- va je h tiščala in pokala kakor ste¬ klo. Ves dl rib se je tresel mraza... j . d,-n s.- je moja draga Pro- 'venca preoblekla v pokrajino se-. vernih medvedov. Med smrekami, okrašenimi z ivjem in med šopi sivke,-ki so.razcveli v kristalne ki¬ te sem spisal ti dve baladi z nekam germansko fantazijo. .. Iv.je je me talo name svoje bele iskre in vi¬ soko gori na 'jasnem neba so lete¬ le štorklje v velikih trikotih iz dežele Heineja proti jugu, proti Ciunargui in vpile: ‘‘Mraz je... mraz. I. Smrt Delfinova. Mali Delfin je bolan, mali Del¬ fin bo umrl.'.. V vseh cerkvah kra l Ijestva je Najsvetejše izpostavijo-! no noč in dan in velike sveče go-; re za ozdravljenje kraljeviča. Uli- : ce stare prestolice in tihe, zvono¬ vi molče, konji gredo v koraku. .. Pri vhodu v palačo gledajo rado¬ vedni meščani skozi zamrežena vrata na Švicarje s pozlačenimi trebuhi, ki se resnih obrazov po¬ govarjajo na dvorišču... Ves grad je razburjen... Ko¬ morniki in majordomi hodijo leta- je po marmornatih stopnicah gor- indol. Galerije so polne pažev in dvornikov, ki letajo po prstih od ene skupine do druge in izprašu¬ jejo, kaj je z Delfinom. Na viso¬ kih peronih si, častne dame vse objokane delajo velike poklone in si brišejo oči z lepimi obrobljeni¬ mi robci. V Orangeriji se zdravniki posve¬ tujejo. Vidi se skozi okno, kako mahajo z dolgimi, črnimi rokavi in doktorsko pripoigibljejo svoje lasulje Deltinov vzgojitelj in opro da promenirata pred vratini, ča¬ kajoč sklepa fakultete. Kuharski vajenci prilete mimo, a ju ne po¬ zdravijo. Gospod oproda preklinja 'kakor pagan, gospod vzgojitelj pa citira Horacijeve verze. .. Medtem pa se čuje od konjskega hleva dol¬ go, jokajoče razgetanje. Konjski hlapci so pozabili na Delfinovega rjavca, ki zdaj kliče in kliče v žalosti in lakoti pred praznimi ja-1 sli. I 11 kralj ? Kje je? Kralj se ‘je za j pri čisto sam v neko soho koncem j gradu. Veličanstvo ne marajo, daj jih kdo vidi, ko jočejo. .. Za kra¬ ljico je to nekaj drugega. Nepre- j mično sedi pri zglavju malega Del fina, njen lep obraz je ves objokan ■ves solzan... ona pa ihti glasno pred vsemi kakor žena sukn.jarje- va. Na čipkasti postelji leži z zaprti¬ mi očmi mali Delfin. Bled je, ka¬ kor blazine, na katerih počiva. Vsi menijo, da spi... Toda ne, mali Delfin ne spi. Obrne se k svoji ma¬ teri in videč jo, da joče, pravi: “Gospa kraljica, zakaj jočete? ALi mislite v resnici, da umrjem?” Kraljica hoče odgovoriti, a ih¬ tenje ji zaduši besedo. “Ne jokajte vendar, gosp.a kra¬ ljica! Ali ste pozabili, da sem jaz [ Delfin, in Delfini ne smejo umreti kar tako.” Kraljica ihti še bolj in malega Delfina popade strah. “Ola,” pravi “jaz ne maram, da pride pome smrt, zabranim ji gotovo, da ne pride tu sem. Pride naj še to uro štirideset močnih landskuechtov, da stražijo'postelj. Sto debelih topov naj bedi noč in dan pod gradom! Netilo naj bo prižgano! Gorje smrti, ako se nam drzne približati.” Kraljica namigne služabnikom, da vstreže kraljeviču. Takoj se ču¬ je na dvorišču rožljanje topov, va¬ le čili se zdaj sem , zdaj tja. Štiri- ciest landskneclitov pride s parti¬ zanami v pest in se postavi krog sobe. Sami stari soldati sivih brk. Videč jih mali Delfin, ploska z ro¬ kami. Enega izmed njih spozna in 'ga pokliče: “Lotringec! Lotrin¬ gec ! ” Ta stopi za korak proti postelji. “Rad, zelo rad te imam, moj stari Lotringec. Pokaži malo svo¬ jo veliko sabljo! Ge pride smrt, jo bo treba ubiti, kaj ne?” Lotrigec odgovori: “Da, mon- signor.” Dve debeli solzi mu teče¬ ta po ustrojenih ličili. V tem se približa malemu Delfi¬ nu spovednik. Dolgo se čisto tiho pogovarja z njim, kazaje mu sve¬ to rtppelo. Mali Delfin ga poslu- -:-'-$ . - - , • , * . . sa zacu lenega obrazi m ga piano¬ ma pjemdne: .“Razumem dobro,,kar pravite, gospod abbe. Toda ali bi moj do¬ bri'prijatelj' Beppo ne mogel na vse zadnje umreti mesto mene, če bi'mu dali veliko denarja?” Spovednik govori dalje tiho... Prav tiho... Mali Delfin gleda ve¬ dno bolj začudeno. - Ko spvednik konča, mali Delfin težko vzdihne in pripomni: ‘Vse to, kar mi pripovedujete vi, je zelo žalostno, gospod abbe. Toda nekaj me tolaži, in to je da bom ostal še vedno Delfin tudi tam gori v zvezdnem raju. Vem, da je ljubi Bog moj bratranec in bo gotovo ravnal z menoj tako kot zahteva moje dostojanstvo. ” Potem se obrne k svoji materi in pristavi: “Prinesite najlepšo obleko, jopič iz belega hermelina in moje škrlataste eskarpine! Ho¬ čem biti snažen in lep, ko grem med angel j e in stopim v raj v ob¬ leki Delfinovi.” Še tretjič se skloni spovednik k.malemu Delfinu in mu nekaj pripoveduje dolgo, dolgo in prav tiho. Sredi njegovega govora ga kraljevič jezno prekine. “Toda potem,” zaupije, “potem biti Del¬ fin, to ne velja čisto nič.” Ne da'bi hotel dalje poslušati, se mali Delfin obrne proti zidu in bridko joče. , (Dalje prihodnjič.) Zdravnik: Pa se ločite — to je še vsakega v dobro voljo spravi¬ lo. * # # — Ker me je moja žena ves dan trpinčila s tem, da je igrala na klavir, sem jo pregovoril, da jsl naj izbere prijateljico. — Ali je to pomagalo? — Hudiča je pomagalo ! - Prija¬ teljico si je izbrala in zdaj igrata I ves dan štiriročno na klavir. * # * Tone: Strašni trenotki so to bi¬ li, ko sem se potapljal. 1'rikrat ! sem se pogreznil, predno so me i rešili. Ko so me zapuščate moči, | sem se spomnil vseh najvažnejši!: j‘dogodkov svojega življenja. .. . j Ježe: Ali si se tudi spomnil, da j sem ti pred tremi leti posodil dvaj- j set kron ? ... * » # Polkovnik: Gospod adjutant, j zakaj me pa niste spolnili, da je bil včeraj pogreb vpokojenega stotnika Koštrunoviča ? Adjutant: Oprostite, jaz sem pozabil .... ..Polkovnik: Pozabil, pozabil, j Po vaši krivdi se nisem . pogreba udeležil! Kaj se bo zdaj Koštruno- vič o meni mislil! KRALJ SKEBOV NEVARNO BOLAM, * Jonkers. N. Y. 16. avgusta Ja¬ mes Farley, kralj stavkolomcev, je v zadnjih smrtnih potezah vsled jetike aa svoji farmi blizu b on- kers, N. Y. Star je 39 let, in leta 1895 je prvič začel voditi skobe ob stavkah. On je neoženjen. Farlej je čislal linijsko delavstvo, in zaničeval je skebe, četudi je bil njih kralj. Nekatere stavke so mu nesle ogromni denar in po¬ stal je bogataš; vendar bogatija ne ho dolgo vžigal. Ponudbe Nev/ Jefsey Public Service korporacije, da bi s svojimi skebi nastopil pro¬ ti stavbarjem, ni hotel sprejeti, češ da so stavkal -ke zahteve več kot opravičene. | Smešnice. f Natakarica: No, poglejte, v ka¬ ki nevarnosti sem. .. v obeli rokah imam polno krožnikov... zdaj bi me lahko poljubljali kolikor bi hoteli. Gost: Jej, jej, gospodična Min¬ ka. .. taka priložnost in ravno zdaj imam smodko v ustih. * * # .Gospodična: Srce me vleče h gledališču. Pravo unenio imam za umetnost in nad vse rada bi .se ji posvetila. Zato pa vas prosim svetujte mi, gospod komisar, kaj mi je storiti. Posebno rada bi po¬ stala mladostna ljubimka. Kaj mi je treba, da to postanem. Režiser: Par starih ljubimcev. * * * Plesalec: Ljubica, dušica. .. do¬ bim delava.... še 30 K. imam. .. Plesalka: Kaj — in človek s 30 kronami prisega večno ljube¬ zen ? s «= * Bolniku so merili toploto in mu vtaknili termometer pod pazdu¬ ho ter ga tam pozabili. Šele čez uro so to zapazili. Usmiljenka: O jej — celo uro že držite termometer pod . pazdu¬ ho. Bolnik: O, nič ne dene, samo če pomaga, # # Žena: Ah, ljubi mož — ti ne veš, kako mi je hudo, da si tako bolan — če bi ti umrl — jaz bi ti kmalu sledila... Mož: Pa mi vsaj zadnjih trenu¬ tkov življenja ne zagremjuj s ta¬ kimi grožnjami. # * Gospod: Vi, trdosrčna gospodič¬ na —sem poglejte — vi ste krivi, da sem lase izgubil... Gospodična: Prava reč — drugi so še glavo izgubili. * * * Na sodni jekem hodniku se sre¬ čata dva stara znanca. — Oh — skoro bi te ne bil spo¬ znal ti si menda' vsak dan mlajši. — Menda že saj some sem pokli cali, da bi mi postavili jeroba. , • * # Gospodična: vaša snubitev je zame zelo laskava — res, zelo me I časti — toda, jaz sem že zaroče- j na... ravno snoči sem svojemu | izvoljencu obljubila večno zvesto¬ bo. .. Gospod: No, toliko časa pa že I počakam. j * * * Mati : Vi ste snoči na plesu mo- i .ji hčeri obljubilio, da jo vzamete. Plesalec: Ali prosim — jaz sem bil pijan. Mati: To so sploh vsi zaljublje¬ ni .... s tem pa se ne boste zma- | žali.... * * # Pacijent: Sam ne vem kaj mi I je .. a zmerom sem žalosten in sla- I be volje.... | Zdravnik: Oženite se. Nekaterim I to pomaga. TAJFUN RAZSAJA 150 JIH VTONE. Hongkong, Kitajska, 18. avgu¬ sta. — Grozni tajfun, ki je razsa¬ jal včeraj tukaj je tako prizadel amerikansko bojno ladjo Wil- mington, da je morala oddati,stre¬ le kot klic na pomoč. Nek pomož¬ ni parnik je vlekel bojno ladjo v zavetje. Macao, Kitajska, 18. avgusta. — Stopeldeset ribičev je vtoniio in več jadernic in čolnov je razbitih vsled tajfuna, ki je vdaril včeraj kitajsko obrežje. Razdjanih je tu¬ di več koč in več ljudi je telesno poškodovanih. PREVEČ PIJAN DA BI GA STRUP VMORIL La Grosse, \YLs., 19.. avgusta.. Pijanost je zadobila uradno pri¬ znanje, ker se je mestni zdravnik izrekel, da je Tomaž McCoev pre¬ več prepojen z žganjem, da bi mn škodil strup, katerega je spil v pi¬ janosti. M'eCoey je pil ves teden žganje in v pijanstvu je spil dve čajni ča¬ ši arzenika s samomorilnim name¬ nom. Zdravnik Flynin se je izre¬ kel, da bi ne bilo rešitve, a ker je pijanec prepojen z alkoholom ni imel strup včiuka. GOBE SMRTONOSNE. La Crosse, \V is.. 19. avgusta. — Vsled vživanja strupenih gob vmr le so tukaj Mrs. Bartelj Janskv, 64 let stara, in njena 28 letna hči. Drugi, ki so jedli iste gobe, so brez vse nevarnosti. AVTOMOBILA PRE¬ TRGATA MOŽA. Pariz, 16.avgusta. — Znameni¬ ti močni mož znan pod imenom Apollon je našel smrt v pretres- lijjvi predstavi v Vichy. Najnevar¬ nejša njegovih predstav je bila, da se je pustil pripeti z verigami za roke in noge za dva avtomobi¬ la, ki sta vlekla na nasprotno stran. Apollon je vspešno vstavil prvič oba avtomobila, a ker mu je ljud¬ stvo ploskalo je hotel njegovo ču¬ dežno moč zopet pokazati. Na strah gledalcev je bil on nezmožen držati to pot avtomobila, katera sta ga pretrgala čez pol, četudi so stroje hitro vstavili. MIUON CIGANOV KRIŽA EVROPO. Pariz,18. -avgusta. — Okoli en miljo '11 ciganov se klati po Evropi z države v držAvo vsako leto in oblasti ne morejo druzega vkreni- ti zoper nje kot — da se bojijo njih prihoda in veselijo njih od¬ hoda. Cigane zapirajo po mejah, j pa slednjič jih morajo zopet izpu¬ stiti, in ciganom to nič ne de, ker drugo leto se zopet vrnejo tja kjer so bili prešnje leto zaprti. 'Nek švicarski duhoven je mne¬ nja, da bi se s kristjanskim komodvadilo cigane nomaJi ker večina ciganov so poga. Tem potom se prav prisrčno za¬ hvaljujemo rojaku g. Frank Krže, za veliko uslugo, katero nam je dokazal s tem, da nam je brezpla¬ čno osnažil društveno zastavo. Zatorej še enkrat kličemo: živel zavedni rojak, rodoljub nam zvest, ostani nam zdrav še mnogo let! Za društvo “Slovenski Dom” št, 86, S. N. P. J. :• Josip Goričam 'tajnik. Bolečine Rojaki in rojakinje ! Kupujte pri trgovcih, ki oglašajo v našem listu, in povejte, da ste Slovenci, ! in da čitate Narodni Vestnik. MAŠI ZASTOPNIKI VSAKI TRENOTEK. Človeško življenje je tako krat¬ ko, da ne bi smeli zanemarjati no¬ benega trenotka. Cesar Napoleon je rekel: “Vsaki zgubljeni treno- tak podaja priložnost k nesreči”. Samo za' nekoliko trenotkov za - morete pozabiti zakone narave, bo diši z nezmernostjo v jedi ali pi - jači ali s kakim' drugim izgredom in kazen sledi takoj — nepovolj - nost, zguba teka, slabost. V takih slučajih vam bo dalo Trkierjevo zdravilno grenko vino hitro in od¬ ločno pomoč z izčiščenjem droba in njegovim ojačenjem. To zdravi lo je priporočljivo v boleznih že¬ lodca in droba, osobito kadar je bolnik zabasan ter trpi na zgubi slasti, glavobolu in slabosti. 5' lekarnah. Jos. Triner, 1333- 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Za bolečine v mišicah in sklepih poskušajte takoj Triner jev lini - ment in vedno ga bodete imeli za domačo uporabo. % I SEDEMDESET JETNIKOV UIDE IZ ZAPORA. Minneapolis, Minn., 12. augu - sta — Sedemnajst jetnikov je všlo in zadobili so svobodo zadnjo noč. f Nekdo je prepilil drog, ki je držal v zaporu pse od katerih se ni plačal pasji davek, in eden za drugim so pobegnili na prosto. Po lica ji so nekaj begunov zopet vjeli. RES DOBRA ZEMLJA. Ker so bili naši rojaki ponovno ociga¬ njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬ katerih zemljiških agentih v Chicagi, na podlagi neresničnih poročil, in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬ tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pr on ajde, da smo mu po¬ ročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. TTaša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬ navadno rodovitna, brez peska' in moč¬ virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬ vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬ nebje z dr a v,o in prijetno. Vodstvo občine je v slovenskih, rokah; slov. državna šo¬ la,; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konserviranje ku¬ mar ter mlekarna blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slo - venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so vsi ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena; 318.00 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu 'TVillarda s sli¬ kami. Pišite še danes ponj na: ADRIA CODONIZATION CO., 322 Beed St., Mil- waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za - krajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle - dan j e, ker se lahko na lastne oči prepri¬ čate kaj in kako raste na naši zemlji, — Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬ stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora pla čati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni, zemljo, na kateri more farmer ugo¬ dno živeti ter lepa napredovati. That’s ali! — Za Biwabik, Milin.: Ja;ob Delak. Sa Ely. Minn.: Matli. L. "Kapsh. LUDVIK PEETISEE, za Ely. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. — G. ivotze. JOHK JEBIHA, New Duluth Minn. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tich. Sa Auroro, Minn.: Louis Petelin, i Za B.aueh, Minn.: Geo. Brozich. Za Croshj', Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za Nev/ Duluth in Oliver: Frak Zajc. JOH!3ST DKACrOVAIT, za Suodan* SCCiim. liOTTIS VDSDZs, za - Gilg ert, Mirna. Za Calumet in Laurium, Micji.: Frank Plautz. Za So. Kange, Mich.: Mike Muhvieh. Za La Salle, 111.: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Blisch. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. PHAITK BKE2STCE, za IVaukegau. South Chicag'o in Kenosho, Wis. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell. ml. ASTOH TEATHIX, za Clinton, Ind. Za Fairchild in WiUard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Jotmstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Mananna, Pa.: Henry Lamuth. JOHN MLAKAH, za ClariSge, Pa. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barbertou, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O-: Frank Guna. Za Leadville, Joektovn, Striugtov/n, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Sa Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Sa Yale, Hans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, VVyo.: F. S. Tauehar. Sa Milv/aukee, Wis.: John Wodovnik. Za Biamondville, Wyo.: John Globoch- nik. • Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta. JASt:, CTJKXi'JATI, za Pittsburgh Kaus. JOHK PUCELJ, za Racine, Ivis. MIH. BEESKIK, sa Proutenac, Eans. ANT, SAGASS, za Kansas City, Kans. J.'PERME, Stoverville, Arh, Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. naj si bodo kakoršnekoli, se lahko hitro otln- •• pravočasno rabo a No, ; SEVEROVO GOTHARDSKO GLjP (Severa’s Gofhard Gil) 'katero je znano kot najboljše mazilo zoper !> 0 1 -- Pomagalo 'je drugim — naj tudi vam p ftma ^ te sledeči dokaz: ' SEDAJ ZOPET LAHKO DELA. 1 “Takoj po rabljenju S e ver o ve ga G-othardsk=> ga Olja sem se bolje počutil. Bolečina v rnoii nogi je kmalu izginila in v enem tednu cera lahko šel 'na delo. Vaše. Gothardsko Olje če nim kot najboljše mazilo zoper bolečine.” Tom Tama. Box 8, Gardiner, New Mexico %,*s f Se vero vo Gothardsko Olje se sedaj prodaja 25 in 50 centov. po • i 9f). H KikP (>tn • <0^ Neprebava zapeka, žolčuica in razne druge želodčne in i e *r neprilike. se lahko hitro odpravijo z rabo SEVEROVEGA ŽIVLJENSKEGA BALZAMA ( Severa’s Balsam cf Life) Je zelo uspešno zdravilo za zdravljenje (gori omenje¬ nih neprilik. Cena 75 centov. Vsi lekarnarji prodajajo Severova zdravila. Zahtevajte Severova in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar, naročite jih od nas. ,tfli Ktf SW V Skefl karJ' Aishton vfl i. 1 1 «a Itn. ui a se je n^ bral ilainiLc«- F” i ^ v kcinrpaniJ- , slaho- i'uč. 1 n, v vest, d« »e * nidnikev v »vrl Uieeavrfdno, n - | iti na delo v jilkonuir nič 1, drugi na Ouluin joaiipriznal velik [delavsikva in del: pravice. jtizrtlkel, da simi ji ker se ta i: mnenji iaj, čš.jpb zaupal ieje iztekel, da i :ipo‘ga.)) »odgovoril druži va družbe, AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna Jrta med New Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobroclib KAISES FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijak-a: KAISER FRANZ JOSSF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIOE. ARGENTINA, OOEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil se obrni na glavni zastop: HELPS BROS. & GO., General Agents, ashington St., Nev/ York, ujih pooblaščene zastopnike iijenih državah in Canadi. BEER completes ( evening’s pleasure Af ter the Theatre If Slovenski gostilničarji pozor Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojni si importira žganje naravnost s Kranjskega. IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, 3 W IMPORTRAN KRANJSKI SLIV0VEC, IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOV HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), PlAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. i« N. CHICAGO ST.,J0NN, lVf m. A. HORVVAT, Bf ■ vH ki so JNiv,e ( • se Cenjenim naročn Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske ce rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, nazna nar oč‘ da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletni ^ nino na polutednik “NARODNI VESTNIK”, > n t0 " °d 1 5. maja 3913 naprej. Tbeo.Hamm Brewin0 Company ST PAUL MiNN (OVALNA DRI SE ZDR **IF. 121. av,, 'aternal (' iat, .. on ( m in sta •, IV*« J ' ornimi . "“en« ’ ! ?tess 0,1,1 “N ati , nihava.. 1 okoli e Se °Sf*m %ti Prid "sni er st, 10 de! rži 'gr, K? 11 ' ,>s h* V Mh.rLd, ’ Ob I ma M a as« m (B«'_ JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth," Minn. — Phone: Grand 1800. . Kc i° r se torej naroči sedaj m plača celok ^ r0 ^| nmo v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonl• ^ d pudeiati je 5 centov za ovoj in poštnino. . je 16x20, in so pravi kras za vsako sobo. ^ “NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICH& Duluth, Minnesota