232. številka Ljubljana, v sredo 10. oktobra. XXVII. Ho, 1894 {»h«}« mk dan HA««r, izimfti nedelje in prasniko, tor volja po poŠti prejeman sa a ve t r o-o ger b k e dežele aa vse leto 15 gld., Ea pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea I gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja aa dom za vuc leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. l<> kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor pofttnina tnafia. Za oznanila plačuje m od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali »eckrut tiuka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne pivari. Najnovejša dvorna svetnika. Praska »Politik* piše z dne 5 t. m.: »Včeraj je „Wiener Zeitung" objavila, da sta poslanec grof StUrgkb in profesor Ž u k 1 j e imenovana dvornima s\etuikoma v naučnem ministerstvu. Grof StUrgkh je bil posebno zadnji čas jako zgovoren postal. Govoril je, kjer je mogel, na Du-naji in v Gradci, povsod, koder je bilo treba kaj pomiriti in koga potolažiti. Vedelo se je, da ni govoril samo zato, da govori, ampak bil je, da se poslužimo lepega in izvirnega izraza: azweckredner". Smoter je bil — imenovalni dekret. On je bil kandidat za vse. Sedaj je dvorni svetnik „extra statum". Pokoj njegovi dudi 1 — Drugi nanovo povzdignenib je gospod S u k I j e , najzveste]Si mej zvestimi kluba llohenvvirtovega. Mi smo za gospoda Šukljeta kakor moža modrozmernega imeli veliko simpatij. Toda v teku časa so se močno skrčile, najbolj pa po njegovem nelepem govoru o slovenskih „p a u s I a v i s t i h". To je bil v istini „pre-hud tobak*. Sedaj pa je tudi gospod Šuklje postal dvorni svetnik. Nemški liberalec pa Slovenec: kaže se, da hoče .»yatem der Abpaarungen" postati za koalicijo karakterističen. Seveda se pri tem nobenemu tako dobro ne posreči, kakor nemškim liberalcem. Število višjih, njihovim načelom naklonjenih fiarž pri vseb srednjih oblaatvib in dikasterijah je tako preveliko, da birokratski pristaši ostalih strank in narodov za njimi čudno v kotu stoje*. Vsako novo imenovanje je torej le prirastek čez itak že nepravilni .plus11. To velja tudi pri imenovanji grofa StUrgkha, glede katerega se pojavlja še nadalnji značilni moment. Grof StUrgkh menda dobi prevažni referat o srednjem šohtvu, dvorni svetnik S u k I j e bode ravnatelj zalogam šolskih knjig. Ali ni že to preprosto primerjanje merilo za ceno, katero imajo pri vladi nemški liberalci, in za ceno, kojo imajo Sloenc ?" Praški „Narodni L i s t y* pravijo, da je minister Gaotsch že pred dvema leti obljubil Šukljeju mesto centralnega ravnatelja zaloge šolskih knjig, da pa se je ta obljuba izpolnila šele sedaj. Potem nadaljujejo: „Ker je bilo Nemcem dokazati, da se z ime- novanjem Slovenca ne krši nemška posest, se je zajedno imenoval nemški poslanec grof StUrgkh dvornim štetnikom extra statum. Nejednakost teb imenovanj je karakteristična za avstrijske razmere: Slovenec je dolgo let uradnik, c. kr. prot 'Hor, v službi jako zaslužen in tudi dosti bolj sposoben. Prof. Šuklje je bil tisti, ki je v koaliciji okolu zastave grofa Hobenwarta vzdržal polovico Slovencev, on je za vlado in za grofa Hohen-v/arta zastavil ves svoj nemali upliv na slovenski narod; bili so časi, ko se je govorilo, da prevzame parlamentarno vodstvo Slovencev. Toda Šuklje je h svojim dobrim imenom slabo gospodaril: svoje srebro je zamenjal za drobiž, kateri je izdal za grof* Tasflea, Windiscbgraetza in poglavitno za Hohenvvarta. Ko se je pri zadnjih drŽavDozborskib volitvah kazalo, da grof Hohenvvart ne more nikjer priti pod streho, je Šuklje zastavil vae svoje sile, da mu namesto Ljubljanskega mandata zagotovi mandat gorenjskih kmetskih občin. Tako Blužbiivanje je zaslužilo plačilo in verujemo, da je grof Hohenvfart uložil svoj upliv, da zagotovi Šukljeju ugodno stališče. Bil je tudi že zadnji čas, da se je to zgodilo, zakaj Sukljejeva slava gineva kaj hitro. Danes velja za prototip vladnega koaliranca in, kolikor poznamo mišljenje mej Slovenci, ne obdržal bi svojega mandata, Baj so mu klerikalno-konservativni Slovenci že davno odpovedali zaupanje. Zato gleda, da se iztisne iz političnega življenja, zato je vesel, da je naučni minister od njega in grofa StUrgkha zahteval, naj odložita mandata in se odrečeta politični delavnosti. Storila bosta to po letošnjem zimske m zasedanju .... Kakor Brno že zgoraj rekli, se b Šukljejem ni postopalo tako, kakor z dosti mlajšim grofom SlUrgkhom. Ta, bivši ministerBki tajnik v naučnem ministerstvu, je postal pravi dvorni svetnik in dobi samostalni r* f--rat srednjih Sol po sedanjem odseč-nem predstojniku Wolfu. To je po štiriletnem molčečem poslaučevanji hitra karijera in starejši uradniki v naučnem ministerstvu se po pravici jeze, da jih je preskočil mlad mož biez zaslug in da se tako prezirajo stare tradicije. Mimo tega ni Stiirgkhov protektor Gautsch mladega ministerskega tajnika nikdar zmntral za poseben talent ali moža nenavadne kvalifikacije. Referat o srednjih šolah bi bil moral dobiti Šuklje, ki bi bil tu bolj na mestu, kakor v upravi zaloge šolskih knjig. Če je hotela vlada slabi utis, kateri je imenovanje Sukljeja prouzročilo pri alpBkib Nemcih, paralizovati s StUrgkbom, jo je alabo pogodila, zakaj ta nima prijatelja niti v krogu svojih, tovarišev v nemški levici; zrnat rajo ga za protekcijsko dete in za „streberja" ter se sklicujejo na to, da je v levičarskih vratab mnogo poslancev, kateri imajo dosti več pravice pričakovat', da se jih pokliče v državno službo. Pri tem ni prezreti, da taki prestopi poslancev v birokracijo niso ravno na čast niti poslancem niti nevolilcem, ki morejo opravičeno imenovati tako nenaravno karijero parlamentarno korupcijo. Nacijonalci očitajo Stttrgkhu, da iz poslužnosti proti vladi ni zavzel odločnega stališča glede Celjske gimnazije in da je vprnšul ministra Madeyskega za dovoljenje, sme li svoje stališče zavzeti. Vrh tega zrnati a Ste-nw nder StU gkha osoboo za svojega antipoda. Ako je torei imenovanje Sukljeja razdra-žilo alpske Nemce, jih je imenovanje S iirgkba ogorčilo. Trnova krona, katero so nacijonalci spletli iz Celjskega vprašanja, je dobila novih in ostrejših trnov in na sami levici se zatrjuje, da si vlada s tema imenovanjema ne pridobi zahvale, da bosta le opoziciji na korist". Končno naj Se omenimo, da je tudi glasilce koa-liranih naših baronov „S Ud ost er r. P.- v nasprotji z veleoficijoznim .Fremdenbl." konstatovalo veliki razloček mej mestom Stiirgkhovim in Šukljejevim. List pravi: „V naučnem ministerstvu bi Sukljejeva pozicija zamogla dobiti v gotovih razmerah političen pomen in bi bila na ta ali oni način mogla upli-vati na narodnostna vprašanja, dočim je delovanje pri zalogi šolskih, knjig sicer povsem častno in jako važno, a veader precej oddaljeno od političnega torišča". Tako so torej do malega vsi listi tudi tega istega mnenja, katero smo glede splošno političnega pomena teh dveh imenovanj izrekli, koj ko se je naše poročilo o tem imenovanju oficijelno potrdilo. LISTEK. Lady Hilda. (Komnu, angleiki spisala Ouida.) X. (Dalje) Drugo jutro ji je bilo prineseno pisemce; javljal ji je, da se je povpraševal glede svetega Ciprijana ali da je treba vso stvar javiti neki oblasti v Rimu in da ne utegne nekaj dnij biti odgovora, mogoče tudi teden dnij; pisemce je bilo podpisano z uverjevanjem najodličnejšega spoštovanja od nje najpokornejšega Bluge — Pavla della Rocce. To pisemce moglo bi se bilo brati z vrba hiše; dobila je že od njega piBem, ki so bila pisana povsem drugače, dražestnib, malih kratkih pisemc o cveticah, o loži za opero, o kaki redki vazi, vedno o kaki taki malenkosti, katera mlenkoBt pa je bila eauao pretveza nežno pritajenemu laskanju in na lahko pritajenim čuvstvom. Ona vrže pisemce v ogenj in gleda, kako njegovo ime gori sijajnim plamenom na pinijevi kalanici; kako to, da ni došel sam, nego samo poslal to pieemce? Celi dan je bila vznemirjena, razdražljiva, nič J ji ni bilo po volji, in tako je ni mogel razveseliti niti M. de Saint Louis, ki je prišel na obisk, bil je dolgo časa pri njej, in sicer je bil ves čas jako dobre volje in poln anekdot o vsem mogočem, — toda della Rocce ni omenil z nobeno besedo. Saint Louis nikakor ni mogel najti predmeta razgovoru, ki bi ji ugajal. Popoludne je slavnostni korzo, ne bode li tudi ona šla? Ne njeni konji se plašijo, če vidijo maškare, a njej zopet ne ugaja tak šum in brup. V nedeljo je pri Veglionu zabava, ali je /.nabiti celo niti tam ne bode? Ne, take stvari so bile dobre za dobo Filipa d1 Orleansa, ki jih je vpeljal, a danes so isto tako brezsmiselne kakor preproste; za pet frankov gre lahko vsak človek tja. Če ji je všeč novi tednik, ki je ves Pariz elektrizoval? Ne, nič ji ni v njem všeč, dandanašnji ni več nikakih dovtipov — samo osobnoBti, ki so od dneva do dneva bolj gnusne. Saint Louis je dokazoval, da so osobnosti stare kakor Kratin in Arbilob in da so Hiponakove satire petsto let pred Kristusovim rojstvom prisilile Uu-pala, da se je obesil. Ona mu odvrne, da slaba stvar zato ni boljša, ker je stara. Mnogo se govori o nekem jako dobro uspelem angleškem romanu, prevedenem že v vse jezike: „V poBtavi", postava ima v tem slučaji pomeniti neko društvo — da li ga je videla? Ne, kaj koristi čitati romane o društvu pisane od takih, katerih nikoli ni bilo v društvu. Zadnji angleški „društveni* roman, ki ga je brala, opisoval je nekega ministra v Londonu, kako se skozi množico prerije v neki salon, zajedno z drugimi, namesto da bi Sel notri skozi „petite entrea" ; da, v takih romanih mrgoli navadno takih napak. Da li je čitala novi francoski roman: »Le bal de mademotselle Bi hi V Ne, preveč je o tem slišala, malo da Be ni v nji zaradi tega porodila Želja, naj bi se zopet vpeljala cenzura. Saint Louis je občudoval neke majolike, ki jih je bila nabavila. Ooa odvrne, da bo ji čedalje bolj vsiljuje misel, da majolika ni bas izliv dobrega ukusa; kovinska je svetloBt sicer jsko lepa, Ramo oblika je tako nerodna ; človek v resnici lahko zaide na stranpotice obožavajoč preveč starine. (Daljo prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10 oktobra Parlamentarna knpan }a. Za nekaj dnii ae suide državni zbor na novo zasedanje, k bo po vladnih dispozicijah trajal še nekaj mesecev čez novo leto, izvzemši čas okolu novega leta, določen za zborovanje dežeiuih /.boru/. KoaliCno ininisterstvo se trudi, da bi se v tem zasedanju m m o raznih, v odsekih že rešenih predlog dognale razprave o novem kazenskem zakonu, o ci-vilno-pravdnem redu in vsaj o nekaterih delih davčne reforme. Glede kazenskega zakoua se je zbornica, kakor znano, že izrekla za skrajšano postopanje, za razpravo o civilnopravdnera redu pa se namerava de bolj skrajšano postopanje, za katero hi je vlada že zagotovila soglasje koaliranib strank. V jesenski dobi bližajočega zasedanja se reši najprej novi kazenski zakon. Razprava bo trajala vsuj tri tedne. V tem času Be bo proračunski odsek bavil h proračunom iu sredi decembra sh bo generelna dtb*ta o kazeuakeiii zakonu ustavila, ter k.- bo rešil buigetni provizorij za prve mesece 1. 1895. V drugi |>olov d meneča decembra se skličejo deželni zbori, ki bodo lahko zborovali še ven mesec januvur. Meneča f bruv.ir in man: sta določena za razpravo o proračuuu, potem pa predejo na vrsto razne druge predloge. Ministar gref Wurmbraud bi rad doBegel, da bi obrtni odsek rešil siiciiaino-politične in trgovinske predloge, takisto one, ki so mu bile že predložene, kakor one, ki se mu še predlože, zlasti novelo k obrtnemu zakonu, ki jo je mini8terstvo pripravilo. Tudi železniški od-Bek ae bo imel posvetovati o važnih vprt>šau|th, tako o podržavljenju raznih čeških in moravskih železnic iu o meHtnih žt-!erxclnozborske volitve na Moravi. M.-sto Brno je namesto umrlega Winterh:dlerja volilo novega svojega Župana dra VvVserja v deželni zbor. Ker češka smuku ni postav.la svojega kand data, izvoljen je bil Wieser soglasno. V naestui * kupim Moravski Ki u ulov, v katerem okraju je pri zadnji volitvi zmagal uemški kandidat z večino šestih glasov, so Nemci na nečuven način fals tiko-vali volilne listine. Število čeških voldeev je v tem okraju zadnja leta izdatno uarastlo, a N mei so povt.em nezakonito nad 150 novih nemških „vohl-cev" v lustiuo postavili. To postopanje je volilce v Jarmericab tako razburilo, da ni nobeden pri Sel na volišče, tako da se še volilna komisija ni mogla sestaviti in da bo treba novo volitev razpigati. 1 n a nje države. Francija. Finančni minister 1'on.caio je b c• r šele te dni na nekem banketu v Cummercvju izjavil, da je stališče Dupuvavega ministeratva (>ovs?m utrjeno, tako da se napovedanih interpelacij nič ne boji 1'ejauski so razmere pač drugače in splošno se sodi, da bo šteti ilnovi Dupuvevega vladanja. Predsednik republike Casimir-Pener se že ozira, kje bi dobil naslednika, ki bi bil njemu všeč in našel ga je že. Njegov osobni prijatelj Waldeck-R lusseau, bivši minister, talent prve vrste, ki se zadnja leta ui bavil s politiko, je po osebnem uplivanju Perierovem kandidoval v aeDat in bil tudi izvoljen. Ni dvoma, da postane naslednik Dupuvev, če bi Be ta moral umakniti in bil bi mmisteraki predsednik, kakor si ga želi CaHimir- Perier. Kita j sh'o - ju j* on sfea vo j na Posluuik Zlruženih držav v Pekingu je endu bivaj '-iin ameriškim državljanom naznanil, da b"do Japonci po njegovih informacijah Peking prav gotovo nupadli. V.nled tega je mnogo Američanov zapustilo Peking, a tudi iraovitejši Kitajci beže\ Prva japonnka krdela bo tudi že res prekoračila reko Jalu in se utaborila v Mandžuriji. Sodi se, da pride tod do velik« bitke. Vzlic temu zmagonosoemu napredovanju Jajiuncev ne mislijo evropske velesile vgaj sedaj še ne na intervencijo, ampak se dogo-^arjajo 1* glede varstva svojih podanikov, v katero s vrbo sta Fruncija in Angleška zopet odposlali nekaj voinih ladij v kifainko morje. Dopisi, II Ziajijorjaa ob Suvl, «J oktobra [lav. dop] Včerajšnji miroljubni? „Slovenec" nazivlje Zagorje kot jedino posadko socijalnih demokratov na Kranjskem. Vprašamo Vas gospoda pri „Slovencu": kdo Vam je dal to pravico nas pred sve tom grditi V Ali zahtevajo to pravila Vašega »katoliško delavskega društva" V Ali delate to pnjo iz krščanske ljubezni, b katero se tako radi ponašate? Povemo Vam tem potom, da Zagorje ni posadka socijalnih demokratov. Ras se delavci udeležujejo shodov, sklicanih od gg Grablovic & Brozovič, toda zato še niso socijalni demokratje, ker zakrivili do danes niso Se najmanjše stvari, da bi ne jih lahko tako sodilo. Nagi delavci ne bodo še le spregledali, kakor trdi .Slovenec", mu pak že predobro vedo, da pomoči ni iskati v našem farovža in tudi ne v socijalizmu, najmanj pa v anarhizmu, ampak kje drugje! Udje .katoliško delavskega društva" naj pa v prihodnje ne pihajo, kar jih ne peče I In gospoda pri „Slovencu", mislimo, da nas tudi poznate in, kakor smo Vam že svetovali, zopet in vedno ponavljamo: pometajte pred lastnim pragom, smetij imate dovolj! Pri tukajšnjem shodu v nedeljo bilo je okoli 1500 oseb, seveda mej njimi žensk in otrok polovica. Odpravili so društvenike „katol. del. društva", katerih ne more nikdo trpeti, ker bo župnikovi privrženci, takoj proč. V ie drugo bilo je mirno. Toliko na vprašanje v Vašem včerajšnjem listu. Domače stvari. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Ta teden se više po nekaterih krajih volitve volilnih mož. Danes smo dobili iz Hren o vic brzojavno vest, da so tam izvoljeni samo možje, ki bodo glasovali za kandidata noše stranke, ter da je izmej 71 glasov dobil g župnik Puc — najbrže najhujši agitator! — samo dva. Nadalje se nam poroča iz Rakeka, da sta tamkaj predvčerajšnjim oba Cerkniška gg. kaplana biro pobirala in pri tej priložnosti tudi vsakega gospodarja posebej, kateri se je njima sposoben dozdeval, nagovarjala in moledovala, naj ob času prihodnje volitve gotovo ž njimi voli. Agitacija je torej v najlepšem cvetjil Mi kličemo notranjskim nezavisnim možem: pozor in na delo pravočasno! — (Slovensko gledališče.) „Grani-carji, ljudski igrokaz v treh dejanjih in 6 podobah, hrvatski spisal Jožef Freudenreich" — bila je v letošnji tezom prva slovanska igra, i u veseli nas, da je bil splošni vtia, kakor (udi izvrševanje posameznih vlog izborno. Vsebina igrokaza je kratka: Andrej Miljev ć (g. Anić) in Savo Guj č (g 1 n e m a n n) sta služila na Laškem skupaj v jedni kompaniji kot stražmeštra. Lahkoživi in zlobni Savo je zabredel v dolgove in vkradei kapetanu gredi Samci večjo vsoto denarjev, a jo podtaknil, ker je Btvar prezgodaj pnšla na dan, svojemu tovarišu Andreju, ki je bil vsled tega degradovan in sramotno š ban. Cuj C bi je iz strahu pred kaznijo prerezal vrat, a potem zopet okreval in bil kaznovan zaradi drugih zločinov. Povrnivši se v domovino je zapadel in zastavil kmalu vse svoje imetje. Joco Bice (g. O r e b e k) pr debi hIučmjuo Cu; Ć--vo obveznico ter pokupi potem, videč, da je s cer vae izgubljeuo, tudi druge ter se nameni v „š>op" poiakat si pravice. Savo Cujič, ki Be je skrival po gozdih, pride na večer v krčmo k Grgi, !" snide tam z Andrejem, zve namero IJ c ćevo in t-k ene, nad njim maščevati se. Ko se ponoči vračata J ico in Andrej po gozdu domov, ustreli Savo Bo-cči in pobegne; patrulja pa prime Andreja kot morilca. Zaradi mnogih umorov, ki so se vršili po Grame', prišel je nov obrstar grof Sarn ć (g. Ve-r o v š e k) napravit mir in red. Prvi pride pred sodišče nedolžni Andrej Miljević, in sodba izreče smrt. Priprošoje nesrečne Žene Andrejeve, MUce (gosjdca S 1 a v č e v a), gospe obrsturjeve (gospica M Ni -g r i n o v s), odposlancev meščanstva (govornik gosp. Danilo) so zastonj in šele prošnji svoje nežne hčerke uda se grof ter podari Andreju življenje. Ta „pardon" Andreja tako prevzame, da izgubi pamet, katero zopet zadobi šele več tednov pozneje, ko se Savo Cujič skesan in obupan zopet povrne in sam izpove svoje krivice. — Dejanje baš ni zapleteno, a glede na tedanje razmere v Granici je verjetno. Kar daje igri pravi znak in vrednost, to je narodni duh, ki jo preveva. Značaj ojeb, govor, slike življenja, popevke, ples — vse je tipično jugoslovansko. Gavni zastopnik poštenih in možatih, domovini ter cesarju udanih Graničarjev je dobrovoljni in dobrosrčni, čas*h tudi malo kosmati krčmar Grga, srni »svoj najboljši gost", ki vedno brije šale, a ho tudi ne boji mogotcu povedati resnice v obraz. Gospod Freudenreich je včeraj predstavljajoč Grgo, zvrsti Čin pijetete nasproti rajnima sorodnikoma, ki sta vlogo ustvarila. V tej vlogi njemu po maski in igri pač ni para: vsaka malenkost premišljena, vse dosledno, mirno in diskretno zvršeno, tudi tedaj, ko so mu glava in noga že težke postale. Petje niegovo je posebno razločno. Kuplet, zlasti kitica, s katero je šibal nemškujoče ženstvo, bil je burno vsprejet. Njegov BPij, pak idemo" je danes že popularen v Ljubljani. Gospod Inemaon se nam je včeraj po- kazal predstavijalca zlobnih „značaiev", dovršeneg* v maski in igri. Goapod Anić nam ugaja čim dalje bolj. Najbolj se mu je posrečil Andrej tam, ker atopi iz svoje pasivnosti, tako v prizoru ■ Cujićem in na pokopališči, oaobito, ko se mu razjasni zopet razum Marsikateri detail je pričal, kako vestno je bila vloga proučevana. Gospića Slavca v a je prevzela skrajno težko in deloma — na pr. v 2. dejanji, kjer ae obrača do občinstva — za realistiško igralko neizvedno vlogo/ Mace, ter označila iz početka ponosno in na viden trdosrčno, potem pn nesrečno in obupno žensko a velikim uspehom. Njen glas je tu pot polno donel in v prizorih i obrstarico in obrstarjem nagla je res prave tragične momente. Karoliua Liebherzl Nastanek te vloge ima svojo zgodovino, katera tudi opravičuje v Zagrebu njeno tradicijonelno priljubljenost. Toda v L ubljanskem gledališči se je marsikomu zdela ta Karolina nekaj zastarelega in je njeno nemško-slovensko govorjenje bilo prej odurna nego komična mešanica. Del ob-činatva je po drugem, skoro povse neraffkem in po vsebini nečednem kupletu celo sikal. To pa Be seveda ni niti od dalječ nanašalo na pevko in predata vi jalko gospico G zelo N igri novo, ki je iz Karoline sploh napravila vse, kar se je rešiti dalo, ter koketuo nemflkuto predstavljala v osebi, igri in petji jatco zapeljivo. Zato jo je občinstvo klicalo na odprti oder. Gospod Verovšek je bil po ta ven in ozbiljen obrata r, ter je znal v besedi „pardon" pokazati izrazovitost svojega glasu. Gosp. Danila je igral in govoril meščana Križ ća z razumom in pravim občutkom, na novo dokazujoč svoje resno umetniško stremljenje. Gospića Po I a kova je z rezkim humorjem srečno individuvalizovala vlogico Neže in mnogo prispela k uspehu ensembla; takisto tudi g. Perdan (Simo), dober je bil tudi g. Pod g raj s ki kot profos. — Uprizorjena je bila cela igra prav uzorno; vse se je steklo gladko kakor po niti. Slikoviti bo bili ensembli koncem prve podobe, pri obrstarji in na pokopališči, a najbolj še proftčenje ter „narodno kolo". Godba ima večinoma narodni značaj posebno dve narodni pesni in „koloa. Lep je tudi melodram v 2. dejanji (Macina molitev); melodramno spremljanje Save Cujiča ni karakteristično in se nam zdi odveč, posebno pa, če je prekrupno. Ouverturo je občinstvo z glasnim ploskanjem pohvalilo. Gledališče je bilo čisto polno; navdušeno občinstvo je pozdravilo g. Freudeureicha pri nastopu, pozvalo g. Inemanua in g. režiserja na odprti oder in je sploh ves večer mej igro in po sklepu dejanj izražalo svojo toplo zadovoljnost. Lepe kostume je preprijszoo posodila uprava narodnega dež. gledališča v Zagrebu, katero sploh pomaga svoji mlajši sestri kolikor more. K. — (Druga operna predstava) letošnje slovenske gledališke sezone bode v petek dne 12. t. m. Peli se bodeta iz lanske sezone priljubljeni operi ,rV vodnjaku" in a v a ! 1 e r i a rustičan a". V obeh c perah nastopi prvikrat altistka gdčna. Helena To w aru i c k a pl. Sasova in sicer v vlogah Polone in Lole. — (Osobne vesti.) Njega Veličanstvo cesar je dovolil, da BOie nositi pomorski kaplan Ivan Kura lt japonski red vzhajajočega solnca, pomorski prnporščsk Air, d baron W in kler pa pruski red rudečega orla Četrtega razreda. — (Gradnja novega kanala.) Kakor znano, začel je ob novi Tržaški cesti nasproti deželnemu muzeju stavbinski mojster g. Viljem Treo pred kratkim kopati temelj za zgradbo nove vile. Ker se vsled tega mora odstraniti jarek, po katerem se odteka voda h T vol stri h travnikov v mestni kanal na Vrtači, nastala je potreba, da se skrbi za odtok te vode drugim potom. Zaradi tega zgradil se bode nov kanal v Luter m a novem drevoredu, in sicer od tira južne železnice do nove Tržaške ceste. Z delom pričelo se je danes ter bi bilo želeti, da se kolikor mogoče pospeši, ker ju sedaj zelo otež-kočena pot sprehajalcem, ki žele doBpeti v Tivolske nasade. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so kostanji v tem delu Latermanovega drevoreda, katerim so se bili povodom znanega hudega viharja vrhovi pristrigli, že skoraj popolnoma opešali in da jih je treba ali popolnem odstraniti, ali pa — s čemer bi občinstvu bilo gotovo bolj ustreženo — nadomestiti z mladimi drevesi. — (Vreme.) Po daljšem deževanji se je poslednji Čas vender vreme nekoliko ustanovilo. Jutranja megla se kmalu vzdigava in smo v Ljubljani Imeli od nedelje naprej prav lepe sulnčne in topla jesenske dneve. — {Potovalna predavanja.) Po naročilu deželne vlade je predaval okr. živ;nozdravnik gosp. Otroar Skale v raznih krajih Novomeškega okraja, kako treba ravnati z domačo živino, kako ureje-ti hleve, o živinski soli in nje koristi, kako ravnati proti kužnim živinskim boleznim, o prevarah pri trgovini z živino itd. Povprek je prihajalo po 100 o8ob k vsakemu predavanju. Nekatere stvari je predavalec razkazoval tudi praktično. Kmetovalci so bili s temi predavsnji prav zadovoljni in so izrekli Željo, da bi se še večkrat ponavljal«. — (Razstava prašičev v Novem mestu) bo v torek 23. t. m., t. j. na dan semnja sv. Lu-keža. C kr. kmetijska družba nas prosi to objaviti, ker so je ur nila pomota na program, koder namreč stoji 22 mesto 23. oktobra. — (Težke pleme ne žrebice bo prodajal potom dražbe samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe v ponedeljek 15. t. m. dopoludne ob 9 uri na dvorišču podkovske Šole v L ubijani. Izklicna cjna bo znašala polovico kupnine. — (Vinogradarstvo.) V Št. Jarneju na Dolenjskem je kupila tamošnja kmetijska podružnica zemljišče, na katerem buče nasaditi vinograd z amenkaiifkimi trtami. Vinograd bode meril 6854 ma. Deželni cdbor je dovolil 120 gld. podpore. Podružnica je prosila tudi za državno podporo. Sploh deluje podružnica, katere načelnik se je izšolal v vinarski šoli v Klosterneuburgu, prav blagodejno. V poslednjih letih so že mnogi posestniki začeli zopet zasajati opustošene vinogradu z ame-rikanskiini trtami, ko so videli dobre uspehe, katere so dosegli sosedje. — (Zdravstveno stanje.) V Poljanah v Novomeškem okraju legar še ni ponehal. Boluikov je še 7, šola je še vedno zaprta. V Ribniškem okraju je zbolelo v Slatniku 11 osob za legarjem — V Poatojini je zbolelo 8 osob za legarjem, izmej ktterih je umrl 1 mož. — (Kat. pol. in gospod, društvo za Slovence na Koroškem) napravi javen bhod v nedeljo dne 14. t. m. v Dolinčicah pri R ilecd v Zgornjem Rjžu. Na dnevnem redu zborovanja se govori o razmerah kmetskega stanu, o šolab, o po litičnem položaju itd. — (Na smrt obsojena) sta bila pred Celjskimi porotniki zaradi zavratnega umora Ivan Repatec in Ana Rainer. — (P o volilnem shodu tožba) Piše. se nam: Čitateljem „Slov. Naroda" je znan junaški čin že večkrat proslavljenega g. Karola P e r i n č i č a v SoM pri Bolcu na volilnem shodu v Bolcu dne 17. julija t. 1., ko bi ga bila kmalu doletela dvomljiva čast, da bi ga razdraženi volilci na ne prerahel način postavili iz volilne dvorane doli v vežo S r-čeve gostilne, če bi ga ne bil vladin komisar kot navadnega kalilca miru „v imenu zakona" odstranil iz srede uzorno obnašajočih se volilcev. Ves ta komičen prizor je drastično opisal naš poročevalec o šestih volilnih shodih na Goriškem. — Ali ta gospod unega dne, ki je dokazal, da so taki krivi preroki najnovejše „Slovenčevc" šole osamljeni v celih okrajih dežele goriške, ni še imel zadosti. Hotel si je malo ohladiti svojo jezico. Jedini mož, ki je govoril ž njim, je b 1 njegov Borojak, součenec in menda celo daljši sorodnik, urednik „Soče" iz Gorice, ki Bi ga je prav pošteno privoščil in mu povedal, kar mu je š!o. Ker nihče drugi ni govoril ž njim, spravil ae je nad njega, podavši sodišču nič manj nego ovadbo radi nevarnega žuganja z revolverjem (katerega ta niti pri sebi ni imel) in radi razžaljenja časti, češ, da mu je rekel: „Pojdi, pojdi, saj ai prismojen." Ali njegove priče gg. vikar Kurinčič, nad-učitelj Bratina, Mat. Jonko in poštar S o r č ne le da nis> izrekli ne jedne obteževalne besede proti uredniku G., marveč izjavile so, da Perinčič je bil tisti, ki je g. G. surovo napadal in razžalil pri shodu. Zaradi tega je drž. pravdništvo vrglo vso zadevo v koš. Zaradi razžaljenja časti se je pa vršila včeraj kazenska obravnava v Bolcu, pri kateri je bil g. G. oproščen, kurat Perinčič pa obsojen v poravnavo vseh stroškov. Poleg tega ga čaka tožba zaradi razžaljenja časti in obrekovanja, ker je v ovadbi in zapisnikih rabil žaljive izraze in pripisoval zaničljive lastnosti svojemu nasprotniku. — (Strossmayer v Oseku.) Dne 7. t. m. se je v Oseku položil temeljni kamen nove cerkve v gornjem gradu. Slovesnosti se je udeležil tudi biskup StrosBmavRT, katerega je narod vzprejel navdušeno. Vse mesto je bilo okičeno z zastavami, zelenjem in cvetjem. — (Javna dražba na Železnici.) Dne 17. t. m. zjutraj ob 10. uri Be bode prodalo v žer iezniškem Bkladišči v Trstu na južnem kolodvoru več blaga, za katero se ni nihče oglasil. Zapisek blaga je možno videti na kolodvoru v prizemlji. — (Nova pošta.) Z dnem 16. t. m. se odpre v Medolinu v puljskem okraju nov poštni urad, ki bode ob jednem tudi poštna hranilnica. Vsak dan po jedenkrat bode vozila pošta iz Medo-Ina v Pulj in nazaj. — ('M adjarske šole na Hrvatskem.) Polagoma ali sistematično usiljujejo Madjari svoj jezik na Hrvatskem, kjerkoli le morejo. Posebno delajo to na železniških postajah, kjer ustauovljajo madjarske šole za malo peščico otrok madjarskih uradnikov iu delavcev, katere pošiljajo v prvi vrsti v železniško službo kot pijouirje svoje madjarske kulture. Da potem v tako Šole love tudi otroke, ki prav nič ne nmejo inadjarščine, to se razume. Saj bi drugače ne spravili skupaj potrebnega števila otrok. V mnogih takih šolah učitelj ne /.na nič nego madjarski, ve,'ina otrok pa samo hrvatski. Otroci, ki znajo uekoliko oba jezika, morajo potem tolmačiti. Kakšni so pri tem učai uspehi, si je lahko misliti. — (Slovenci v Ameriki.) Vrlo, vse pohvale in podpore vredno glasilo slovenskih delavcev v Ameriki, Novojorški „Glas Naroda" jo dne 20. m. m. slavil obletnico Bvojega obstanka. Požrtvovalnost izdajateljeva je premagala vse velike ovire in sedaj je listu zagotovljen obstanek, če ga bodo rojaki onstran in tostian oceaua zadostno podpirali. „Glas Naroda" je dobro pisan in spretno uredovan. V prvi vrsti namenjen slovenskim delavcem, zastopa seveda pred vsem n;ib gospodarske interese, neti in budi pa tudi narodno zaveduost in brani katoliško vero, stoji torej na pravem slovenskem stališču. Ker je list m svoiimi dobrimi poučnimi iu vzpodbudnimi spini storil že mnogo koristnega za slovenske naša rojake v Ameriki, keV jim gre na roke z dobrimi Bveti in z dejanti tudi v konkretnih slučajih, bi bilo samo v konst ameriškim Slovencem, da Be ga trdno oklenejo in ga krepko podpirajo. — „Glas N»rcdaa deluje tudi največ za to, da se ustanovi v Ameriki „slovenska unija", katera bi jiodpiralK BiovenBke delavce v gotovih slučajih, ko nimajo zaslužka. Taka organizacija bi b i a velike važu- Bti za ondotne slovenske d°>avce, iu prav iskreno želimo, da se uresniči. „Giaau Naroda" pa kličemo iz stare domovine: „L-3 tako naprej in na mnoga leta !" m Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 Darila s Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Fran Štupar, tajnik kmetijske družbe v Ljubljani, 4 krone za goiovno. — 2ivio 1 Bazno vesti. * (T i b k o v u a pravda predPraškimi porotuiki.) Dne IG. t. m. se bode vršda po jednoietnem preatauku prva porotna obravnava v Pragi. Tožen je list „Višehrad", ki je oatro napadel poslanca D y k a , ker se je poslednji udeležil uecega banketa, ki ga je priredil miiiiateraki predsednik članom permanentnega odseka za novi civilni pravni red. Omenjeni list je pisal, da je poslanec Dyk izdajalec narodnih intertsiv, katere je prodal za skledo pri Sacherju. * (Memoire dr. Riegra.) Vodja staro-češke stranko dr. Rit-g r spi«uje Bvoje memoire, katere bodo obsezale blizu pol stoletja. Pomaga mu pri tem delu njegova hči, omožona Gzerw>jnka. ♦(Kliraatično zdravilišče v Dalmaciji. ) Predsednik Llnyia baron Kalchberg je prvi sprožil misel, ustanoviti v Dalmaciji klimatično zdravilišče. Za uresničenje te ideje se je podpisalo že delnic za 200 000 gld. Zgradil bo bode najprej zimski etpblissement v Dubrovniku in hotel v Koturu. Parobrodne vožnje v Dubrovnik i u v Kotor bodo mnogo manj čaBa potrebovale. * (Oproščeni častniki.) Grški častuiki, ki so, kakor Brno ob svojem činu poročali, uapadli uredniške prostore Atenskega lista „Akropolis** in izvedli znano naailstvo, so bili jednoglasno oproščeni. * (Zopet neprestreljiv oklop.) V Brombergu na Nemškem je izumil krojač Haerzer nov neprestreljiv oklop, ki je mnogo lažji uego oni njegovega prednika Dovve ja Haerzerjev oklop tebta samo 10—12 funtov, Dovvajev pa približno do 30 funtov. Strelni poskusi bo so obnesli prav povoljno. Književnost. — Z late jagode. Zbirka basni j za slovensko mladino in preprosto ljudstvo. Nabral Anton Kosi, učitelj. V Ljubljani. Izdala in založila Ig. pl. Klein-mnyr & Fed. Bamberg 1894 Str. 144. Cena 60 kr. Ta knjiga naa je močno oveselila, saj so basni res zrcalo, v katerem vidimo sami sebe, svoje napake in pogreške, saj je splošno priznano, da so basni najprimernejša oblika, v kateri zamoremo podajati mladini dobre nauke. V tej knjigi je zbranih nad sto-petdeBet najlepših basnij. Večina njih je bila že na-tisnena v raznih knjigah in listih, a ker jih je le težko dobiti, nas veseli, da bo se basni zbrale in jezikovno jednotno urejene izdale. Priporočamo torej to delce tembolj, ker je jako lepo natisneno iu primeroma ceneno. — Slovenska Pratika za navadno leto 1895. V Ljubljaui. Tiskala in založila I. pl. Klein-mayr in F. Bamberg. Mimo koledarske vsebine prinaša pratika lestvico za določitev ko'kovine, rodopis cesarske rodovine, zapisek semnjev, več poučnih in zabavnih sestavkov ter podobo novega Zagrebškega nadškofa l'osilov ci in romarske cerkve na Sv. Vinarjih. — „Vienae" ima v št. 40. naslednjo vsebino: J. Le h k o v ar: PoBlije nesreć •; — MrzaSafvet: Ali pa?a; — A. J i rase k: R-ti svijeta; — Od Zigreba do mora; — V. Polic: Mme de Stael; — dr. Gj. Turić: Popularan slog; — Listak. — Sliki: U zdravlja; — Klis. Dliliaj 10. oktobra. „Neue Fr. Presse" javlja iz Trsta, da so italijanski krogi silno razburjeni zaradi višjesodne naredbe, s katero se je okrajnim sodiščem v Kopru, Piranu iti v Motovunu naročilo, da si imajo tekom jed neg a meseca omisliti dvojezične napise, pečate in tiskovine. List pravi, da se s tem posloveni oziroma pohrvati vsa Istra. Italijani pripravljajo proteste v vseh mestih. Dunaj 10. oktobra. V prvi seji poslanske zbornice predloži finančni minister Pleuer proračun za 1. 1895 in ga utemelji z obširnim ekspozejem. Budimpešta 10. oktobra. Predlogo o podržavljenju matic je magnatska zbornica vzprejela s 103 proti 96 glasom. Budimpešta 10. oktobra. Magnatska zbornica je cerkvciio-politično predlogo glede vzgoje otrok iz mešanih zakonov vzprejela pri tretjem branju. Peterburg 10. oktobra. Uradno se javlja, da odpotuje prof. Levueii danes iz Be-rolina k carju v Livadijo in da pojde ž njim na Kri". London 10. oktobra. Rettterjev burcau javlja, da je japonsko brodovje zavzelo Clielio. Potrjena ta vest še ni. Novi Ifork 10. oktobra. Iz Paname se javlja, da so nepoznani ljudje z dinamitom razstrelili vojašnico v Granadi v republiki Ni-karagora. 200 vojakov je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Narodnogospodarske stvari. — Dobava opravilih in oblačilnih predmetov za c. in kr. vojsko C in kr. drž. vojno lumisterstvo uamerava si za I. 1895. potrebščino raznih oblačilnih in opravo h predmetov za voisko zagotoviti potom ep osne konkurence. M*j dobavnimi predmeti so mej drugim: podloge za sedla iz klobučine, Čevlji iz klobučine, zapouke za pasove, usnjene rokavice, volnene rokavice, atremeui, podbradne verge za konje, infonterijake lopate, konjska česala, konve za vodo, kuhinjska posoda, pokrovne skledico, jedilne skledice, vrvi za povezavauje krme, naporna vedra, konjski količi, konjske krtaCe, cveki za čevlje, žeblji za čevlje, Btarovratue poikovtce z žeblji itd. itd Vsi predmeti morajo biti narejeni po uzorcih, kakorSni so na ogled pri mooturmh sklad.ščiti v Brnu, Gradcu, Budimpešti in Kaiser-Ebersdorfu in jih je proti plačilu tuli možno od tam dobiti. Ponudb) je vložiti do 1. decembra 189 4. pri c. iu kr. drž. vojnem ministerstvu na Dunaji. Podrobnosti poizvedo se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — S vilo rej a ua Francoskem je začela silno nazadovati, kar se vidi iz tega, da ae čim dalje manj semena sviloprejk producira. L 1892 se je še pridelalo 998.196 unč (|>o 25 gramov) sviloprejnega št-mena, 1. 1893. pa Bam6 472.853 unč, torej več nego polovico mauj. Uzrok temu propadanju je baje carinska vojna z Italijo, v katero Be je prej izvažalo mnogo semena. Poslano. V „Slovencu" St 224 se zaganja neki dopisnik v Cerkniškega g. zdravnika, in se je ob jednem tudi v mojo osebo zaletel. Da čaatito občinstvo zve, pri tem da je, in koliko da ie v tem dopisu resnice, hočem to pojasniti tem potem, ker mi je .Slovenec" odrekel to priobčilo. Dne 11. septembra je okrajnemu glavarstvu v Logatci došlo od farnega urada v Grahovem v nemškem jeziku naznanilo, da se bode misijon od 16. do 23. septembra obhajal, in da zoper to gotovo ne bode nobenega zadržka, ker se v farnem okrožju ne nahaja niti jeden slučaj kužne bolezni. Isti dan pa je tudi pod št. 1379 od Cerkniškega Županstva došlo poročilo, da bo v vasi Grahovo nahaja več BluČajev legarja. Na podlagi zakona od 30. aprila 1870, št. 68 drž. zak., je bilo glavarstvo vsled tega poročila primorano nameravani misijon prepovedati. Zoper ta odlok je larni urad 13. septembra vložil ugovor, v katerem se mej drugim bere, da so v Grahovem vsi bolniki (toraj vender bolniki!) boljši, da sploh nobeden za samo vročinsko boleznijo umrl ni, in da gospod župnik že tri mesece nobenega bolnika za kužno boleznijo obhajal ni. S tem ugovorom pa je ob jednem isti dan došlo poročilo žandarmske postaje v Ložu, da ae ? ^aseh Lipsejn in Goričice, katere vasi spadati k fari Grahovo in sta od farnega urada dobre pol ure oddaljeni, nahajajo štiri slučaji legarja. Vsled tega poročila me je glavarstvo uradno odredilo, da se na licu mesta o tem prepričam. Dne 14. septembra sem bo prepričal, da so bolniki za legarjem v Grahovem na št. 23, 32 in 73 in v Lipseinu na št. 7, 8 in 42. Ol teb Bta Janez Logar št. 7 in Jože Debevc it. 8 v hudi vročinski bolezni nezavestna ležala in gospod župnik GrahoVBki ju je bil par dnij pred uloženim ugovo rom s sv. zakramenti za umirajoče sprevidel. Torej uradna neistina v ugovoru! Za legarjem so v Grahovem umrli: Mihevčič Marija št. 29 28. maja t. I , Logar Anton št. 10 10. maja t. I., Gornik France št. 22 4. julija t. I. — „Legar" kot uzrok smrti sta poleg mene konstatirala okrožna zdravnika DuBbach in M h ver. Torej zopet uradna neresnica! Da so vsi bolniki za legarjem v teku 10 dnij, kakor se v dopiau od 1. oktobra bere, ozdraveli, ie tudi neresnično, kajti iz zanesljivih poročil c kr. žnndarmskih postaj v Cerknici in v Ložu od 3. okto-b-a še mso zdravi Logar in Dchevc v Lipsejnu, in U h št. 32 v Grahovem, kateri slednji je šele pred ii"brim tednom posteljo zapustil, in se po svoji lastni izjavi še ne čuti sposobnega za delo; dvom l)ivo je torej, da bi bil Uth pred toliko (asa „že pro80 sušil". D'lje je neistinito, kar se bolezni Gerla št. 3 v Goričici tiče V moj h rokah se oahaia pismo zdravnika v Ložu, kateri je bolezen pri Gerlu kot l^gar spoznal, in se v kakem drugem smislu sploh nikdar izrekel ni. Ali sva g. Busbscb in jaz tako imenitna in učena zdravnika, kakor Be smešl|ivo-zaničl|ivo v do-p bu bere, — to presoditi je najman) zmožen pri t-'kavi dopisnik iz cerkniške doline. Vender pa mislim, da je dežela bolj srečna, ako ima zdravnike, ki vestno svojo službo opravhajo, kakor da bi bila C nosna na take du3ne pastirje, ki v svojih uradnih d »piH h in ugovorih neresnico poverijo. Vsaternu nevernnmu Tomažu mojih vrstic so na lazpolaganje dotični akti pri c. kr. okrajnem giavaratvu v Logatci. Ob jednem pa izjavljam, da na daljnje napade ne bodem odgovarjal. V Logatci, 5 oktobra 1894 Dr. Stanko Sterger, c kr. okrajni zdravnik. *) Za vsebino jc uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleva zakon. 60.000 gld, znaSa glavni dobitek Lvovskih razstavnih srečk, ki se izplača po odbitku samo 10°/., ▼ gotovini. Opozarjamo nase cenjene čitatelje, da se bode žrebanje vršilo nepreklicno dne 16. oktobra,. Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Tem-peratura Ve-t rovi Nebu Mole rina v mm. 9. okt. 7. sjntraj 2. popol. 9. zvečer 7407 mm. 7392 as. 739 9 u. 7 0° C 156° C 9 i9 C brezv. ! megla si. jzli. jasno si. vzh.j jasno 040 mm. dežja. Srednja temperatura 10 6°, za 19° pod norinaloni. ZD-U-n-a^slca, borza doc 10 oktobra t. 1. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... A/strijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° . ..... Ogerska zlata renta 4°',...... Ogerska kronska renta 4°/, . . . , Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice........ . London vista........... Nemfiki drž. bankovci za 10O mark , . 20 mark............ 80 frankov........... Italijanski bankovci......., C. kr. cekini . . ........ Dne 9. oktobra t. 1. 4'/o državne srečke is 1. lbft« po 260 gld. Državne srečke iz 1.1864 po 10O gld.. . Dunava reg. srečke 5°/» po 1O0 gld. . . Zemlj. obč. HVBtr. 4' ',<>,'<, zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Rudolfov« srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld., . Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rnbelj......... Praktikant in učenec iz dobre hile, lepega vedenja, se vaprejuietft t m k o J v prodajalnico špecerijskega blaga .Torneja lteitza, Kealjeva ce»ta *t. 1 v I.Jubljai-1. (1123—3) 98 gld. 85 ki. 98 > 75 t 123 , 30 ■ 97 • 75 t 121 , 80 » 96 • 45 t 103O n — * 366 • 75 m 124 • 40 0 61 . 12 12 i 21 • 9 , 90 0 45 . 25 5 . 90 m 148 gld. 75 kr. 196 , 50 ■ 127 • 75 123 ■ 20 195 , BO t) 24 • 75 fjj 23 , 50 168 , 90 m) 351 „ — m 1 , 83» 't * Prav dober črn mošt asa. liter 24 "bar. to«i <«»«> Štefan Klun, Žabjek št. 9. B m mov o. Vspeh je čudovit. Nobeno milo sveta tako blagotvorno ne deluje na polt, kakor Doering-ovo milo 5 PŽŽ" S SOVO. "TfceJ (760-2) C. If. glavno ravnateljstvo avMr. drž, železnic. M iz voznega reda vellavnega od 1. ©letoTora. 1894. Niilopno omenjeni prihajali| In odhaja! ni ća.I mnačrni t0 „ BT*d**)e*vroji*kem r.asu. Srednjeevropeki iu J* k rajnem u 6ua » tijnb. UmI m 1 minuti naprej. Odhod 1« LJubljane (juž. kol.). Ob m, uri H mit*, po noči oaabni rlak ▼ Trbfi, PonUbel, Heljak, Oe-Iotbo, Kramoniifitte, Ljubno, čm% Salathal T Auaeee, Ianhl, Omun-den, Solnegrad, Land-Oatlein, Zeli na Jeaern, Stnjr, Lino, HudeJeTice Plianj, Marijina »are, Bger, Karlova »aro, Krancurn »are, Prago' I.lp.ljo, I)uii»j »1* Amatalipii. Of> 9. uri 7 tnin. »Jut rat maianl vlak ▼ Noro meato, Koro »jo. OS T. uri tO mit*. »JutrnJ oaobiii vlak t Trhli, Pontebel, Beljak, 0«. lovao, Frenaenafaate, Ljubno, Dunaj, ćoi 8elathal t Solnograd, Dunaj, vi a Amatottnn. O* 11. uri 41 min. Hopoluilnr maianl rlak r Novo tnoato, Kočevje. Ob 11. uri iti tnin. lu H. uri 9 min. njutrttj maianl vUk la Kočovja, Novaga meata. O* 11. uri H7 m<«t. ctopotuHne oaebal Tlak a Dunaja via Amatatten, I.ipiija, Praga, Krancovih virov, Karlovih »aro», Mgra, Marijinih »arov, Planja, Hudojavlo, Solnograđa, I.lnua, Htevra, Parita, Ooneva , Curlhat, Breftnlo«, luomoata, /,«lla na jeaeru, Land-Gatatalna, Ljubnega, Oelovoa, Lienaa, Pontabla, Trblia>. 04» I it. uri 49 mlti.popolMdne mešani Tlak ia Kočevja, Novega matia.. (M> 4. Mri 4H mi n. ]>oj>olurinr e>eabni vlak a Dunaja, hjubaege, Holethala3 BelUka, Oelovoa, Pranaenifeata, Pontabla, Trblta. t>b S. uri 34 tnin. »vertr maianl vlak ia Kočevje, Novaga Maata. (M 0. uri VI »itn. ewrw oaabni vlak a Dunaja prako Amitetten* lav. Ldubnega, Heljaka, Celovoe, Pontabla, Trblaa. i 7. ¥. 0. 10. Oo 9. » U- Odhod lx LJubljane (drl. kol./ Mri v:t mir*. »Jutru) t Kamnik. „ OS . pojHilfftne , , * 5JJ • »vr+er • H tO ,, trrerr „ (alednjl vlak le oktobra me- •ecaob nedeljah ln pra>nlklh.X Prihod v LJubljano (drž. kol.). Mri 69 »nit*. »JutritJ Ia Kamnika. a 10 , dt*p_ott*dnt> , „ (4—229X t. aTO i, et*»>rer ,, . SK n tvtičer , a (iluilnji vlak le oktobra um- iti'« ub nedeljah In praanlkih.) se dobivajo najbolji« vrat« (l 149-1) morske ribe v trgovini z delikatesami pri Antonu Staculu. koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. g Želodčne kapljice 5 f lritin n n. nli<*iiintvn navailnn /ulir.'vii mul imanrtm ^ I i \ I To kapljico so želu pro-spesne (provzroćujejo slait do jela, razstvarJHJo sliz, bo pomirljive in olajSiijnco, ustavljajo krc in krepcajo ^.elodi-c ; rabijo pri napenjanji in zapečenoatl, preobloženem želodol s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa % rabllnlm na v 6 dom velja 30 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jib Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. (ioio*) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. Otroška vrtnarica (Bonne) »tprejme nc mu deželo. venskega Naroda". Kje? pove iz prijaznosti upravniStvo »S'o- (1151) 4 *L <6& •s Lvovske Srečke d 1 gld. Glavni dobitek g'd. 60.000 9'd (1142—2) 11 srečk 10 gld. orocata- ®"' Mayer 6 srečk 5 gld. 50 kr. pr,p01° a a in A> Gruber. XT'€tjbol]ši€i se nalagajo glavnice č& ae kupujejo 4°o založnice galiskega zemljisko-kreditnega društva. Irite douuSHJ(» dobička več jko 4 odstotke tur uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija iu kot vojaška ženitna kavcija; razen tega Je vsakih 100 gld. založnic za-varovauib po hipotekami vrednusti 253 gld. 33 kr. Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzn pri banka in menjalnica v Ljubljani. (bb8-37) Izdajatelj m odgovorui urednik: Jo bi p Molli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne0. R0^UJJ