Acrocephalus 23 (112): 99 – 109, 2002 105 prekinili le kratki, melodi~ni napevi svilnic Cettia cetti iz obre`nega go{~avja in dvozlo`no petje virginijskega kolina Colinus virginianus. Ne da bi vedel, kam vodi slabo prehojena stezica, sem po petih minutah dosegel morsko obre`je in z radostjo uzrl ne preve~ oddaljen oto~ek, na videz kar gosto posejan z gnezde~imi rumenonogimi galebi. Ko sem skozi teleskop za~el oprezati za morebitnimi zanimivostmi in samodejno pre{tevati zdaj odrasle galebe, zdaj {e puhaste mladi~e, mi je pogled nehote zastal ob grozljivem prizoru: odrasel rumenonogi galeb, po velikosti sode~ samica, je stal na drugem, 3.letnem galebu (3rdS) in ga izmeni~no dave~e s kljunom stiskal za vrat ter kljuval v o~esni jamici, iz katerih je `e stekla vsa teko~a vsebina. Perje okoli izkljuvanih odprtin je bilo od krvi, ki je lila iz o~i, na obeh straneh v {irokem krogu obarvano svetlo rde~e. To po~etje je z o~itnim srdom napadalni galeb nadaljeval {e nekaj minut, nato pa stopil z zdaj `e popolnoma iz~rpane `rtve, za~el objestno puliti travo okoli sebe, postavljajo~e se korakati okoli napadenega galeba in se s posebno izra`eno zavzetostjo ogla{ati z dolgimi klici. Napadeni galeb, vidno dotol~en in le`e~ na trebuhu, je za~el v presledkih {ibkega sopenja spu{~ati glavo, ki se je zdela vse te`ja, in na koncu nepremi~no obstal. Po nekaj teatralnih ponovitvah klicanja in kro`nega korakanja z vmesnim puljenjem trave so napadal~evi klici postajali vse skromnej{i. Napadenega galeba je zdaj za~el nalahno vle~i za letalna peresa in perje na glavi, toda v njegovem vedenju je bilo opaziti nekaj, kar je spominjalo na ~love{ko kesanje. Napadalec je {e nekajkrat povlekel svojo `rtev za perje, nato pa odkorakal nekaj metrov vstran in se na videz popolnoma neprizadeto usedel na tla. @rtev, `e nekaj ~asa popolnoma sprijaznjena s svojo neizogibno usodo, je ostala v poprej omenjeni pozi. Mnogi avtorji [npr. [tromar, L. (1967): ^etiri godine prstenovanja galebova klaukavaca (Larus argentatus Pontopp.) na oto~i}ima Mrkanu i Bobari. Larus 19: 133-144] namre~ navajajo vzroke za agresivno vedenje v gnezde~ih kolonijah galebov kot posledico nenehno ponavljajo~ih se motenj na gnezdi{~ih, ki jih razvijajo~i turizem, tako kot tudi v bli`ini opazovanega dogodka, le {e mo~no potencira ali pa sploh izzove. Borut Rubini~, Zavod Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – one calling on a still, warm night of April 24th 2002 on Dugi otok (UTM VJ98, N Dalmatia) from the top of the slope of Stivanjska gora Moja no~na naloga na {tudentskem taboru na Dugem otoku je bila pogledati za sovami, med drugim tudi za velikega skovika. Tako sem se 24.4.2002 odpravil na lov, in po kar dolgi poti sem zasli{al petje prvega in, kot se je izkazalo, tudi zadnjega velikega skovika. Pel je z vrha pobo~ja Stivanjske gore, ki se je kon~ala s strmo steno proti morju. Poraslo je bilo z borovim gozdom in nizko makijo. Skovika sem posku{al izzvati {e drugje, a brez uspeha, kar je vsekakor zanimivo glede na visoke gostote, zabele`ene na drugih obmo~jih obmorske Hrva{ke [Vrezec, A. (2001): The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelje{ac Peninsula in southern Dalmatia. Acrocephalus 22 (108): 149-154]. Dejan Bordjan, Ul.8.februarja 50, SI-2204 Miklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Krokar Corvus corax Raven – one observed on April 25th 2002 near Pasjak Cove on Dugi otok (UTM VJ98, N Dalmatia) feeding on captured Glass Snake Ophiosaurus apodus Na {tudentskem taboru na Dugem otoku v severni Dalmaciji sva se dne 25.4.2002 z Evo Vukeli~ na kolesih vra~ala s terena. Na enem izmed vzponov pri uvali Pasjak sva se nekoliko ustavila in se razgledala. Opazila sva krokarja, ki je kak{nih 70 metrov od naju pristal s plenom v kljunu. Krokarja pri obedu nisva motila ne midva ne rumenonoga galeba Larus cachinnans nedale~ pro~. Odlo~ila sva se, da se mu pribli`ava, a tudi ko sva bila le {e 30 metrov oddaljena od njega, nisva mogla ugotoviti, za kak{en plen gre. Kon~no nas je imel krokar dovolj in je odletel. V tem trenutku sva jasno razlo~ila ujetega blavorja Ophiosaurus apodus. Pozneje naju je krokar preletel {e enkrat, tokrat z blavorjem, zavitim okrog kljuna. Dejan Bordjan, Ul.8.februarja 50, SI-2204 Miklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis Spanish Sparrow – breeding on the island of Pag (N Dalmatia): on April 29th 2002, at least 30 pairs observed at Gajac (UTM VK92), where birds were building their nests under roof tiles. Another 5 nests found in the park of the town Pag, where nests were built in Populus nigra trees. Prispevek o {irjenju severozahodne meje gnezditvenega areala travni{kega vrabca vzdol` jadranske obale [Rubini~, B. (2001): [irjenje severozahodne meje gnezditvenega areala travni{kega vrabca Passer hispaniolensis vzdol` jadranske obale: kako se vede nova populacija v hrva{ki Istri. Acrocephalus 22 (109): 207-211] naju je spodbudil, da objaviva podatka o gnezdenju travni{kega vrabca na otoku Pagu. V po~itni{kem naselju Gajac so bili 29.4.2002 vsi opazovani vrabci travni{ki. Opazovala sva jih pri zna{anju gnezd pod stre{niki. Po grobi oceni gnezdi v naselju najmanj 30 parov. V mestu Pag pa sva v majhnem parku tik ob obali na{la 5 vise~ih gnezd travni{kih vrabcev, in sicer v ~asu, ko so jih ravno dokon~evali. Vsa so zgradili na ~rnem topolu Populus nigra. Katarina in Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 105