List 6.
Gospodarske stvari.
Ali naj rode novo vsajena drevesa v prvem
letu?
Določen odgovor   na   to vprašanje dati je zato težavno, ker se je ozirati na starost, na ukoreninjenje, na podlogo, na obliko, na čas saditve in na kakovost zemlje. V obče je to vprašanje zanikati.   Kakor hitro misliš, da presajeno drevo ne bode krepko pognalo, pa mu ne smeš dati roditi; to velja posebno za hruške na divji podlogi. Izkušeno je, da se to drevje   nerajše prime nego drevje na kutni. Staremu   in   močnejšemu   drevju   tudi   ne daj roditi prvo leto po presaditvi, ker ui še proti nadzemelj-skim delom svojim   dovolj   krepko, da bi nove korenine delalo. Kadar je bilo drevo \sajeao zgodaj v dobro, rodno zemljo, kadar   so   mu   podzemeljski   deli v ravnotežji z nadzemeljskimi,   kadar  je   zdravo   in   krepko,   tedaj ne škodi nič,   ako   daš   zoreti   nekaterim plodom, to je na vsaKi veji največ   po   dvema.   Ako   zapaziš pozneje, da drevo ni naredilo   poganjkov,   pa   odstrani vse   plodove. Če sadjarju sploh nič   ni do prvih plodov, in tudi radoveden ni, onda je bolje, da ne da roditi novo vsajenemu drevesu, ker rod vedno slabi, in drevo požene prihodnje leto tem slabše,   kolikor več  je  rodilo. Ako ne mislimo drevju roditi dati,   zatremo   mu uže cvetje.   Tudi cvetje porabi za razvoj obilo   rediloih snovi, katere lahko prihraniš za lesno rast. Priporočeno je toraj le one cvetne pope  puščati,   ki   podaljšujejo   rodne mladike.   Ako pa vendar   želiš   dobiti   nekaj   plodov,   pa   pusti  le toliko cvetnih   popov,   kolikor želiš plodov.   Če ima drevo posamezne nadzemeljske dele,   ki so v razmerji z drugimi premočnimi, naj prej le ti rodijo.          N. Gaucher.