1$ * 7iie nmnee SLO.VENCI! »STKAŽA« stK.j-e odzd \ <'o rovpga Ub. 3 K! >SL. GOS CDAIU o z aj do rK.ve^a lela 1 lv! * I)a!iovn:šlie vesti. 'Žaip..i]o Žetale je Uobil č. g. Janoz lvozodero, župnik1 v Skonirali. 'Župnijo Sv. Primož na Poiiorjn ji dobll č. g. Rlaž Dvoršek, kaplan v St. Juti^u-ob iiižjii ¦ž,cl&z ici. Šl{i.'crski Slovciios deželni šolski riatlzorai-i na Kraiijslie.a. Ccs :r .jo imo.ioval ravntstelja državne gimiiazi.o v Gorici, vlhdr.ega svct ika dr. Janko I3ezjaka, za dc/elne'j.ra¦¦ šoskoga nadzorr.ika na Kranjskem. I3r. Ja^ko l>ez ak je šta.icrski rojak, doma iz Slov. goric. ,1 ) v "Mariboru in v Gradcu; brt * Primicii;i. J o 11. o' to-;ra bo ob-hajal v Št. Lovroncu na DiMvPkein polju i aš r-;vjak iz G. Plet3r; irar.č šl:a:i ]>. Gn-b-rial Plani;šo]r, j-ovo sv. mašo, pri kateri mu bo pri .igoval drug rojak fraiiciškan p, Bernardi i Mlakar iz Gorice. Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se naifl poroča^-'da, so bili"izpuščehi hadalje še naslednji: dr. Franc Rosina, dr. Vladimir Srnec, urad ik Keižar i'i tajnik J. Cvet in "Nfaribora ter v Gradcu zaprti Rušani in sicer: ' kaplan Ivan Ilc, nadučitel" J. Lasbaher in heerka, Alo.iz Glaser in gospa, K. Lingelj,' učitelj Lic*htenwalner in gospa, uč telj Davorin Lesjak, učitel.j J. St-.mi, Hinko i'ogačnik, gospa Bečela, gospdcličua Gorišek, uč tsljica Fainka Novak in Viktor Glaser, župan na Smol iku. — Izpuščena sta bla tuvi Frar.o Polak, ka.plan v Hoca,h, in F. Serajnik, učitelj v Orniožu. —«Poroča se nam, da je g. dr. Rosina nevarno zbolel in leži v nekem graškem #zdravilišču. * Z bojlšSa sta nnšemu prem lastljivemu gosp. knezoškofu poslala k godu sv. Mihaela spoštljive fe- itke Njiliova ,,nekdan.]a birmanca" Jožef Vedernjak z Ptuja in Janez Drofeiiik od Sv. Petra pod Svetimi gorami, zdaj bivaioča v Pulju. — Enako je 5. g. voj. kurat J a n e z E v. Iv o c i p e r poslal dopisnioo z dne 24. septembra 1914: on piše, da med maršom, selcč ob cestnem robu, izreka najprisrč-ne.jše in najvdanejše česftke z žel.jo!, da bi i-an< Vsemogočri še mnogo, mnogo let oliraiil Tubega Nadpastirja v kras Cerkve ii v blagor školl.ia,nov. — Istega dne se je voj. kurat 6. g. E r nestTerstenjak z dopisnico iz kraja Browar w T"/mar.owie Njib Prevzviše::ostl priporo$i v molitev pri sveti maši. * Dva škofa -- vojaka. "Na Francoskcm je moralo 25.000 katil ških dulinvnikov pod orožje, med njimi tudi dva. škofa, irTsieer pomožni Skof iz Nantesa ter inisijo. ski škof iz Koreje. Ceprav je po oerkvonih postaivn.h prepoveda:io, duliovnik<im rab!ti morilno orožjer vendar na Franccskem sedanja brezbožna vla1a sili duliovfioi->o, da so udeležnie z orožjem vojske. 8e bolj sc upira kat^r.škenm ni;».l.jen.iii, da morajo celo škofJD v bojno črto. Nemška uprava podeljuje 11jeiim fracicoskim duhovnikom-vojakom pcsebne olajšave. * 0 voinem kuratu Rozmanu pripoveduje nadporofinik Huber iz Gradca: Ker mo je Sr.apuel ranil na nogi, so me zanesli na obviezovaliSče, kjer sem gašel vojn-ega kurato ppzrmaitia, ki mi je ponudil tr J V 1G- Opom.ml sem ga, naj vendar odide, >fp iL i nU °genj ŽG Segel d0 obvBzovališfia, a n 1 n p °Set ffll^Ut poznejo je šraP»el ^adel in usmit Rozmana, - D.o zadujega je torej g. Rozman vrtoV tSTaj;it;lr;Sk0 služ^ i" Pri njej nafiel tud fevo.,0 smrt. Casten mu spomin! * Vojni kurat -- ujet. Vojni kurat Gustav Sumau iz Lmoa je prišel v rusko ujetništvo. ' Njegova mut.-, ki zivi v L:ncu, je dobila dopiisnico, na kateri ji kurat sporoči, da je ujet in se nahaja ,,za Moskvo" Poeuti se zdravega in prosi mater, naj ne bocle v skrbeli. * Na§i bogoslovcl pod orožjem. Nekaj bo^oslovcev iz Maribora je šlo tudi pod orožje. Drugi so, kakor znano, bili pri saniteti kot strežniki ranjenih in bolmh vojakov. Kolikor izvemo, je zdaj oeti jtoletiiik Ferdmand Ceplak kot praporščak na galicijski meji art le-nst Flis v Pulju, korporal Stanko Jurko je pa bil na severnem bojišču ranjen od granate na levi i.ogi ter je zdaj v bolnišaici Riudefiega križa na Gornjem Avstrijskem, upa, da, bo lanalu toliko okreval, da pride priliodnje dni v domačo oskrbo. * Bivši urednik ,,Slov. GospotLirja", g. Ferdo Leskovar, je posial našemu sedajijemu unedniku iz bojišča v Galiciji dopisnico, v kateri piše: Bojišče, 30. septembra. Se-le danes imam nekaj časa, da ti pišem. 0 vojski seveda ne smem nič pisati! Drugega Kovega ni, kakor da sem živ in zdrav, čeravno so mi žvižgale krogle okrog ušes.. Tukaj sem videl 66. gg. kurata Rianta in Kocipra, potem dr. Veble-ta iz Čelja, tudi nekaj slovenskih fantov xne je spoznalo. K|e dj som, tega seveda ne smem pisat;. Vojska je grozna, ne da se je popisati. Dpsedaj so bili hudi dnevi, ka,kš::i bodo bodoči, Bog ve? Kedaj bo mir? Mi ne doLimo nobenih časopisov. — Pozdrav gg, dr. Korošou, dr. Halmjecu, dr. Jerovšku, dr. Medvedu itd^ — Te pozdravlja. Tvoj Ferdo. * ,,Zarjan" -- junak. Na boj:š6u je padel visokošolec Josip Goanbotz, 61an katoliškegai akademifinega društva ,,Zarje". Vest o smrti g. Majerla še ni potriena. — Gospod Gombctzi ;ie rodom štajerski Slovenec, doma iz radgonske okolioe. Padli je bil vnet orga;uz.ator prekmurskih Slovenoev. Naj bo vrlemu SiOvencu tuja zemlja lahka! * SlovenjeMstriški dragonec odllkovan. Vojak 5. drago;;skega polka v Slov. Bistrici, Matija Kerbne, cloma Iz Vipave, je bil radi svojega junaštva na se-vernem bolišeu odlikovan s srebrno kola.inozahrabrost. Udeležil se je ve6 bitk na severnem bojišču ter se je pri tem pokazal poseboo hrabrega vojaka. Kadar so mu postrelili konje, pa, je koraical peš. Izmed 7 Kerhnetovih bratov jih je 5 na vojski, nekateri na jugu, drugi na severu. Eden brrt je glavni urednik Ijubljarskega ,,Slovenca". * Mariborčan piše. z bojlšfia. Nek slovenski odvet-dški uradnik piše z bojišča v Galiciji svojemu prijatelju: Dragi! Ti ne veš, kako vesel,e si mi napravil s svojo karto; prav prisrčna ti hvala! Sprejel sem vino, le sadje so mi med tem drugi qo,]edli. Kako ,je v vo^ski, ni mogo6e povedati, pa. tiudi( ne popisati. Nekaj nad vse groznega! Bil sem trikrat v ognju, vsakokrat po 3 do 4 dni. Hvala Bogu, do zdaj sem še popolnoma zdrav. Kos šrapnela me j-e sicer na hrbtu ošvrknil, pa ranjen nisem bil. Med ljudstvom tukaj Ka«io vse polno izdajio. Imam zelo malo upanja, da se kedaj vidiva, Ce se ne bi več videli, ohranite mi Mariboržani v dobrem spominu. * Slovenski junakl pripovedujejio zanimive prizore iz bojišča. Z veseljem m radostjo jih mora poslušati vsakdo, ker odseva iz njihovih besed le navdušeiije,' blago srce in vneto domoljubno mišljenje. \rsak ranjenec si le želi, da bi liitro okreval in se podnl zopet na bojiš6e. Z obfiudovanjem opazuješ ta ovet mladega junaštva, Dasiravno še uekateri hudo ran.jeni, da komaj liodijo. se vendar veseli zbirajo ter zbijajo celo šale o nasprotnikih. Kfmečki sin iz Loke, okol ške obeine Mozirje, R., je bil ranjen na nogi v bHki pri Krasniku. Pripovedoval je, da sta šla od doma oba sinova, eden pešec, drugi topničar, Pred nekini mostom v Gaiiciii sta se ločila. Videl sem ga tukaj zadfijič, sedaj ne vem, kje da je. Podala sva si roice s kratkim slovesom: Zdravo brat! Z Bogom! — Ležali smo tik pred ruskimi 6etaoni. Rusi ne znajo streljati; to smo že mi drugi ptiči. Gotovo sem postrelil 30 Rus;'v; toliko sem vsaj videl, da jih je bilo dobro zadetih. Padali so kakor muli-e; pa kaj, ko jih je nastopalo na novo kakor listja in trave. Ruskih kro- ¦gel se nie ne bojimo, toda nevarni so šrapneli. Mislim, da bodem kmalu okreval in odidem zopet na boj.šče; marsikaterega Rnsa imam še na ,,piki". Potem pa rad padem za domovino. — Iz Lu6 v Savinjski doli;ii je ran.ienivo.iakdostavil med pripovedovanjem celo liudomuSno opazko nasproti orožniku: Poglejte, poprej sem se enkrat stopel in pnali ste me v kajho. A soiiaj je pa6 6isto druga6no. Tako sem streljal Ruse, da so kar cepali, pa sem bil za to še pohvaljen. Da bi le lit-o ozdravel in šel zopet nad Ruse! * Major pešpolka št. 87 ranjen. Major Oton Wee^er od'87. pešj^lka je ranjen v desao koleno. * Knez Oton \Vindiscligratz ranjen. Knez Oton Windise-li«rratz je b:l pri napadu na R.use ranjen od šrapn'pla.~ Oton Windisoligratz ima za ženo h6erko prcstolonasliednika Rndorn, nadvojvodinjo Eliznbeto. * Slovcnski ranjcncL se zabvaljujejo. NaSe upravništvo je dobilo sledcfio pismo: V imenu ranjenih sloveuakih vojakov se Vam izreka najuljudneiSa zalivala za poslane iztise ,,Slovenskega Gospodarja . IVok Vam plaoaj! Kakšno veselje so imeli naSi možje in lantje, da so dobili slovensko berilQ.tu v tujini med Nemci. Priporo&amo se še za nadalje, Z odli6nim spoštovanjem udani Jernej Fišer, misijonski brat, Dunaj iXVIIL, Vinzenz-Gasse 3. * Pogrešanl vojak. Infamterist 47. pešpolka, Rudolf Z d o 1 š e k , strokovni u6;telj na Grmu pri Nsvem Mestu, ki je bil za6etkom, vojne, pride,jen trenu kot ,,Fahrsoldat", se pogreša že od 25. avgusta in so vsa poizvedovanja po njem zaman. Kdor o njem kaj ve, naj to blagovoljno sporo6i njegovi materi, gospej Mariji Zdolšek v 'Zabji vasi, pošta Kandija pri Novem Mestu. * Gališkl beguncl v mariborskem okraiu. V 6asu od 26. avgusta do 30. septembra je došlo v mariborski okraj 11000 galiških begunoev, katere je politi&na oblast poraadelila na občine Pobrežje, Tezno, Lajteršberg, Kar6ovino, Kamnico, Ranče, Radvanje, Orehovo vas, Rogozo, Slivnico, Spodnje Ho6e, Bohovo, Pivolo, Fram, Sp, Polskavo, Gor. Polskavo, Slov. Bistrico, Studence, Poličane in Pekel. Vsi begunci so bili strogo zdravniško preiskaui in vsem so stavili osepnice. Tudi živali, katere so imeli begunci seboj, so uradni živinozdravniki preiskali. * Služba božja za Poljaka v Hočah. Poroča se nam iz Ho6: V naši župniji imamo blizu 100 poljskih beguncev iz Galicije, ki so zbežali pred Rusi. Po stanu so večinoma ž,elezni6arji. Po naročilu okrajnega glavarstva se jih je razdel.lo na staiiovanja k večjim posestnikom, V nedeljo, dne 4. oktobra, so Poljvki s svojimi družinami priaostvovali Sflužbl božji v naši župni cerkvi. Sv. mašo je služil kaplan č. g. Polak. Ob koncu sv. maše so Poljaki zapeli oesarsko pesem v poljskem jeziku, Poljaki se vedejo z;elo vzgledno in so posebno nekateri zelo pobožni ter mirnega zna6aja. Mnogi Slovenci njih go\-orico dobro razumejo, Poljaki pa slovenskq. * Požrtvovalna župnlia. V St, Ilju sc je dne 4. oktobra na godovni dan na^ega cesarja nabralo za ranjene vojake 175 K. Od teh je dala Marijina dekliška družba sama 52 K. 23, avgusta pa se je tukaj samo v cerkvi nabralo 206 K. Obadva dneva je im-el tukajšnji župnik navduševalno pridgo o oesarju, ki je marsikaterega ganila do solz. * Dijakoiii. Srednješolci nas povprašujejo, kedaj se za6ne šola. V gimnaziji, na ul teljišču in v dijaškem semeniš&u je zidaj vofiaška bolnišnica — okoli 400 ranjenih vojakov in 150 vojakov-strežnikov. Realka se začne prej, ker so tam vojaki, ki kinalu lah-ko odrinejo. Zato je te dni že zapisovanje v realko. Sola se začne morebiti sredi meseca oktobra, Na u6iteljiš6u se vpisovanje frudi že začenja. Mogof>e je, da bo poslopje realke služilo tudi drugim šolani v obliki poldnevnega pouka, dokler ne bodo lastne šole/ na razpolago. \ * Maribor. N.a c, kr. ticiteliišeifiii na vadnici vMariboru se začne pouk za 1. 1914-15 brž6as srecli meseoa oktobra. U.6iteljiš-6niki in u6enoi, ki hoeejOi vstopiti v to šolo, se lahko javijo že sedaj ustno v: \ raviiateljska pisarna, vhod iAithergasse, ali pa pis- >, meno. Priporo6a se, da se pismeni pri.ja.vi priloži do- ' pisnica z napisanim nadpisom prijavljenčevim, da se mu, kakor hitro bo mogo6e, natanko naznaiii, kdaj bo kon6no vpisovanje. * Sv. Križ pri Ljutomeru. Na revinatizmu, v nogah je zopet hudo obolel vlč. g. župnik Josip-Weixl. Blagemu gospodu žedinio vsi farajii sk^ajšnjega ozdravljenja in potem stanm-itnega zdravja. * Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V sredo, dne 30. septembra, je umrl po dolgi bolezni občinski odbornik Martin Predikaka. Naj v miru poftiva! Dunajski kardinal Piffl za duhovščino. Ob priliki zadnjega splošnega proSnjega dne se je pri sv. Stefanu na Dunaju zve6er ob 8, uri vršila slavnostna sklepna služba božja, katere se je udeležilo do 10..000 oseb; med drugimi so bili navzof-i nadvojvotla Fran Salvator, soproga vrhovnega armadnega poveljnika, nadvojvodinja Izabela s tremi h6erami in sinom, nadvojvodinja Marija Valerija s tremi ctroci, zunanji minister grof Berchtold, pomožna škofa dr. Pfluger iu drt Zschokke, vojaški škof Bjelik, celokupni stolni kapitelj in veliko drugih odličnih oseb. Kardinal nadškof dr. Piffl je imel govor, v katerem je med drugim izrekel naslednje odlo6:ie potrebne besede: ,,A še neka druga gonja je v teku proti katoliški duhovščini. Da to ni slu6ajno in ne izvira iz kra^jevnili vzrokov, priča dejstvo, da se je na Nemškem ravno tako vršila, kakor se pri nas še vrši. Tam so oblasti posegle vnies in ustavilei rokodetetvo liujskačem, ki so katoliško duhovščino ka.r na debelo sumničili nepatriotičnih in naravnost veleizdajalskih teženj. Tudi pri nas mislijo nekateri, da v tem oziru lahko mnogo store; ker je bilo nekaj slovanskih duhovnikov aretiranfli, 6eš, da so bili zapleteni v pansjavistično rovanje in ker se del katoliške duhovščine obdolžuje rusofilskih teženj, menijo, da srnejo celokupni katoliški duhovšfiini vre6i v obraz očitek, da nima dovolj domovinske ljubezni. Na jugu je bilo od 17 oMolženih že 10 izpuSftenih, ker so bile ovadbe ))opolnoma neutemeljene, ostali pa še do danes niso ol sojeni. — Koliko je od aretiranih grško-katoliSkih duhovnikov krivih in koliko nedolžnih, se danes še ne da pregledati. Kakor razumnemu 6loveku ne more priti na misel, da bi naS oelokupni izvrstni ^astniSki stan kar vsevprek obsodil, ker se je žal med njim nahajal en Redl, ravno fcako se ne sme siimni6iti patriotif-no mišljenje duhovšfiine, ako bi se morebiti pokazalo, da je v resnici ta ali oni jugoslovanski ali rusinsko-rusofilski duhovnik krš 1 svojo dolžnost nasproti domovini. Ali naj bomo mi duhovniki brezpravni in izro6eni na milost in nemilost? Katoliški možje! Kot prepričani katoli6ani poznate svojo duhovš6ino; dobro veste, da je bila vsikdar in da je še viedno zvesta in patriotifrna. Nastopite tedaj tudi za-njo, kadar jo hujska6i po pokliou obrekujejo in sramote." • • Hvaležnost lirvatsko-slovenskega naroda. Wrvatgko-sloveiiski državnozborski klub je poslal eminenci kardinjlu Pifflu tfo-le brzojavko: Vaša Eminenca blagovuli za možato in pravičnosti polno obrambo jugoslovanske katoliške duhovščine pred dunajskimi katoiičani sprejeti najglobokejšo zalivalo katoliškega,' in avstrijsko 6utte6ega Urvatsko-slovenskega ljudstva, Cega-r zastopstvo je nam izrofieno. V zahvalo bo jugoslovanska duhovSčina kakor doslej tudi zanaprej z na.jve6jo gore6nost,jo vzgojevalai hrvatsko-slovensko ljuctelvo v ljubezni do staro6ast te države ka.toliških HabsbTiržainov. D; r. Korošec, na6elnik hrvatskoslovenskega državnoziborskega.kluba. Zadnja psrocila9došla v cetrtek, 8. okt. Poraz Rusov na Ogrskem. Budmpešia, dne 6. ol-tabra. Uradno poroSilo iz Huszta javlja, da so avstrijske 6ete od včeraj popoldiiie zapleter.e pri Teczo-ju v hude bo.;e. Xa,š.e hrabre 6ete si osvajajo korak za korakom ruske postojanke. 9 ¦Pri Kracsfalvi je pa prišlo do lnul'ega boja, ki .'e ko .čal s poj)olno znvag:.' avstrijskih eet. Ruske čete so b le delotna uničene, deloma pa ujete. \r tej bitki je tvorilo 2000 poljskin legionarjev našo predstražo. Rusl v Ma-rmavcš-Szlgctu. Budhupešta, dne 7. oldobra. A'(5erai, cifle 6. oktobra popoldne je b.lo objavljeno sledeče p»po6ilo o položaju: V teku današnjega predpjldneva še vedi.o ni jirišlo do nobeisih resnih spopad ;\ nipd R:isi, ki so udrli v mesto MarmarošS::iget ii mod avstrijskimi retimi, ki so Ziblraiie pri Hozzsiiniezo-u, toda naše 6ete se že Lližajo sovraižniku, kateri je odposlal nekaj patrulj proti jugo-.Hiodu. V jnest'i Marmaroš-Szget vlada v obče, kakor se sodi. niir in red, ka.,ti ruski vojakl ne prizadevajo prebivalstvn nobenih krivic, kakor je posueti iz poročil, doSlih iz Marmaroš-Sz'igeta.. V kom't:;tii (vl.adneni ok<r-ožju Bereg, katerega. so Rusi že i)o;):ilucniia zapustli, so krajiie in okrajne oblasl: začele zopft redno uradovati. Upra.va je zopet v popolneiiT rečlu :in v oelem komi)B:.k,\i vlada mir in red. Tsto se poro6a tudi iz kointata Ung. Tamka,; so že odkoraknle zadnje straže ruskih 6et 6ez prelaz Uszok in naše 6ete zasleduje^o beže6e Ruse že na gališkili tleli. Rusl se umikajo na cell črtl. Berolin, dne 6. oktobra. Bcrolinskeflnu listu ,,Berliner Tagblatt" poroča njegov porr.oevalec Madelung iz Satoralja Ujhely na Ogrskem. sledeoe: Ruske 6ete, ki 90 u.drle 6ez prelaze Karpat v .^iiieri Un^iar in Munkaips 11 a. Severno Ogrsko, so ble deloina unieene, deioniiai pognane nazaj č,yt Karpnte. Pri prebiva,lstvu vlada. zopet mir. Pripoveduje se, da se innlkajo Riirsi v Galiciji vedno bolj naza-j, o^ividno pred prit skom. od sevsrne strani. Razpo^oženje je tukaj zplo upapolno. Rusi pri Marmaroš-Sziget hudo tepeni. Rusi niso iineli sre^e, da bi dolgo prebivali v ogrskem mestu Mairninroš-Sziget. Kakor se uradno pnr. 6a iz Budimpe.šte, so bili Riusi te dni blizu mesta tako liudo tepeni, da so ga zopet za.pustili in zbežali proti Karpatom. Porofiilo se glasi: Budimpešta, dne 7. oktobra. •Naše ftete so pri mestu Ma.rniaroš-Sziget p 0 r a z i I' e Ruse, ki so lidrli na. Ogrsko, ter so jih z as 1 e d o v a 1 e do Na.gy-Boo-sko. Upravne oblasti bo<lo tekotn, danaSnjega dne zai6ele zopet uradovati. Nnše 6ete sedaj pokopujej,' Riise, ki so padli v dvadnevni bitki pri prelazn Uszok, Dosettaj se je pokopa-lo tain že 80(M) riiskih mrlifev. Avstriici junaško branijo trdnjevo Przemvsl. Uiiinaj, dne 7. oktiibra opoldne. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Naše napadalno prodiranje je tudi v6ern.j na ve6 krajili v malih borbah doseglo svoje naniiene. Kakor poroča raznika, da je svoje bojne Cete umakiiirnazai" PH teh izpadih so naši zajeli mnogUR(usov, Vsi ruski napjuli na trdniavo so se pod silovitlm ogiiiein iz trdnjavskih topov ponesreeUl. V Karpatili, zaliodno od gorskega sedla Visoko 111 nobenega Rusa ve6. ' Preteklo 1106 je prižlo raesto Marmaroš-Sziget zopet v našo posest. * * Rusi so se z največjo a\o]o bojno silo navalili profn avstrijski trdnjm-i Przemysl v Galieiji, ki leži zahodno od Lvova, A naši so bili na ruski obisk dobro pripravljeni. Trdnjavski topovi pojejo sedaj naskakujočim Rusojn grozno smrtno pesem. Trdnjava Przemysl je za R.use trd oreh. Naši junakii se branijo hrabro. Ce bi se Rusoni posrecilo, zavzeti to važno trdnjavo, bi jim bila potem odprta pot na Ogrsko in proti zaliodu. Rusi so pregnani tudi iz velikega dela Karpatov. Tudi pri Marm&roš-Szigetu sk> bili hudo tepeni ter so tako morali ,,odložiti" svojo nameravano pot v Budimpesto in na južno Ogrsko.. Naše čete podijo Riuse proti prelazu Koroatiiezio, kjer so udrli na 0grsko, zopet nazaj. Ruska svobodoljubnost v Galiciji. Ru.si so zaoeli svojo vlatlo v Galiciji s tem, da v.siljuje^o katoli6a'.om svojo rusko vero, pravoslavje. Pravoslavni škol Evlogij je nalašč za to poslan vi Lvov, da slovesno ,,upclje" pravosilavje. Srbi niislijo na mir. V Nišu se je vršilo- posvetovanje -kralja, ministžcv in drugili odgovornih činiteljev raidi sedanjega brezu])::ega položaja Srbije. Vsi so bili za mir, \e ruski veliki knez, ki se je v imenu Rusije udeležil posvetovanja, je odloPno ugovarjal in nazadnje s- svojim mnenjeni tudi zmagal. Zmagal v nesreco Srbije. Francozi obstrel]ujejo kotorsko utrdbo Luštica. Rim, dne 6.. oktoboa. Riinski l'st ,,,'Corriere d'Italia" poroča z dne 5. oktobra, da so v nedeljo, dne 4. oktobra, obstrel.evale 3 veliice in vefi manjših franooskih vojnih laclij utrdbo Luštica pri Kotoru. Krogle Uz topov utrdbe so zadele večkrat dve francoski križarki, ki sta vsled tega morali odpluti, Eni teh dveh križark, in sicer ve6ji križarki, so odbile avslirijske krogle dimnike. Vsled vel kih poškodb je morala vleči ve6ja križarka poškodovano ma.njSo križarko seboj in jo sprav!ti v zaliv Krf. Porazi Rusov na Ruskfem-Poljskem. Berolin, dne 6. oktobra. Na izhodnembojišču (neniško-ruskem) je ustavlje110 prodiranje Riusov v; vlaidnem okrožju Sui\valki proti izhodni Prusiji. Pri Smvalkiju napadajo že od v6eraj nemške oete uspešno sovra,žnika. Na Ru.skem-Polijskem so dne 4. oktobra zapodile nemške 6ete v beg euo rusko gardnolovsko brigado med Opatowem in OstrpAY]ica,mi in ujele okrog 3000 Rusov ter zaplenile mnogo topov in stirojnih pušk. Dne 5. oktobra so napadle nemškie čete 2'/2kavalerijskl diviziji in dele glavne rezienre iz I^vangoroda pri mestu Radom in jih porinile naziai do I\vangor-uda. Velika borba na Fi*ancoskem. Berolin, dne 6. oktobra. Neprestani poizkusi Francozov, obkolif1, nemško desno krilo, so podaljšaili bojno 6rto severno do Arrasa. Zaliodc/;' od Lille in zahodno od Lensa so trčilo naSe prednje eete na sovražno kjava^rijo. V naših protlnapadiii 6ez 6rto Arras—Albert—Roye še. ni padla odloč-itpv. Na bojni črt med rekajnalOise in Maas pri Verdunu in v nlzaški Lotaringiji so razmere neizpremenjene. Tudi glede Ant\verpna ni danes ni6 novega. • ¦ Izpreil deželnobranibnega sodišča. Nadalje je tudi izpiišfeon: 6, g. Janez MaJerhoSer, župnik v Pokrfiah. Proti Franc Ferdinaiidovim morileeni se bo za- 6elai v Saraževu dne 12. t. m, sodna obravnava. Obloženili je 25 oseb. * Kolora v Gradcu. V t(irPk, dne 6. oktobra. se jp v Gradcu pri nekem konjsk^n lilapcu, ki oskrbuje vo:aške ko ije, jmjavila koh>ra.. Odredilo se je vse potrebno da se nevarna kuga ne rnKširi. Na, Ogrskem sp je v torpk, clne 6. t. 111., jav-ilo 9 noviht slučaiev kolere. Poljfaiic. Z nvtomobilosn je dne 6. t. m. pone...^l pri' Gr<)")PliiPin g. Albin Grundrer ter bil pri pr^fti mrtPV. Avtomobil> zadel v kup gramoza ter se zvrnil v 3 111 glo^ok jarek. Grundner aapušfia vdovo In 3 i:p|)rpskrbl.ione otroke. ______—— RudečikHz. Maribor. Irfcaz darov .a avstrijski Rude« kri?.: oMtaski nrad Zrere 20 K, Simon Golnar nabral na sedmmi A Ga s^r ">60 K Krnirar M., Solrava, 1 K. posojilnlca Sv. Marko i) K. Kren Anica 1 K. Kramberser Franc 5 K, Lamberger Marija 1 K SroBman Pranc. Oladbeck v Nem«ji. B0 K kagan Rop Fr. 10 K Lobnik Antoniia 1 K, <T. Obreh 3 K, T. /emljiC i K, M. Nemec 1 K limut Ana 2 K. Skupaj 02.60 K. S P«««"^ kazi skupaj 1855.36 K. Prisrčna hvala! - Prc«. A. Jeiov&eK, Maribor, KoroSka cesta št. 5. Stara-Novavas pri Ljutomeru. Tukajšnii župan, g. Jakob Stuhec, kot črnovojnik na dopustu, je nabral v bvoji obeini za avstrijski Rudeči križ 120 K. 2e poprej s-ta pa gg. Cvetko n Mavrič tukaj tudi nabrala 50 K Ia 6e iz obcmske blagajne &e )e dalo 20 K Tore! je Stara-Novavas darovala skupno Jlilu K., «ateri znesek se je izroCil c. kr. okrajnerau glavarstvu v Ljutomeru. Bog stoterno poplačaj vsem da,rovalcem!  Ranjenci in padli. Pešpolk štev. 47: nija, Kos, 14. stotnija, doma iz Zeijavcev, leži ranjen v Ljubjjai Trpin Jakob, leži bolan v Gorici; Mavinič Fne, doma od bv. Urbana pri Ptuju. ranjen; Pottl. Avgust, doraa iz NoveStifte, bolan na Dunaju; iGrossmug Ludovik, ranjen v Eperjesu; lajnik J-anez, strel v koleno, leži v Kiskorosu; Hainzl Friderik, ranjen v prsa, v| Bperjesu; Holler Alojz, ranjen v roko, Eperjes; Ig. Rumpleii, ranjen v hrbet, Eperjes: Moškon Jožel, ranjen v nogo, leži v Celju; Namestaiik, i-anjen, Eperjes; Obsenger Peter, leži bolan v Bperjesu; Paar. Jo/.ef, ranjen v ramo, Eperjes; A. Pernat, ranjen v nogo, Ježi v Eperjesu; korporal Peyer Jožef, ranjen, leži v Budimpešti; Pollhamer Anton, ranjen v ramo, leži v Eperjesu; Siler Franc, ranjen v nogo in koleno, Eperjes; Schneeberger Viktor, ranjen v glavo, Eperjes; Soldatič Albert, ranjen, Eperjes; Treitler Martin, ranjen Eperjes; Trinkaus F., ranjen, Eperjes; ' Verbek Franc, ranjen v obrazu, leži v Kiskoros. Pešpolk štev. 87: Praporščak Valeneic Jožef, bolan; v žcelovški rezervni bolnišnici št. 1 (Waisenhauskaserne) se nahajajo: Koprivc Henrik, 8. stotnija; Pezdevšek Avgust, 3. stotnija; Štiplovšek Janez, 8. stotnija; Kuvet Hubert, 11. stotnjja; Komar Janez, 7. stotnija, Eller Anton, 4. stotnija; Penie Viktor, 0. stotnija; Tretjak Jan., 1. stotnija; Krump Franc, 7. stotnija; Germ Peter, 1. stotnija; Robnik Anton, 1. stotnija; pešec Pribil Franc, 3. stotnjia, ranjen na čeljusti, leži v Ljubljani; Rauter Alojzij, doma iz Ljutomera, leži ranjen v Celju; Šantej Jožef, doma iz celjske okolice, ranjen, leži v Celju; Sušnik Emil, doma iz Kozjega, leži ranjen v Pestujhely na Ogrskem; .praporščak Valeniič Jožei, bolan v Budimpešti; četovodja Gabron Ivan, strel v gornje btegno, leži v Celju; korporal1 Keržan Franc, strel; v obraz, leži v boh I .nici v Pestujh&ly na Ogrskem; | ipešec Keržan Janez, bolan ,V Zagrebu; pešec Nemec Miha, ranjen v desno stegno, leži v Celju; rezervist Stofla Ernest, strel v roko, leži ,v Celju; Arnuš Ignac, bolan v Eperjesu; Brodnik Marflin, ranjen na glavi, leži v Celju; Čeh Ivan, bolan v Celju; Cimperšekj Fi'anc, ranjen na. glavi, leži v Eperjesu; Cozarn Blaz, ranjen v Celju; Domitiovič Karol, ranjen v desno roko, leži v Eperjesu; ' četovodja Frano Fabiančič, bolan ,v Eperjesu;- Frlež Alojzij, ranjen v nogo, leži v bolnišndei v Celju; Gorogranc Rudolf. ranjen v trebuh in nogo, leži y Celju; Geršak Franc, ranjen. v ramo, leži v Celjn; Grundar Franc, ra.njen v nogo, v Celju; .Hercog Martin, ranjen v desno stran, leži v Celju; Hren An/:on, bolan, Celje; Marko Jamniker, bolan, Celje; Jazbec Jožef, .ranjen v prsa, v Celju; Jureič Alojzij, ranjen v nogo, Eperjes; Kandučer Juiij, bolan, Celje; frajtar Krajnc »Jožef, ranjen v nogo, Eperjes; Kunst Fr., ranjen v Celju; Macaranc Konrad, ranjen v Celju; Mervar L., ranjen v nogo, Celje; Mikulič Martin, ranjen v hrbet in nogo, Celje; Ašič Ivan, doma iz .Rajhenburga, rarj-en, leži v Bud.impešti; Novak Ivan, ranjen v nogo, Celje; PeCnik Anton, ranjen v nogo, v Celju; Presker Franc, ranjen v .nogo, Epeijes;t Ja/.ef Ranšl, bolan, Cel.e; Rehar Martin, ranjen v ramo, Celje; Razen Andrej, bolani, Celje; Šmid Ignacij, ranjen v vrat, Eperjes; Skoberne Jakob, boftan, C^lje; Škvorc Ivan, ranjen v roko, Ce' lje; Spitaler Jernej, bolan, Cedje; Stoičič (Adalbeit, ranjen v rebro, Eperjes; Stopar Jožef, ranjen, Celje: Tioretti Airton, ranjen, Eperjes; Vidovič Franc, ranjen, Eperjes; Volčanjšek Jožef, bolan, Celje; Wersenauer Ivan, ranjen, Celje; 2,ižek Jožef,, ranjen, Eperjes. (Mesto E p e r j e s, kjer se nahaja vtamošnjih bolnišniorh mnogo slovenskjh ranjencev, s^ nahaja na Gornjem Ogrskem. Če hoče kdo poslati časnike tf^* ranjencem, naj jih .pošlje na naslov: jK. u. k. Aifcve-ReservespiUvler, Eperjes, Ober-Ungarn.) Pešpolk štev. 94: Gselman Jožef, doma iz Hoč pri Mariboru (sin našejra vrlega pristaša, gostilničarja g. Josipa Gseltnana), ranjen, leži v bolnišnici na Dunaju. PeSpolk štev. 97: Ban Janez, 7. stotnija, leži ranjen v Celovcu. Domobranski TK>špolk šiev. 20: Pešec Plevnik Mihael, doma iz gt. Jurija ob južni železnici, leži ranjen v garnizijski bolnišniei v Brnu na Moravskem; pešec Sivka Simon, doma iz Kalobja, leži ranjeu v celjski bolnišnici; Anderlu Anton, G. stotnija, le/.i v celovški bolnišnici; korporal Krulec Janez, 6. stotnija; Premelč Josip, doma iz Bizeljskega, 4. stotnija, leži ranjen v Ljubljani; Ilerod Anton, doma iz Kapel prd Brežicah; Gothart Karol, doma iz Lipnlce, 12(. stotnija, ranjen, leži v Ljubljani; pešec Munda Alojzij, 11. stotnija, leži ranjen v Ljubljani; četovodja Ketiš Kalist, 1. stotnijrt, doma od Sv. Trojice v Slov. gor., ranjen; Brečko Franc, leži bolan v Eperjesu; Cejr^že Alojzij, strel v prsa, leži v Celju; Grahovao Stanko, bolan v Olocacu; Hrovaš Frano, ranjen, v Eperjesu; Kelemina Ivan, ranjen, v Eperjesu; Polak Martin, bolan v Eperjesu; Potleržin Franc, ranjen v Poli; Stresnik Iv, ranjen v Celju; frajtar Szencer Jožef, »anjen v Eperjesu; korporal Turkalj Grga. ranjen v Sisaku; Uzelac Nikcdai. ranien v Sisaku. Lovskl batalion štev. 7: Kadet Berger Avgust, ranjen; stotnik Eisner Artur, ranjen; poročnik Oskar vitez Feistmantel, mrtev; poročnik Fischer Teodor, ranjen; nadporočnik Hula Karol, ranjen; praporščak Huhn Herbert, ranjen; poročntk Maurin Vladimir, ranjen; poročnik Polaček Gustav, ranjen; poročnak Poltnigg Robert, ranjen; praporščak Schmatzer Franc, mrtev: poroftnik dr. Sthiverwacher Teodor, mrtev; poroCnik Singer Maks, ranjen;! stotnik pl. Tepser Franc, ranjen; Ahlin JaKoo, ratijen; Badin Karol, mrtev; Beer Mihael, ranjen; Beribak Andrej, ranjen; Berkopee Matija, ranjen: Bester Valentin, ujet; J Bizjak Andrej, ranjen; Božič Jožef, mrtev; Brunčifi Franc, ranjen; Čaudik Jo/.ef, ranjen; Ceč Jakob, ranjen; Cej Franc, vranjen; Cirar Franc, ranjen; Cotman Janez, ranjen; Cvetkovifi Jurij, ranjen; Debelak Peterf, ranjen; Dežman Janez, ranjen; Dobovšek Franc, ranjen; Drolc Janez, ranjen; Ferlati Janez, ranjen; Geiin Anton, ranjen; Germ Jožef, ranjen; Gliebe Edvard, mrtov; Graoar Janez, ujet; Grad Peter, -anjen; GriCar FiMp, ranjen; Grohar Franc, ranjen; Haplar Alojzij, ranjen; Hitti Janez. ranjen; lllach Anton, mrtev; Hlach Viljrl-/ ranjen; Horvat Viljem, 'ranjen; Hr-bar Janez, ranjen; Hrovat Uanez, ranjen; Ivanftek Anton, ranjen; Jevnikar Florijan, mrtev; Jurkovtf Jožef, ranfen; Kastelic Janez, ranjen; Kelc Jožef, ranjen; Klani^nik M^iael, ranjen; Klander Frano, mrtev:| Klemenfir, Mihael, ujet; Knavs Jakob ranjen; Kolednik .Tanez, mrtev; Kopina Fra.nc, ranjen; Korenl Can Matija, ranjen; Kostevo Jožef, ujfit; Knzamernik Ignac, ranjen; Križman Franc, ranjen; Kromar Alojzij, mrtev; Kustelj Franc, ranjen; Lampret Janez, ranjen; Leban Janez, ranjen: Lebar Damjan, ranjcn; Leinert Franc, ranjen; Lonfarič AlekS ranjen; Mandelo Anton, ranjen; Mavrin Jakob, ranjen; Mihelič Janez, ranjen; Mihelift Mihael, vanjen: Mogorovif- Anton, ranien; Nograšek 'Jožef, ra-\nn; Novak Matija, ranjen; OpreSnik SriaJ?°m ra"ien; PanSei-(-ič Janez, ranjen; Papov ATanez, ranjen; PeMTomaž, ranjen, Petek IFranr, ranjen; Pet.rif Janez, ranjen; Planinc Franc, mrtev; Plesin Filfip, ranjen; Polak Alojzij, ran- jen; Povirk Franc, ranjen; Poznajelšek^Rudolf, ranjen; Primožič Franc, ranjen; Puhar Alojzij,, ranjen; Pušljar Alojzij, ranjen; Rajar Ignacij, ranjen;, Raktelj Lovrenc,, ran|jon; Reibenschuh Heic<iu, ranjen; Rekar Alojzij, ranjen; Repinc Franc, ranjen; Repnik Andrej, ranjen; Hothwejn Štefan, ranjen; Rus Vid, ranjen; Rutar Jakob, ranjen; Sbašnik Janez,. ranjen; F. Scheibl;hofer, ranjen; iSchweiger Janez, ranjen; Sehweighoier Fianc, ranjen; 'Sebečnik Albin, ranjen; iSedej' Jurij, ranjen; Sega Jožef, ranjen; Sep Janez, ranjen; Serek Alojzij, ranjen; Šetina Franc, ranjen; Sever Janez, ranjen,; Ško! Franc, ranjen; Smolčič Anton, ranjen; Smrečnik Franc, ranjen; Smrkol Ignacij, ranjen; Šober Jožef, ranjen; Stanovnik Anton, 'ranjen; Stanič Jožef, ranjen; Šubic Janez, mrtev; Tišler Alojzij, mrtev; Tratnik Feliks, ranjen; Truxes Gustav, ranjen; Urankar Luka, ranjen; Urbanfič Vinko, ranjen; Urbanja Anton, ranjen; Verderber Matija, ranjen; Vadic Anton, ranjen; ' Vidfio Martin, ranjen; Vidmar Gregor, ranjen; WeiBeisen Mihael, ranjen; Zagar Jakob, ranjen; Zagar Jožef, ranjen; Zajeo Jakob, ranjen; Zakotnik Peter, ranjen; Zargi Franc, mrtev; Žebaljec Karol, ranjen; Zgonc Karol, ranjen; Zirlič Janez, ranjen; Zorc Fran ranjen; Zupanc Janez, ranjen; Zupanec Franc, ranjen; Zvvžina Jo?.ef, ranjen; Furlan Janez, ranjen; Smid Gašper, ranjen; Špilek Franc, ranjen; Strah Jo/.ef, ranjen, Lovskl bataljon štcv. 8: Četovodje .Tož.ef Pessentheinen, Ferdinand Schober, Janez Wedenig; lovci Jo/.ef Skeibii", Franc Fink, Karl Salbrechter; fetovodje Jurij Tamegger, David Sunlinger; ! pat. v. Volbenk Moser, lovci Franc Pikalo, Jarij Hanin, Gottfriedj Koferle, Jan. Sch-iehl, Friderik Maier, Franc Luschin, Tomaž 'Loezeri, podlo\-ec Matija Krenn, lovci Jožef Uii,tergantechniigg, JožeS Platzer, patr. voik, Matija Lorbek, podlovec Alojzij Jager, lovci Anton Laure, Anton Alojzij Krainer, A/lojzij Unterwegger, Jakob Pečnikar, Tomaž Liebetegger, Aloj^ij Kunaver, iJo/.ef Murgetz, Jožef Koaenc, Alojzij Puntschart, Jožef Lapitsch, Janez Budgar,' podlovee Janez Bacliler, patr. vod. Jurij Schuller, lovci Mihael Jii^t, Tomaž Mihor, Franc Mas^anek, lovca -Franc Smertnik, J. MissbichLer, patr. vod. Lenart Kreutzer, lovci Primož pmeiifnilc, BoStjan Gradinger, Valentin KT.eweVn, Ferdinand Kužak, A. PonoPnik, Anton Lonfarii", Kavol Krobak, podlovec Matija Eitl, patr. vod. Frano Niedertvojer, podlovec Jakob Sablatnig. Vsi ti so nahajajo v bolnišnicah v Celovcu. Gorski topničarskl polk Stev. 3: Pihler Ferdinand, doma iz Ljutomera, leži ranjen v Kromerižu. Topničarski poljski polk šter. 7: Topničar Ocvirk Franc, doma iz Trojan, leži ranjen v Ljubljani; Viher Lovro, doma iz Ormoža, leži ranien v Liubljani. Topnioarski poljski polk štev. 7: Poročnik Moro Viktor, ranjen; praporgčak Seka Oto, ranjen; Avsner Franc, ranjen; BaJant Janez, mrtev; Bogenberger Franc, ranjen; Brajer Franc, mrtev? Bauchar Franc, ranjen; Dolinar Franc, mrtev; Ferle Alojzij, ranjen; Haas Janez, ranjen; Miklavec Jožef, ranjen; Nirant Janei)., ranjen; . Nič Jožef, mrtev; Omau Janez, ranjen; Pisanec Janez, ranjen; Rajšter Jožef, ranjen; Rastl Vinko, ranjen; Selšek Andrej, ranjen; Stare Jožef, ranjen; Vidovič Jakob, ranjen. Topni&arski poljski polk štev. 8: Arhar Franc, ranjen; Golob Janez, mrtev; Hermiter Jožef, ranjen; Horvat Janez, t^tev;. Jazbec (Martjin, ranjen; Jožei Klanjšček, raaijen; Mlakar Janez, ranjen; Sinigoj1 Jožei ranjen. Topniearski poliskl polk štev. 9: Antloga Franc, liz Celja, ranjen; 'Frodl Alojzij, ranjen; Galovšek Mihael, ranjen; GroB Franc, mrtev; Horvat Franc, iz Ljutomera, ranjen; Kandolf Alojzij, mrtev; Keiner Hermar.t, iz Pliberka, ranjen; Murn Anton, ranjen; Pahole, ranjen; Janez Peternel, mrtev; Ruter Jožef, >raiiijen;i Schmied (Franc, mrtev; Strajnar Franc, ranjen; Stumpfl Anton, ranjen; Weingerl Rud., ranjen; topničarja Karl Blueh, Karol Tronkar; četovodja Janez, Waidaclier; topničarja Herman Wellisch, gtefan Unteriiberbacher; desetnik Jožef Pock; itopničar Mihael Speck; desetnik M. Murn, Fr. Kock, topničar Janea Spindler; vsi v bolnišnicah v Celoveu. J Razni: Porornik Grebeno Oton. 2. bosensko-hercegovski pešpolk, ranjen; nadporočnik Semič Karol, 30. lovski bataljon, mrtev; podpolkovnik Urban Franc, 97. peSpolk, mrtev; poročnik Plehan Viktor iz Ljubljane, 26. pešpolk, ranjen, pozneje umrl. O p o m b a: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po razlifnih virih,. ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh jzkazih mnogokrat na sled veiikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujeflih izpopolniili, prosimoj da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke.