65. štnllKl. I iMUni, i pMfeqik, 2d. Mm nn. XUX. ItlO. .Slovenski Narod' velja ¥ Lfnblfaat na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta . •^mirnim • 12*— četrt leta . . . 6- W2 mesec m m m m m. m 2*— ▼ opravništvu prejeman: celo leto naprej ■ B • • K 22*— pol leta m • • • • . 11*— četrt leta . • • • • « ^'50 na mesec . • • • • ■ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednistro: Kaailova ulica št 5 (v pritličju levo,' telefon it 34* Uhafa vsak dan iTecer izvzemšl nedelje in prednike. lnsersti veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat pg 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t d, to je administrativne stvarL ■ Posamesna številka velja 10 vinarje*. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon it 85. »Slovenski Narod* velja po pošt!: za Avstro-Ogrsko: fl za Nemčijo- celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • . • . 13— četrt leta m m • • . 6-50 na mesec « _ • « • 2*30 celo leto naprej • «r • :K 'za Ameriko in vse druge dežele-: I celo leto naprej • • « • X 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Ppravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it S, telefon sL85» il tet uri Mmii. ITALIJANI ZOPET BOMBARDIRAJO GORICO. Dunaj, 19. inarca. (Kor. urad.) I radno se razglasa: Italijansko bojišče. Prilični mir ob dolenji Soči traja. Naši hidroplani so opetovano bombardirali italijanske baterije ob izlivu Sdobe. Sovražnik je znova obstreljeval mesto Gorico iz najtežjih kalibrov. Ob tolminskem mostišču so nase čete svoje napade uspešno nadaljevale; prodrle so čez cesto Selo-Cigini ter zap. Sv. Marije in so odbile več sovražnih protinapadov na osvojeno pozicijo. Tudi na južnem grebenu Mrzlega vrha smo vrgli sovražnika iz neke utrdbe: bežal je do Gabrih V tej bojih smo vieli nadalj-nih 283 Italijanov. Delovanje artiljerije na koroški fronti je postalo silnejše v odseku Fele ter se je raztegnilo tudi na kar-niški greben. Fronta v Dolomitih, zlasti prostor Col di Lana. potem naše pozicije pri Martu v Suganski dolini in pesamezne točke zapadnotirolske fronte so se nahajale takisto pod živahnem sovražnim ognjem. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. Ii o f e r, fml. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 18. marca Kjt. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Ob dolenji Soči je prišlo včeraj samo pri Selcah do poskušenega napada slabotnejših italijanskih sil. ki smo ga zavrnili ob ovirah. Tudi ogenj topov, metel min in ročnih granat ni šel preko navadne mere. Tem živahnejše je bilo delovanje obojestranske artiljerije v prostoru pri Tolminu in Bovcu v odseku pri Felli. Na severnem pobočju tolminskega mostišča so napadale naše čete. zavzele neko sovražno pozicijo, vjele 449 Italijanov, med njimi 16 častnikov ter vplenile dve strojni puški in eno metalo min. Ob tirolski fronti so se vršili ob Monte Pianu, ob Col di Lani. pri Rivi in v Judikarijah zmerni topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 15. marca. V gorski zoni od To-nale do gorenje Bele se je stopnjevalo delovanje naše artiljerije do nove Iju-tosti, podpirali so jo napadi infante-rije, ki so poiskali naši artiljeriji koristne cilje. Na soški fronti včeraj živahen artiljerijski dvoboj in novi in-fanterijski napadi. Uspehe smo dosegli v odseku Rombona, bovška kotlina, in na višini nad Ločnikom. Južno-vzhodno Sv. Martina je napadel sovražnik po močni artiljerijski pripravi ob zori prejšnji dan z naše strani za-vojevane pozicije in je nas prisilil, da smo ponoči izpraznili mali okop, da preprečimo nepotrebne izgube. Na pozicijo streljajo neprestano naši topovi. Z drznim napadom naše infan-terije smo dobili 30 ujetnikov, med temi tri oficirje, ter vpleniii več pušk, municije in drugega vojnega materijala. 16. marca. V Lagarin. dolini, v gorenji dolini Astico in v Suganski dolini artiljerijski boj in praske oddelkov z rezultatom za nas ugodnim. Ob gorenji Soči je omejila včeraj gosta megla artiljerijsko delovanje, katero je bilo ljutejše na višinah zapadno Gorice. Na Kraški planoti trd, žilav boj za posest od nas zavoje vanih pozicij v odseku Sv. Martina. V noči na 15. je izvršil sovražnik po hudem ognju iz topov in pušk dva napada z velikim elanom in je dosegel rob naših novih jarkov. Vsakokrat je bil vržen krepko nazaj in je zapustil bojišče pokrito s trupli. Zjutraj je artiljerija obnovila ogenj, ki se je nadaljeval z naraščajočo lju-tostjo do noči; ali trdno držanje naše infanterije in njena učinkovita podpora s strani artiljerije sta omogočili, da je bilo mogoče obdržati sperne pozicije. Vzdoiž ostale fronte so se nadaljevali napadi lastnih oddelkov. Sovražne obrambne naprave so uničile na več krajih bombe, ki so prizadjale sovražniku izgube in so provzročile ljute eksplozije. Cadorna v Parizu. Ženeva, IS. marca. K potovanju Cadorne. ki despe v ponedeljek v Pariz, piše Temps«, da je to potovanje v sedanjih razmerah velikega pomena. To potovanje kaže vedno ožji značaj francosko-italijanskega skupnega delovanja. Na obeh straneh prevladuje volja, da se vojne operacije na francoski in italijanski fronti vodijo še enotnejše. — Konference v Parizu se udeleže višji arniadni poveljniki zapadnih in zavezniških držav, izvzernši Japonsko in Rusijo. — S Cadorro prideta najbrže tudi Sonnino in Salandra. Lugano, 19. marca. (Kor. urad.) Pariška poročila naznanjajj: General Cadorna dospe jutri v Pariz, nato odpotuje za nekaj dni v London, kjer se bo pogajal zlasti radi rnimicijskega vprašanja, nato se vrne v Pariz, kjer se udeleži s Salandro in Sonniifo velike Konference četverozveze. Potrdilo te vesti z italijanske stran manjka. Konference četverozveze v Rimu. Londonske brzojavke iz Milana potrjujejo načrt velike konference ministrskih predsednikov čet\ ro-zveze v Rimu. Udeležita se je tudi Llovd Georgi in Grev. Kateri dan bo konferenca, še ni določeno. Obsegala bo izključno le diskusijo političnih problemov. Secolo - prinaša iz Pariza brzojavko, ki zahteva, da se snidejo zastopnik četverozveze. ker vsakdo vidi, da se bliža konec vojne. Italijanski kralj proti napovedi vojne Nemčiji. Poroča se iz bližine kralja Viktorja Emanuela. da je poročilo Sa-Iandrovo, da stranka intervencijoni-stov zahteva vojno napoved Nemčiji, odgovoril z največjo odločnostjo, da je vojni položaj v Italiji tak. da se ne sme oslabiti italijanske fronte proti Avstriji pod nikakimi razmerami. V slučaju vojne napovedi Nemčiji, bi bila Italija prisiljena, poslati na francosko fronto čete, kar pa je popolnoma izključeno, ker Italija ne sme izgubiti svojega cilja, ki obstoji edino v tem, da Avstrijo premaga in osvobodi kraje, v katerih bivajo Italijani, tujega gospodstva. Italijanski parlament Nadaljevanje gospodarsko - politične debate. Nacijonalec Pedarzoni je poudarjal, da je kabinet Salandra podedoval razrušene razmere v vojski in revoluciji podobne notranje politične odnošaje. Kabinet se je slabo oprijel vojne naloge Italije, ali priznati treba, da to ni odvisno od illo- jalitete Salandre. O illojaliteti italijanske vlade se ne sme govoriti, tudi ne. ako bi se je hotelo le tajiti. Pederzoni očita vladi, da ni izvedla napram sovražnim državam vseh re-presalij in obramb, marveč da je v imenu iluzorične \ zajemnosti celo pripoznala sovražne industrijske lastninske pravice in dopustila trajajoče prodiranje nemške industrije. Socijalisti so mu rekli, da bere samo neki članek lista Idea nazionale-, ki je vezan na Anglijo in orožno industrijo, nakar je zaključil, rekoč, da je zadovoljen, da narodni interesi zmagujejo nad razrednim sovraštvom in humanitarnimi utopijami. Mornariški minister Corsi pripoveduje, kaj je skušal storiti za pomorski promet, ki je izgubil od začetka vojne 359* ladijskega materijala, in za prevozninske tarife. Skušal je dokazati, da temeljno trpljenje Italije je skupno z vsemi drugimi državami, poostreno pa je s tem, da vsled starih opustitev italijanska zastava zmaguje sam3 četrtino potrebščin. Mornarica mia že edeninpol-kratno množino potrebščine premoga. Da se premaga kriza, je storila ; mornarica vse. na kar se je moglo j misliti naprej, pomisliti pa treba na to. da je ta vojna raditega. ker se je tako raztegnila.*in raii novih metod, ki vsebujejo tudi atentate na pomorsko trgovino, ustvarila razmere, proti katerim ni nikakih temeljitih pomožnih sredstev. Ne sme se pričakovati vsega od vlade. Italijanski kapital bi moral omogočiti, da bi se razvijala italijanska trgovina v italijanskih morjih kakor nekdaj pod italijansko zastavo. Socijalist L u c c i očita vladi, da se tekom desetmesečne nevtralnosti ni ničesar naučila in ničesar pametnega ni storila in ni spoznala nepremagljive moči Nemčije. Radikalni podpredsednik Alessio ga prekine in zahteva, naj ne žali naci-jonalnih čustev. Lucci: Te graje ne sprejmem. Jaz sem sin Garinaldinca, tukaj pa sc nahaja nekdo, čegar oče je bil vohun Bourhonov. Nastane kričanje. Poslance knez S c a 1 e a skoči proti Lucciju, nekateri poslanci skočijo med nju, da preprc;ijo spopad. Mcssio zahteva od Luccija, naj prekliče razžalienje, Lucci pravi, da aj hotel žaliti nikogar, tudi ne kneza Scalea. Lucci pravi, da se nc sme z vračati vojne na to ali ono državo, ki bi bila kriva, marveč na dolgo trajajoče stanje pretiranega vojnega pripravljanja vse Evrope. Cenzura ne more prikriti, da ljudstva niso pri volji, sprejeti vojno do onemoglosti. Anglija se zavzema za tako vojno, ker je nepremagljiva, ali tudi angleški parlamentarci so že izrekli, da bi v takem slučaju nastopila revolucija in anarhija. Revolucijsko nevarnost naj si vlade resno predstavijo. (Kričanje med socijalisti in drugimi skupinami.) Italija trpi na vsak način že sedaj vsled fantastičnih in neznosnih cen eksistenčnih sredstev, h katerim je pripomogla vlada s svojo nesposobnostjo, nemarnostjo, podpiranjem in zapravljanjem. Ali je že padla Gorica? Kdaj pade Gorica? Curih, 18. marca. V včerajšnji seji je omenjal poslanec C r e s p o, da prinaša vojna tudi marsikaj dobrega ali obilnim napakam bi se bili lahko izognili, tako na primer, da se je izdalo preveč milijonov lir samo za premog. Nemčija vendar propada kljub svoji ogromni organizaciji, Italija pa cvete. Reformist Marchesano pravi, da razpravljanje o tem, ali je bila vojna potrebna, se lahko odloži za čas po vojni. Opustiti treba tudi raz-širjevanje poročil o katastrofalnih dogodkih in drugih poročil, ki služijo le sovražniku. Viri razširjevanja ta- kih vesti segajo do najvišjih mest. Nepatrijotično je, omalovaževati delovanje italijanskih vojakov in razširjati dvome, kakor da vojaki zaman žrtvujejo svoje življenje. Žal, da se godi to posebno s strani parlamentarcev, kateri vedno ironično izpra-šujejo: Ali je Gorica že padla? Kdaj pade Gorica? Gospodarski minister Cava-s o I a je imel potem govor, ki je trajal dve in pol ure brez prekinjenja. Cavasola je izvajal: Italija je pričakovala v letu 1915. lastne žetve žita 56 milijonov metrskih stolov, imela pa je pridelka samo 41 milijonov metrskih stotov, torej za 5 milijonov manj kakor v najslabšem letu 1914. Ko je Italija hotela kupiti v Ameriki manjkajoče žito, se je zahtevalo, nakup orožja, municije, mesa. kovin in drugih stvari za več sto milijonov, in sicer /a takojšnje plačilo v zlatih dolarjih, tega zakladni minister ni zmogel, vsled česar je nakun žita iz- ostal in je bil prepuščen angleškemu posredovanju. Dohaja pa žito in potrebščina bo došla vsa do konca junija. Minister je govoril še o raznih stvareh, svoj govor je zaključil, rekoč, da je star in da tekom svojega dolgega delovanja ni želel drugega nego blagor ijudstva. Zaupa procvitu Italije tudi sedaj, zlasti ker vedno iz velikih katastrof v razmeroma kratkem času vzcvete novo, eneržije polno življenje. Cavasola je star 75 let. Njegov govor so odobravali z vseh strani. Ministru so čestitali, objemali so ga in poljubljali. Nato je bila zaključena debata o gospodarsko - političnih interpelacijah. Cavasola odstop!. »Italie« poroča iz rimskih parla-mentarienih krogov, da 751etni minister za poljedelstvo, trgovino in industrijo, Cavasola, odstopi in da stopi na njegovo mesto poslanec Panta-no. Polagoma se sprejme v kabinet več ministrov brez portfelja. čcteK ruske ofenzive? NAŠE NEDELJSKO URADNO POROCI- O Dunaj, 19. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ob Drjestru in na besarabski front; živahno delovanje sovražne artiijerre. Mostni okop pri Usčječku se je nahajal ponoči pod močnejšim cgmem metalcev min. Danes zjutraj ie razstrelil sovražnik, potem, ko se je bil pripravi! z nekoliko artiljerijskim ognjeni, mino, nakar je sle'dil napad z ročnimi granatami. Vsled ra?trelitve smo morali vzeti središče naše obrambne črte v okopu nekoliko nazaj. Vsi drugi napadi so bi?i odbiti, pri čemer smo vjeli nekaj Rusov. Namestnik, načelnika generalnega šisba pL Hofer, fml. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 18. marca. Kor. urad.) Uradno se poroča: Rusko bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. m m NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroliti. 19. marca. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: Vel?ki glavni stan 19. marca. Vzhodno bojišče. Pričakovani ruski napadi so se pričeli na frontah Trisvjatsko jezero-Poštvanj in na obeh straneh Naro-škega jezera z veliko silo. Na vseh točkah smo odbili sovražnika z nenavadno velikimi izgubami. Pred svojimi pozicijami na obeh straneh Naroškega jezera smo našteli 9370 padlih Rusov. Lastne izgube so zelo majhne. Južno Vičeojevskega jezera }e prišlo samo do poostritve artiljerijskih bojev. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 18. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Artiljerijski osenj v pokrajini na obeh straneh Naroškega jezera se ie oživil. Slaboten ruski nočni sunek severno od Miadciolskega jezera smo z lahkoto zavrnili. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 14. marca. Ob fronti pri Rigi živahen ogenj južno od Babitskega jezera. Na pododseku te fronte je razdejal neki litvinski oddelek umetne sovražnikove ovire, vdrl v sovražne jarke ter preseneteno posadko z bajoneti poklal. Vrnil se je brez večjih izgub. Jugo - vzhodno od vasi Podkamjen (11 kilometrov severo-zapadno od Novo Aleksinjeca) in ob srednji Stripi, so operirale naše patrulje nadalje uspešno proti sovražnim postojankam ter so zopet več sovražnikov vjele. 15. marca. Neko nemško letalo je poletelo preko okolice Frid-rihštata ter izginilo, ko je je naša artiljerija obstreljevala. Pri Jakob-štatu na obeh straneh silen ogenj. Pri Dvinsku, v bližini Iluksta in ob železnici v Ponjevice, je razpršila naša artiljerija dolge trenske kolone. Med Medumskim in Demenskim jezerom smo uspešno obstreljevali korakajoče sovražne kolone. Južno od Pripjata in v Galiciji ob Stripi, smo imeli ugodne boje s sovražnimi patruljami. Novi uspehi zapadno od Tarnopola. Že pretekli teden so naše čete pričele na ruski fronti z živahnejšim gibanjem in se jim ie posrečilo, vzeti v nenadnem napadu neko važno predno pozicijo. Enak napad so izvršile naše čete tudi dne 16. marca proti neki ruski eksponirani poziciji pri Cebrovu, zapadno od Tarnopola ter se jim je, kakor je razvidno iz uradnega poročila, ta sunek popolnoma posrečil. General Pau. Iz Bukarešte poročajo, da je dospel francoski general Pau, kateremu je poverjena nameravana ruska ofenziva, v Reni. General Plehve. Ruski general Plehve, poveljnik 5. armade, je bil odstavljen od svojega mesta kot vrhovni poveljnik severne ruske armade ter imenovan za člana državnega sveta. Chvostov. Carski ukaz pravi, da je bil notranji minister Chvostov na lastno željo odpuščen. Drug carjev ukaz določa, da prevzame ministrski predsednik Stirmer-Panin poleg predsedništva tudi agende zunanjega ministrstva. Rusko vojno posojilo. Carjev ukaz odreja izdanje novega ruskega vojnega posojila v znesku . 2 milijard rubljev po 5%, vračljivih y 10. Ićtih. 47 Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. marca 1916. 65. štev. Zapadno bojišče. BOJI NA CELI FRANCOSKI FRONTI. — NEMCI NAPREDUJEJO PRI VERDUNU. Berolin, 19. marca. (Kor. urad.) .WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan 19. marca. Zapadno bojišče. Severo - zapadno od Vermelesa, fižno od kanala La Bassee, smo vzeti Angležem po učinkoviti pripravi z artiljerijskim ognjem in po S uspešnih rafcstreHtvah manjše, od njih dne 2. marca v minskem boju dosežene prednosti Od večinoma zasute sovražne posadke smo vjeli 30 preostalih. Protinapad! so se ponesrečili. Mesto Lens je dobilo zopet težek angleški ogenj. Do čim je poteke! tudi včerajšnji dan na levem bregu Mase brez po-sčbnfti dogodkov, smo danes zjutraj v kafi zadušili poskušene francoske napade na Mort Homme in vzhodno cd tam. Na desnem bregu se je stopnjevalo delovanje artiljerije časih do zelo velike sile. Istočasno so se raz-vffi na več točkah južno od utrdbe Douaumont in zapadno od vasi Vaux tjlržmski boji za posamezne obrambne naprave; ti boji pa še niso končanj. Neki nemški oddelek je zopet pregnal Francoze iz pozicije pri lo-garstvu Thianville, severo - vzhodno od Bathonvillerja, ki smo jo bili dne 4. marca prepustili. Ko so razdejali sovražne zakope in vzeli 41 vjetn!-kov s seboj, so se naši ljudje zopet vrniH v svoje jarke. Izvidno in napadalno delovanje letalcev je bilo m obeh straneh zelo živahno. Naša letala so napadla železniške naprave na prog.ih Cler-raont - Verdun in Epinal - Lure - Ve-soul, ter južno od D??ona. Od sovražnih bomb, ki so jih metali na Meiz, so bile 3 civilne osebe ranjene. V zračnem boju smo zbHi iz neke francoske zračne flotilje, ki je napadla mUmm in Haptfeeifflu 4 letala v neposredni okolici Muhlhaus-na. Letale« so mrtvi. V Miihlhausnu ie bilo pri tem naoadu 7 oseb ubitih In !3 ranjenih. V Haptheimu je bil en vo.-ak ubit. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berojki, IS. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Pri menjaiocem se razglednem vremenu je bilo obojestransko bolno delovanje manj živahno. Vrhovno armadno vodstvo. * • FRANCOSKO URADNO POROČILO. 16. marca popoldne. V Belgiji so konstatirale naše patrulje, da je razdiralni ogenj naše artiljerije od včeraj zvečer na nemške pozicije v La Page (v okolici Nieuporta) popolnoma razdejal zvezne jarke in ubil mnogo sovražnikov. Iz pokrajine severno od Verduna ne poročajo o nikakršnih podvzetfli pehote. Čez noč je trajal na levem bregu Mase nrecej slaboten, na desnem bregu pa silen artiljerijski ogenj v okolici Har-daumonta in Damloupa. Artiljerija je silno obstreljevala pokrajine zapadno od Douaumonta. kjer je delal sovražnik okope. V Woevru smo obstreljevali več proviiantnih kolon. — .Vzhodno od gozda Apremont nam je dovolil iznenađen napad na nemške strelske jarke, prizadejati sovražniku nekaj izgub in vjeti več sovražnikov. ,V Vogezih, severno od Thnra, so izvršili Nemci napad na naše pozicije pri Bumhauptu. Napad smo zabranili z zapornim ognjem. Sovražniku se ni posrečilo priti v naše jarke. 16. marca zvečer. Severno od Aisne na obeh stranah artiljerijsko delovanje v bližini gozda But-tes, južno od Ville - aux - Bois. V Ar-gonih smo namerili koncentričen ogenj na nemške naprave, severno od ceste Varennes in na nemške baterije, ki so ravno delovale, v okolici Monfancona. Zapadno od Mase so izvršili Nemci še popoldne po prav silnem obstreljevanju naše fronte med Bethincourtom in Comie-resom silen napad na naše pozicije pri Mort Homme. Napadalni vali se niso mogli na nobeni točki ustaliti in so se morali umakniti v »Vranji gozd«, kjer jim je naš zaporni ogenj prizadejal velike izgube. Na desnem bregu Mase se je artiljerijsko delovanje vzhodno in zapadno od Douaumonta ter v okolici vasi Vaux podvojilo. Infanterijsld napadi se niso vršili. Naše baterije so v tej pokrajini večkrat obstreljevale premikajoče se čete. V Woevru, v odseku ob vznožju Cote Lorraine precej sil* . ob^eJUevaJiJe z ooeb tfraoL -> 17. marca popoldne. V pokrajini severno od Verduna čez dan nobenega infanterijskega delovanja. Artiljerijski ogenj s presledki zapadno od Mase in v VVoevru. Artiljerijski ogenj je bil silen na desnem bregu Mase v okolici Daunaumonta in Damloupa. Naše baterije so se silno borile proti sovražnim baterijam ter razdejale veliko sovražno municij-sko skladišče v Champneuvillu. Z ostalih front ne poročajo razen o navadnem topovskem ognju o nobenih dogodkih. Razvoj položaja pri Verdunu. Francoski vojaški kritiki presojajo položaj pri Verdunu na podlagi uradnih poročil Joffra, momentano ugodno, kljub temu pa svare pred prevelikem optimizmom ter pravijo, da je sedanji mir samo pavza za priprave. Glasom njihovih informacij je v kratkem pričakovati nemški glavni sunek z velikanskimi fizičnimi in tehničnimi sredsti. Mnogo parlamentarcev in časnikarjev razmotriva vprašanje opustitve Verduna ter zahteva garancije, da se bo storilo vse, da v tem slučaju ne pride do narodne nesreče. Usodna ura za Verdun. •Temps« piše: Grozni boji so se vršili pozimi in poleti 1015 in velikanske vojske so dospele iz ravnin Poljske do pobočij Karpatov. Konec je bil, da so bili naši hrabri zavezniki izdelani in so se le pod zaščito svojih bajonetov umaknili v notranjost Rusije. Potem je prišla počasna, a si guma eksekucija Srbije. Če bi bilo nemško orožje sedaj tudi še na Francoskem uspešno, katera moč bi mogla potem preprečiti, da izrabi Nemčija nepričakovani uspeh? Bitka pri Verdunu pomeni važno usodno uro. Vprašujemo se, kako pač morejo Nemci, ki so vendar baje ismučeni skoro do skrajnosti, na Francoskem izvršiti tak napor, da napadajo po udarih na Rusijo in Srbijo, sedaj našo fronto: kako to, da se moramo vedno vkloniti njihovi inicijativi, kako to. da se na celi zapadni fronti ni zgodilo nič za razbremenitev niti s strani Angležev proti Ypresu, niti proti Arrasu? Tako se-ustvarja tudi pri nas razpoloženje, ki dobiva kljub cenzuri tudi v časopisju izraza in ki je lahko nevarno, če se prenese na zunaj. Francoske izgube pri Verdunu. Neki meščan iz Genta, ki je dospel iz Francoske, poroča, da imenujejo Francozi Verdun »veliki grob«. Dasiravno cenzura ne dopušča nobenih poročil o francoskih izgubah, se vendar trdovratno vzdržujejo vesti, da je padlo pri Verdunu 250.000 do 300.000 mož. Glasom poročila »Tempsa<-. so poslali Angleži dva armadna zbora, skupaj nekako en milijon mož, v obrambne pozicije pri Verdunu. Boji za Mort Homme. Francozi so obnovili tudi 16. marca svoje poskuse, zopet avzeti postojanko »Mort Homme«, niso pa imeli prav nobenega uspeha. Prodirali so z južne smeri proti »Vranjemu gozdu« in južnemu delu Comieresa, torej nekoliko severo - vzhodno od kote 265. Nemci pa so jih na celi črti zavrnili. Zastopnik angleškega časopisja ob francoski fronti, VVarner, poroča, da vozi dan na dan 20.000 motornih voz municijo v Verdun. Neprestano vozijo nadalje v Verdun tudi topove, bodeče žice, petrolej in živila. Ceste so že v silno slabem stanju, dasiravno jih sproti popravljajo. Lvonski »Nouvellist- poroča, da je dospela portugalska artiljerija pred Verdun. V Verdunu pričakujejo baje tudi velik del portugalske pehote. Iz Rima poročajo curiški listi, da so poslali Italijani artiljerijo, konjenico in saniteto na Francosko na pomoč. Novi poveljnik za Verdun. Bukareški list »Treptatea« poroča iz Aten, da je general Sarrail že zapustil Solun ter se odpeljal preko Brindisija na Francosko, kjer bo baje prevzel poveljništvo pri Verdunu. Obstreljevanje Reimsa. Preko Curina prihaja vest, da je imela nemška težka artiljerija pri Reimsu strašne usp:he v mestu. Utrdbene naprave mesta so razvaline, v katerih vztraja popolnoma onemoglo in duševno potrto moštvo zvesto na svojem mestu. Veliki uspeh nemške artiljerije pripisujejo dejstvu, da so dalekosežne francoske topove spravili v Verdun, vsled česar nemški artiljeriji med večdnevnim obstreljevanjem ni stal nasproti enakovreden naurotnik. Boji na morju. SOVRAŽNI PODMORSKI ČOLN JE TORPEDIRAL NASO HOSPI-TALSKO LADJO. Dunaj, 19. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dogodki na morju. Dne 18. dopoldan je bila nedaleko Šibenika naša hospitalska ladja »Elektra« od nekega sovražnega podmorskega čolna pri lepem vremenu in lasnem solne u brez vsakega svarila dvakrat lansirana, enkrat zadeta in težko poškodovana. Eden mornar je utonil, dve sestri Rdečega križa ste težko ranjeni. Očitnejšega kršenja mednarodnega prava si na morju pač ni mogoče predstavljati. Isti dopoldan ie torpediral naš podmorski čoln pred Dračem francoskega torpednega rušilca, tipa Furche. Rušilec se je tekom ene minute potopil. Biodovno vodstvo. POTOPLJENI FRANCOSKI RUŠILEC JE »RENAUDIN«. Pariz, 19. marca. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Torpedni rušilec ^Renaudim; je bil v Jadranskem morju dne 18. marca zjutraj od sovražnega podmorskega čolna potopljen. Tri častnike, med njimi poveljnika in drugega častnika ter 44 mož pogrešajo. Dva častnika in 34 mož je prevzela francoska torpedovka, ki je >Rcnaudin< spremljala. »Tubantia.« Potopljeni parnik »Tubantia« je bila najnovejša in najlepša holand-ska ladja. Stala je 12 milijonov mark. Kapitan je bil Karol Wijtsma. Zgrajena je bila »Tubantia« 1. 1914. ter je imela 13.911 ton bruto in 8561 ton neto. Dolga je bila 647 m, široka 20*1 m ter 10*8 m globoka. Vozila je s pomočjo dveh vijakov 17*5 vozlov na uro. Ravnateljstvo holandskega LIoy-da poroča: Vsa posadka »Tubantije« je bila rešena, včeraj opoldne pa sta majkala še 2 potnika; mogoče, da sta tudi ta dva rešena in se samo nista javila družbi. Holandski Lloyd namerava ustaviti tudi vožnje »Gel-rije«. sestrske ladje »Tubantije«, tako da bodo vozili samo majhni par-niki. »Nieu\ve Rotterdamsche Cou-rant- izvaja z ozirom na potopitev »Tubantije«, da bi zadeva ne bila manj resna, tudi če bi »Tubantia« ne bila torpedirana, marveč če bi bila zadela ob mino. Bila je velika ladja znane družbe, ki je vozila v znanem času na znani progi. Prehudo bi bilo, če bi se moralo misliti, da je kak podmorski čoln brez svarila torpediral kako pasažirsko ladjo. Če pa gre za mino, je treba naglašati, da je nedopustno, polagati mine na odprtem morju na progah nevtralnih ladij. To nasprotuje vsem pogodbam. »Courant« pričakuje, da bo vlada z vsem poudarkom protestirala v Berlinu. Vsa dežela bo na njeni strani. »Tubantia« — torpedirana. Iz Amsterdama poročajo: Ho-landski mornariški minister sporoča, da je bila »Tubantia« po izjavah njenega 1. in 4. oficirja torpedirana. Oba sta videla, kako se je parniku bliža! torpedo ter ga zadel na desni strani. »Kolnische Zeitung« pa priob-čujc poročilo nekega sot rudnika, ki je privatno poizvedel, da »Tubantia« nikakor ni bila torpedirana od nemškega podmorskega čolna. »Kolnische Vofkszeitung« javlja, da se je okoli »Tubantie« smukal neki angleški podmorski čoln. Še en potopljen holandski parnik. Iz Amsterdama porDČajo po londonskih poročilih, da je bil holandski parnik »Palembang« (6674 ton) na potu na Javo v Severnem morju torpediran. VVolffov urad pripominja: O torpediranju se pač ne more govoriti, če se je »Palembang« potopila, je najbrže zadela ob mino. Nizozemski pomorski urad o tem še nima no-penega poročila. V Londonu pa zatrjujejo, da se je parnik potopil tekom 7 minut; 9 oseb je bilo vsled eksplozije ranjenih. Usoda norveškega parnika »Syrius«. »Central News« poročajo iz VVashingtona: Veleposlanik grof Bernstorff oficijalno zanika, da bi bila norveška ladja »Svrius« torpedirana od kakega nemškega podmorskega čolna. Ponesrečen beg nemške ladje. Iz Pare je poskusil zbežati parnik proge Hamburg - Južna Amerika ►Asuncion«, ki je bil od novembra 1914 tam interniran. Topovski ogenj pa je parnik prisilil, da se Je vrnil. Potopljen parnik. Ameriški parnik »Kanawha« (2182 ton) na poti v Rio de Janeiro Mat Rnfflia ki stoie f ojskofaile poostrila. Berolinski »Lokalanzeiger« piše oficijozno: Naši državniki presojajo v popolnem sporazumu z vodilnimi vojaškimi krogi položaj sedaj drugače, kakor pa takrat, ko je nemški državni kancelar izjavil, da je Nemčija pod gotovimi pogoji pripravljena skleniti mir. Fanatičen odmev na te besede v sovražnih deželah je pokazal, da naši neprijatelji nimajo nikakega zmisla za to, kar je dosegljivo, da ne vedo pravilno oceniti dejanskega položaja. Vsled tega se bodemo sedaj brez dvoma in brezpogojno poslužili vsakega nasilnega sredstva, ki nam je na razpolago. Podrobnosti in organizacija teh naših bojnih sredstev morajo ostati z ozirom na sovražnika tajne. Le toliko smemo javno izreči, da so naši odgovorni možje spoznali vso ostrost uničevalnega boja in da so trdno odločeni ta boj z vsem orožjem, ki je na razpolago, zmagovito končati. Nemški državni zbor in poostrena podmorska vojna. V nemškem državnem zboru so podale velike stranke predlogo glede podmorske vojne, ki kažejo, da je nemški parlament za čim naj-ostrejšo in kar najbrezobzirnejšo vporabo učinkovitega sredstva podmorskih čolnov. Med nemškim parlamentom , in nemškim državnim kancelarjem obstojajo torej v tem vprašanju podobne diference, kakor so obstojale med državnim kancelarjem in mornariškim ministrom Tirpitzom. Nacijonalno - liberalna stranka zahteva v svojem predlogu, da se naj vojna s podmorskimi čolni vede kar najostrejše in brez ozira na druge države. Konzervativci zahtevajo, da naj se Anglijo zadene kar najbolj praktično in učinkovito. Cen-trum izreka v svojem predlogu pričakovanje, da si bo vedela nemška vlada pri pogajanjih z nevtralnimi državami ohraniti popolno svobodo glede vporabe podmorskih čolnov. Nemška vlada označuje nacijo-nalno-liberalni konzervativni predlog za škodljiv, ker vzbuja domnevanje, da se hoče parlament vmešavati v kom peten co vojskovodij, katerim pristoja odločitev o načinu bojevanja. Z ozirom na razpoloženje nemške javnosti pa je nemška vlada očividno pripravljena akceptirati rezolucijo centruma. Ako se posreči strmoglaviti konzervativni in naci-jonalno-Iiberalni predlog ter dobiti večino za predlog centruma, bo tudi tu zmagalo stališče državnega kan-celarja. kakor ie zmagalo v sporu z velikim admiralom Tirpitzom. Dogodki na Balkanu. ZRAKOPLOVSKI NAPAD NA ENTENTNO BRODOVJE PRI SOLUNU. Berolin, 19. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 19. marca. Balkansko bojišče. Položaj je v splošnem neizpre-menjen. En naš zrakoplov Je napadel v noči na 18. marec ententno bro-dovje pri Kara Burnuju, južno od Soluna. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 18. marca. (Kor. urad.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Jugozapadno od Dojranskega jezera je prišlo do malo pomembnih prask patrulj. Vrhovno armadno vodstvo. * * * NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, IS. marca. Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fm!. NEDELJSKO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. a Nemški konzulati v okupirani Srbi]!. Sofija, 18. marca. (Kor. urad.) Agence Bulgare javlja: Listi poročajo, da je imenovala nemška vlada konzule za Niš, Bitolj in Prizren. Srbski prestolonaslednik v italijanskem glavnem stanu. Rim, 19. marca. (Kor. urad.) Szteki prastotonastednik j* odpoto- da m val v italijanski glavni stan potem, ot ko je imel z ministrskim predsedni' al kom Salandro m zunanjim ministrom fo Sonninom daljše pogovore. Odpoto^fcic vanje prestolonaslednika se je izvr šilo z enakim ceremonijelom, kakor prihod. V spremstvu se nahajata mi-nistrski predsednik Pašič in poslanik Ristič. Na potovanju v Parizu ga b spremljal tudi prejšnji ruski poslani! v Belgradu knez Trubeckoj. Pašič pri papežu. Rim, 18.marca. »Osservaton Romano« javlja, da je papež spreje srbskega ministrskega predsednik; Pašiča v posebni avdijenci. Položaj na Grškem. »Corriere della Sera« poroča t Aten: V grškem parlamentu se po javjajo velike težkoče. Vladi se nam reč ni posrečilo najeti na Franco skem potrebno 150milijonsko poso jilo, ker ni mogla akceptirati franco skega pogoja, da se izroči »reorgani zacija grške armade« francoskim ofi-fcš cirjem. Zato bo primorana predlo- So; žiti zbornici nove davke. Venizelo-jSt sova stranka je pričela enegičnolsti opozicijo proti finančnim načrtor Je sedanje vlade. Ako bo zbornica no-i — ve davke odklonila, potem pride naj-j 7 brž zopet Zaimis na krmilo, kij* bo vsekakor dobil na Francoskem | posojilo. Zaimis pa bo Ie pripravil I ^ pot svojemu prijatelju Venizelosu, ki je že opetovano konferiral s prin- ^ cem Andrejem. pr Iz Aten poročajo: Grški vojni1 minister je podelil vsem grškim vo- mn] jakom, ki so se udeležili balkanske ja vojne in ki se sedaj nahajajo zopet ^ pod zastavami, desetniški naslov. jq Položaj v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo: Te dni šl se je vršil pod Bratianovim pred- m sedstvom ministrski svet, kateremu Š« se pripisuje velika važnost. n; Romunska vojna uprava si je n; priskrbela veliko množino ruskega Ie, češ, da ne uči mladine drugega kakor sovraštva in napuha napram drugim narodom, kar da se je posebno po okupaciji Srbije pokazalo. Ker t;e Liebknecht navzlic'ukorom predsednika ni hotel moderirati, so zapustili skoro vsi poslanci dvorano. Končno mu je predsednik vzel besedo. Nemški listi izrekajo svoje obža-ovanje in ogorčenje nam Lieb-kneehtovim govorom- Tesli iz primorskih tol Prestolonaslednik na soški fronti. Feldmaršallajtnant m vice-a miral nadvojvoda Karol Fran Josip, ki se je mudil na soški fronti, si ie ogledal zadnje dni razne čete. Po-setil je severne čete, bil v artiljerijskih postojankah in dekoriral mno-£o vojakov. Za vsakega je imel pohvalne besede. Z največjim zadovoljstvom se je mogel prestolonaslednik prepričati o izvrstnem razpoloženju in zadržanju čet in o njihovem vztrajnem, veselem, bojnem pogumu. Vsaka civilna oseba, ki pride v okrožje goriškega mesta, se mora nemudoma zglasiti pri policijski oblasti in predložiti potne in legiti-macijske dokumente; naznaniti je oblasti ob tej priliki, koliko časa ostane tam podaljšanje bivanja je treba znova naznaniti z dovolilom vojaške in cvilne oblasti. Izvzete so le one civilne oblasti, ako zapuste mesto isti dan in ne najamejo nika-kega stanovanja. Isto velja tudi za uradno potujoče uradnikei. Tako določa odredba namestništva z dne 10. t. m. V pomoč nesrečnemu dekletu! Ana Tuta iz Zatolnima, 20 let stara, je izgubila prve dni meseca avgusta lani levo nogo, odbila jej jo je italijanska granata. Sedaj se nahaja na Dunaju v rezervni bolnici št. 11 Ka-stelgasse. Domače hiše njene m vej, pogorela je, družina njena ie sploh revna. Dekle je brez noge, manjka ji obleke in sredstev. Potrebuje zlasti obleke in potrebna je umetne noge. Kdor more, naj pomaga nesrečnemu dekletu. Umrl je v Zadru ugledni vele-tržec Jovo Btiljak. brat državnega poslanca drja. Dušana Baljaka. Sodelovanje dalmatinskih strank. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Ivčevič je povabil zastopnike dalmatinskih strank na dan S. aprila v Zadar h konferenci, v kateri se naj razpravlja o kooperaciji dalmatinskih strank v zmislu resolucije dalmatinskih politikov, sklenjene na Dunaju dne 31. januarja 1916. Pod vlak je padel z odbijalri-kov voza za premog železničar Josip Kotnik na Reki. Kolesa so mu odtrgala glavo in levo roko. nevne vesti — Ministrska posvetovanja v Budimpešti. Trne 17. ;n 18. t. m. so imeli avstrijski in ogrski ministri ter strokovni referenti v Budimpešti posvetovanja, ki so za sedaj končana, pa se bodo v bližnjem času zopet nadaljevala. — Četrto avstrijsko vojno posojilo. Listi javljajo, da bo v prvi polovici meseca aprila razglašeno, pod kakimi pogoji se najame četrto vojno posojilo. Sijajni uspehi armad in izredno ugodne financijelne razmere so porok, da bo imelo tudi četrto vojno posojilo znamenit uspeh. — K smrti barona vVmklerja. Deželni odbor kranjski je izrekel Egonu baronu VVirkleriu, c. kr. sek. šefu v pokoju, povodom smrt: njegovega očeti, bivšega deželnega predsednika Andreja barona Vvin-klerja sledeče sožaije. »Ob smrti Vašega gospoda očeta, Andreja barona Winklerja, sprejmi Vaše blagorodje izraz iskrjr.ega. prcicplcga so-črtja kranjskega deželnega odbora. Dežela Kranjska se hvale/no sromaja mnogoletnega tavoKsarsa dejanja plem.Mircga pokr.jnika, ki jc irrel gorko č-uie in jasno uinevanje Zd aeželo in i j m j prebivalstvo ter um ohrani /a vse ča^c ćas!cn spomin«« — Imeno/aa je za nadporoči va a\ditorja v rez-rvi 22. pp dr Av- *ist Munda — Za čmovojniš\ a peročaika-inžeft-.a je imeno\ n profesor Ijublj^-sk* obrtne šole m ženir Viktor T u r v. š e k — Za slepe vojski*. V ta na i n sc poslali dci'ilT.emu odo« ru nadalje darove: gdč. f!n:a /ajec, učiteljica v Zatičini, 4 K, Marijina družba za dekleta in žene v Trslu 100 kran, gasilno društvo v Sevnici 17 K 11 v, g. dr. Vladislav Pegan. odvetnik v Ljubljani, iz neke sodne poravnave 10 K, šolsko vodstvo v Bannem polju čisti dohodek iz dobrodelne predstave 50 K, g. Alfonz baron Wurz-bach po tvrdki Kleinmayer & Bam-berg 100 K. — Bog plačaj! — Darilo za oslepele vojake. Slovenski frantje 5. dragonske^a polka so poslali vsoto 18 K, nabrano med veselimi slovenskimi fanti v strelskih jarkih v vzhodnji Galiciji, v prid oslepelih vojakov. Pozdrave pošiljajo vsem Slovencem: Franc Kas te lic, stražmojster; Franc Dermastija in Franc J e š o-v e c, desetnika; Ivan C o 1 a r ič, poddesetnik, in dragonci: Ivan Ba-š a, Ivan C i z e j, Jožef Preše-re n, Anton Boscarol, Valentin 11 a f n a r, Alojzij Pire in M u -h i č in Franc Ceh. — Darove za vence. Namesto vencev na krsto umrlega g. general-štabnega zdravnika dr. Antona Stare" so darovali: gospod in gospa Ivan in Marija Janesch 50 K in dame: Mi-ci Krisper, Neta Galle in Pavla Schwarz 50 K za vdove in sirote celokupne oborožene moči. — Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici S c h w a r z je izročil gospod profesor dr. Ernest G e i -sperger 40 K v dar in sicer za okrepčevalno postajo in za vojno oskrbo po, 20 K. — Odlikovana delavka Ana R e- gar, žena preprostega rudarja v Rafilju na Koroškem, mora sama skrbeti za osem otrok, kajti njen mož je že dolgo let v Ameriki. Štirje sinovi te žene so vojaki. Ta ubožna žena izvršuje že od začetka vojne sa-maritansko delo. Kadar pripeljejo ranjence in bolnike s fronte, jih krepča z mlekom, ki ga dobi in svojim otrokom od ust pritrga ter pospravlja, snaži in kuri barako. Celo streljanje artiljerije ne more Ane Regarjeve pregnati od dela. Za to izredno požrtvovalnost ji je bil zdaj podeljen srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. — Šaren večer je priredilo Avstrijsko mornariško društvo, krajevna skupina Ljubljana, v nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Režiser prireditve g. Tino V e g -g i a n se je potrudil, izbrati raznovrsten spored, žal, so mu nekatere ovire, zlasti pa dejstvo, da tržaški pred-stavljalci niso mogli priti v Ljubljano, prekrižale v nekaterem pogledu njegov namen. Oder, ki je bil prav okusno prirejen, sta napravila odbornika gg. M a t h i a n in Tonnies ter se je gosp. J e 1 o č n i k z veliko skrbnostjo podvrgel težavnemu delu, sestaviti iz kulis nekdanjega »Ljudskega odra« primerno ozadje. Največ pohvale sta želi gdč. Rezika Thaler jeva, vzbujajoč reminiscence na bivšo našo opero, in gdč. Margot C 1 a u d i n e, prva za svojo arijo iz opere »Butterflv , druga za oblik polne plese. Tudi mladostna subreta in Ciciban sta bili vse hvale vredni. S temi točkami si je zaslužil odbor vso pohvalo zelo mnogobrojnega občinstva. »Ponesrečena« čuda čaro-dejstva bi bil pravi naslov modernim prevaram, oziroma razkritju njih tajnosti. V celoti je prireditev dobro uspela in jc imela brez dvoma tudi za ljubljansko podružnico Avstrijskega mornariškega društva lep gmoten uspeli. — Obsodbe. Dva nastavljenca Gospodarske zveze v Ljubljani sta bila minole dni po § 18., zakona o živilih, obsojena, eden na 14 dni, drugi na 7 dni zapora. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo tudi nekega Haberja iz Maribora zaradi navijanja cen na 2000 kron globe. — Preskrba z jarim semenskim žhom in fržolom. C. kr. poljedelsko ministrstvo je določilo, da se izvrši preskrba s semenskim žitom v glavnem po »Zavodu za promet z žitom ob času vojne-. Žitni zavod bo razdeljeval jaro semensko žito potom svojih komisijonarjev. Vsak komisi-jonar bo oddajal žito tistim občinam, ki spadajo v njegov komisijski rajon. Kmetovalec pa more dobiti semensko žito le, če se izkaže s tozadevnim potrdilom svojega županstva, da žito res potrebuje. Županstva morajo izstavljati ta potrdila samo onim. ki v resnici nimajo sami dovolj žita. Zupani so dolžni voditi o izdanih potrdilih poseben seznamek. ki se bo pozneje predložil okrajnim glavarstvom. Nekaj vagonov semenskega žita iz Češkega in Nižje Avstrijskega so dobili tudi c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, njena podružnica v Kočevju in Gospodarska zveza v Ljubljani. Te tri korporacije bodo oddajale semensko žito istotako le proti potrdilom županstev in ne smejo županstva nikomur izdati potrdila dvakrat, ker b| se sicer utegnila zgoditi zloraba. Žitni zavod bo oddajal deloma domače (kranisko), deloma tuje žito; druge omenjene tri korporacije bodo oddajale le tuje žito. Zadostno preskrbljena bo naša dežela z jarim ječmenom in pšenico. Manj imamo na razpolago ovsa in se bomo morali deloma zadovoljiti z romunskim. Prav nič pa ni jare rži, in bodo morali kmetovalci obsejati njive namesto z ržjo, z drugim žitom. Dovolj bo tudi ajde in koruze. — Kmetovalci, ki potrebujejo semensko vi to, naj se torej takoj zglase pri svojih županstvih, v kolikor tega še niso storili. Tudi radi fižola naj se kmetovalci čimpreje zglase pri svojih županstvih. Naj se navede, kdo ga hoče kupiti za seme in kdo hoče zamenjati svoj fižol za »Rioenčana« iz ribenške doline. Pripomnimo še. da bo koruzo, ki se bo sejala za zeleno krmo, oddajala »Centrala za krmila«, oziroma nje zastopnica za Kranjsko: »Gospodarska zveza v Ljubljani«. — Zavodzaprometz žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani. — Odvetniški izpit je napravil pri zagrebškem nadsodišču dne 17. marca gospod dr. Karel Š k a p i n, sedaj kadet v Mariboru. — Berite časnike! Pokazalo se je že večkrat, posebno kadar je kaj splošnega, da nekateri ljudje premalo, ali pa sploh nič ne berejo Časnikov. Pri marsikaki priliki stranke hodijo od urada do urada in izgubljajo čas same sebi in uradnemu osob-ju, ker iščejo, češče že prepozno, informacij o raznih dolžnostih. Časniki prinesejo za ta čas vse potrebne naredbe, ki so v interesu občinstva. Običajno se ljudje izgovarjajo, ko so pozvani zaradi raznih nedostatkov k uradu, da niso tega vedeli, da niso brali, ali da sploh ne bero časnikov. To ne drži. Kdor ne izpolni dolžnosti, zapade kazni. Oblast pač ne more vsakega posamezno opozarjati na njegovo dolžnost. Kdor ne bere časnikov, ne ve, kaj ima storiti in to mu potem nakoplje na glavo kazen. Občinstvo v lastne interesu Še enkrat opozarjamo: berite časnike! — Avstrijsko - italijanska meja. V založbi G. Freytag & Berndt na Dunaju (VIL, Schottenfeldgasse 62) je izšel nov, jako ličen in pregleden zemljevid, na katerem je vpodoblje-no vse ozemlje od Milana do Ino-mosta, do Ljubljane in do Lošinja. — Cena s poŠto 1 K 30 v. — Umrl je na Marije Terezije cesti št. 1 v Ljubljani gospod Luka N o č, železniški mojster v pokoju, v starosti 65 let. Pogreb bo jutri popoldne. Naše srčno sožaije! — Začetek spomladi. Danes zvečer ob 11. uri 47 minut prične astronomska pomlad. Narava je letos ra-dodarnejsa kakor astronomija in spomladansko vreme je .prehitelo koledar. Božič je bil lani zelen, morda pa navzlic temu Velika noč ne bo bela. Podružnica Rdečega križa v Ilirski Bistrici deluje s svojo bolnico v korist in dobrobit naših junaških ranjencev že skoraj od početka svetovne vojne prav uspešno, vendar so se v zadnjem času raztrosile po tukajšnji okolici mnoge napačne vesti, vsled česar je sklenil zadnji občni zbor, ki se je vršil dne 2. februarja t. L, podati javnosti točno poročilo o njenem delovanju in premoženju. — Naša podružnica je otvorila lastno bolnico, ne da bi im^la kaj oremože-nja. S posojilom v znesku 3000 kron in majhno članarino ie začela delovati. Skozi sedem mesecev je bilo oskrbovanih na dan povprečno po 60 ranjencev. Meseca maja 1915. je bila bolnica evakuirana, a 2. septembra se je vnovič otvorila. Iz početka otvoritve, to je 18. oktobra 1914 do koncem leta 1915. se je v bolnici le-čilo 410 ranjenih, oziroma bolnih oseb. — Iz blagajnikovega poročila izvemo, da ima podružnica ob sklepu leta 1915. preostanka v denarju 7992 K 92 v, z opombo, da je prej omenjeno posojilo že davno vrnjeno. Inventura živil, to je: moka, žito, riž in druge jestvine. se je cenila dne 31. januarja t. 1. po odbornikih in posebnem strokovnjaku v skupni vrednosti 8446 K 10 v, premičnine, to je: oprava, perilo i. dr. 1613 K 89 v, torej je skupnega premoženja IS.054 K 91 v. — Da se je doseglo tako izvrstno denarno in premoženjsko stanje naše podružnice, se je zahvaliti v prvi vrsti umnemu gospodarstvu po-družniškega upravnega sveta s predsednikom dr. Viktorjem G r e -g o r i č e m na čelu, ki mu je za to izrekel občni zbor soglasno zaupnico. — Poleg tega so se uprav odlikovali z veliko darežljivostjo zlasti v začetku spoštovani kmetovalci vseh okoliških vasi in bližnjih občin, ki so podarili premnogo poljskih pridelkov v ta blagi namen; prebivalci iz II. Bistrice in Trnovega pa so izposodili, posteljnine. — K tako častnemu uspehu so mnogo pripomogle tudi vse one velecenjene dame, ki so z veliko vnemo in brezplačno izvrševale težavno bolniško strežbo, kar je priznalo vodstvo avstrijskega Rdečega križa s tem, da je podelilo eni dami častni znak 2. vrste, drugi srebrno kolajno z vojno dekoracijo in 13 bronaste kolajne z vojno dekoracijo. — Odlikovanje se je izvršilo zelo slovesno. Iz Postojne je prihitel blag. gosp. okrajni glavar dr. A. Pilshofer in je vodil kot zastopnik vlade slavnost. katere se je udeležil ves podružniški odbor in tu bivajoči vojaški dostojanstvenik. V slavnostnem govoru je Izrekel gospod glavar svoje zadoščenje, ker je s tem odlikovanjem počaščen ves ilirsko-bistriški sodni okraj, ki je pokazal s podpiranjem te najeloveko-Ijubnejše naprave svoj veliki patriotizem. — Za prvega podružničnega častnega člana je občni zbor izvolil tukajšnjega rojaka, visokorodnega g. Alfreda Podboj pl. Cenetov, podpolkovnik v Pulju. — Drugi dobrotniki, ki so v zadnjem času podpirali našo bolnico, so še imenovati velecenjene gospe: ekscelenca baronica S c h w a r z; Josipina Dolenc, graščakinja v Orehku pri Postojni; Ivanka Golob, Ml. Bukovica; Josipina J e 1 o v š e k, II. Bistrica, Ivanka Stemberger, Za-bičje; učiteljica Karolina Lehrer, Slap; Melanija 2 n i d e r š i č, Ilirska Bistrica, m gg.: l A m b r o ž i č, Nova Šušrča; Vinko Bon, trgovec, Raka na Dolenjskem; Mat. D o 1 n i -čar. Št. Peter; Anton Fatur, trgovec. Prem; dr. Viktor Gre goric. Ilirska Bistrica; Franc Jagodnik, Reka; Fr. Kocijančič, železniški načelnik; dr. J. M. Kržišnik, dekan, Trnovo; Josip L o ž a k, nad-* oficijal, H. Bistrica; Alfred P o d b o 1 p 1. Cenetov, Pulj; Josip Ster-1 e, Koritnice; Martin Škerjanec,-župnik, Prem; Aleksander Š p e 1 a r, Koseze; Ivan Tomec, davčni kontrolor, in Andrej 2 n i d e r š i č, Ilirska Bistrica. — Vsem plemenitim človekoljubom izreka prisrčno zahvalo odbor. Poročil se je v Limbušu pri Mariboru gosp. Srečko R o b i č, c. in kr. oskrbovalni oficijal v rezervi in veleposestnik, sin pokojnega štajerskega deželnega odbornika Frana Robi-ča, z gospodično Pavlo R o 11 e r, hčerko c. kr. poštarja na Bistrici pri Mariboru. Bilo srečno! BflZM StVQrl. * Vpokojen jc predsednik patentnega urada, tajni svetnik baron Beck - Manageita. * Praška mestna razstava. V Pragi so otvorili v soboto zanimivo razstavo »Praga 1750—1850«, ki podaje jako podučen kulturno - historičen pregled razvoja češke prestolnice v navedenem stoletju. Razstava se nahaja v staromestni »radnici«. * Kruppove tovarne. VVolffov urad poroča: V inozemstvu razširjena vest, da je neki sovražni letalski napad napravil v Essnu veliko škodo in da so sovražniki metali bombe na tamošnji kolodvor, je, kakor izvemo z merodajnega mesta, popolnoma izmišljena. * Poljski člani ruske dume. »Nov/a Reforma« javlja, da se začne preiskava proti tistim poljskim članom ruske dume, ki ne morejo pravočasno opravičiti svoje odsotnosti iz Pe-trograda. Preiskava bo tekla zaradi veleizdaje. Sedaj je sedem poljskih članov ruske dume v Varšavi. * Samomor na ulici. Na Dunaju se je na javni ulici sredi mesta zastrupila elegantna gospa. Našli so pri njej na policijsko ravnateljstvo naslovljeno pismo, v katerem je rečeno: »Prosim Vas. pustite me v miru umreti. Jaz sem žena višjega štabnega zdravnika in sem se zastrupila.« Preiskava je dognala, da je samomorilka res žena višjega štabnega zdravnika, ki se zdaj nahaja na bojnem polju. Usmrtila se je vsled prepira z bližnjo sorodrrico. * Eksplozija. V municijski tovarni v W611ersdorfu se je pripetila r6. t. m, pri prevzet;u razstrelilnih kapic nesreča. Lokal je deloma razdejan. Delavec je najbrže pustil eno kaoico pasti, nakar so eksplodirale trdi druge. Štiri ljudi je ubilo. Pred kratkim se je pripetil podoben slučaj. Nekemu delavcu je zdrsnilo in je padel v zaboj z netili. Takrat je bilo ubit;h pet oseb. Govorilo se je takrat, da ie bilo več sto ljudi ubitih, kar pa ni res. Začelo je pač goreti, a ogenj je bil kmalu pogašen. Na izdelovanje municije ti slučaji nimajo nobenega vpliva. v Umrli so v Liubliani: 9 f "Dne 16. marca: Marjeta Kučar, hiralka. 72 let. Radeckega cesta 9. Dne 17. marca: Ivan Dax. vež-balec gasilcev, 54 let, Zaloška cesta štev. 2. Dne 18. marca: Ludovrk Vasic, trgovski sotrudnik, 38 let, Zaloška cesta 11. — Josipina Petrovčič, žena tiskamiškega delavca, 54 let, Rav-nikarjeva ulica 13. — Josip Suchy, vojaški delavec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. *ioiuioq IUJ9Z3P A Dne 13. marca: Karol Lappain, zasebnik, 61 let. Dne 15. marca: Florjan Posa-vec, dninar, 52 let. — Frančiška Ho-ge, dninarica, 32 let. Današnji Ust obsega 4 shm Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 01 Stran 4. »SLOVENSKI NAKOtT, one 20. marca 1916. 65. štev. jf§f CeciliU Moe roj. Ker&ie naznanja v svojem kakor v imena svojih sinov in vseh drugih sorodnikov prcžalostno vest, o smrti svojega preljubega, nepozabnega soproga, gospoda Luka Noča železniški mojster v p. kateri je danes ob 2. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 21. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št 1. na pokopališče v Dravi je. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah . V LJUBLJANI, dne 19. marca 1916. Earl NOČ, c. kr. linijski poročnik, Ivan, dijak. Josip Moć, c. kr. stotnik na bojnem polju, sinovi. + Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš nepozabni, nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod Janko Voglar c. kr. poštni oficijal, po težki bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 15. sušca 1916 v 51. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega rajnkega se bodo v Gradcu dne 17. sušca t. 1. položili k zadnjemu počitku. Sv. maša za rajnkega se bo brala dne 20. sušca v stolni cerkvi mariborski. MARIBOR - NADBiŠEC dne 15. sukra 1916. Margareta Vo?;art žena — Oizela Voglar, hči. — Joh?na Voglar omož. MerCnili^rnati. — Jožs Vaglar, posestnik, scchj ni bojnem polji', Pracc Voglar, c. kr. gimn. profesor, brata. — Barbara Voglar, BSa-rićka Voglar, svakinji. — Bogumil, Srečko. Vladimir, Ziatiio, Franc, riariin. Stanko, Vinko. Maks. Janko Voglar, nečaki. — Maric? in Milica Voglar, nečakinji. • •_•_-_____:_:_- ■- ■ Zahvala.. Za premnoge izraze sočutja ob bolezni in smrti našega preljubega soproga in očeta, gospoda Siflrćtii c. in **r. generalnega štabnega zoravaika v p. izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo, pred vsem visokemu r. in kr. vojaškemu-, državnemu-in vojaškemu poveljstvu, rospodu županu, zastopnikom občinskega sveta, č. g. duhovščini, zastopnikom društva zdravnikov, vsem korporacijam in vsem onim, ki so mu izkazali zadnjo čast in ki hočejo ohraniti pokojniku blacj s 96^ £a!?j3©č? ostale. St. 3680. ■ V 'j' _. 945 glede odtise mestnaga lova v zakup. V smislu skiepa magistralnega gremija sc bode dne 28. marca 1916 ob 10. ari dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu (v posvetovalnici) potom javne dražbe oddal v zakup lov mestne občine ljubljanske, h kateremu spada tudi pravica spodnješišenskega lova, za petletno dobo, in sicer od 1. julija 1916 do 30. junija 1921. Izklicna cena za letno zakupnino iznaša 1200 K. K tej dražbi se vabijo prijatelji lova z dostavkom, da so dražbeni, oziroma zakupni pogoji v gospodarskem uradu mestnega magistrata ob navadnih uradnih urah na vpogled. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14 marca 1916. Prodajalko izurjeno v papirni stroki, sprejme Anton Slatner v Kamniku. 911 prodajalka -začetnica špecerijske stroke, s trgovskim tečajem želi dobiti mesta v trgovini, tudi kot kontoristinja. t>54 Ponudbe pod »trgovski tečal/ 954" na upravn. »Slov. Naroda«. Lokal pripraven za prodajalno ali vinsko klet t0f se odda s 1. maj ni kom ▼ Šelenbargovl ulici it. t. 936 Vpraša se istotam pri gospodu BOCU. jigovodja zmožen bilance, vešč nemškega in slovenskega oziroma hrvaškega jezika. se sprejme takoj "VI pri zgradbi železnice v Dalmaciji, po ugodnih pogojih — Ponudbe sprejema LiuMianska kreditna banka v LjubliBDi. Predstaviti ae |e popoldne od 3. — 4. 95") Veliko I v v SCO SG išče v bi ž;ni glavne pošte. Ponudbe na : 937 Julius Me i nI, kavni uvoz, L'ubliana, Selenbnrrova ntiea ste v. 7 ina mli M vsili kart! Samo pri meni se dobi šartijeva moka znamka Samo 1 zavitek rabite za en šarteij, ne da porabite kai sladkorja, kvasa in več drurrh reči. 1 zavitek Stane Samo H 1*30. Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri pošiljatvi denarja naprej se nič ne računa za ovoj. Torai raročite obratno pri razpošilialnici sartli. moke rnamka »Ha s in«, IVAM UREK, LJubljana, Mestni trff Št 13, Pod Trančo, Prej v Borovljah—Koroško.) 924 I kg praške gnjati......K 7-80 (gnjat) kos 4'/2 do 7 kg.# 1 „ nrek a i en kare la .... I „ praške salami...... 1 m poljske salami..... 1 „ krakovskih gnjatttih salami 1 „ mortadela salami .... 1 „ pariških salami..... 1 „ debrečinskih salami I m tirolskih salami . . 1 „ brunSviskih salami • • 7-60 6- 50 7- 20 7'60 7-50 7-50 7-30 7-20 5-50 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških pjati, Ml t Kohiij Praga Žižkov, HavliCkova ulica St. 16.1. Žensko kolo s prostim tekom, Še precej dobro ohranjeno, V* kuni. ^ onranjeno, W*W~ *® k tipi« Ponudbe pod .iensko kolo/9601 na uprav. »Slov. Naroda«. 960 Limone la pomaranče, vedno svelo sadove, posojeno Jaino iad|e, ementalskft ilr, sardine == V olju priporoma ===== Poni Ruppe, Line oh Donovi, veletrgovina s fninlm sadjem. Prosi se za nemško korespondenco. Dobavlja proti povzetju z naplačilom aH predplačilom. Točna postrežba zagotovljena. 959 Sprejme se blosajnlcorko ter prodajalko Kje, pove uprav. »S'ovtnsk. Naroda«. 958 Kostanjev les knpmje proti gotovini, Vinko Vsblč, Žale« pri Celin. 804 Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer se blago naklada, naj se blagovoli tako] vposlati* Rudolf Vidali, Piran, Istra, podjetnik v razpošillanju SOLI sprejema naročila po zmernih cenah 916 očija elegantna, dvovprežna, na pol krita, MF" je po ceni na prodaj pri Ivan Blatnik. m sedlar, — Dob pri Domžalah. Šivalni stroj popolnoma nov, se zaradi odpotovanja ===== proda. = Ponudbe pod „Stroj 961" na upravništvo >Slov. Naroda«. ge\ Št. 4268. 946 Mastna občina ljubljanska namerava v kratkem pričeti vi • V ta namen se razpisujejo zemeljska in manjša stavbna dela ter po-kladanje gotovih betonskih cevij katere dobavi mestna občina sama. Glavni kanal je okrog 770 m dolg Pravilno opremljene ponudbe je v zapečatenem ovoju vložiti v mestnem stavbnem uradu najpozneie do 30. marca opoldne. Načrt, stavbni pogoji in drugi pripomočki so na ojled v imenovanem uradu v uradnih urah od 8 ure zjutraj do 2 ure popoldne. Z delom je pričeti nemudoma po oddaji. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 15. marca 1916. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perle In puh od K 1"60 za ko naprej priporoča trgovina a posteljnim perjem In pobom C. J. HAMANN Ljubljana, Mostni trg štev, 8. Ustanovljena 1866. POZOR I lfereelna konkurenca prinaša na trg za nizko ceno napol ali nič očiščeno blago. Tega perja se drže pogosto ostanki mesa in nesnaga, ki zvišuje težo ter bistveno pripomore, da se razvijejo ličinke in molji. !♦! iii □ V □ i: □ Mlodqi salon | 3Jlarija Mt%l - £jubjfa/(a, Židovska ulica št 8 § odprto ttkladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero rut j okusne je nakitenih svilenih klobukov in slamnikov, vedno novi/t dunajskih modelov, praznih oblik prvovr slnihtovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogu Zunanja naročila obratom pošte. 0 □ 8 44