ZVONČEK List s podobami za. mladlno Ceto 35 JVouemher 1933 Štev. 3 »Zvonček« svojemu ustanovitelju Malo je mož med nami, ki bi uživali Kar sil Ti dalo je nebo, toliki ugled in splošno spoštovanje med posvetil Ti si vse mladini, , narodom, kakor ga uživa brat E n g e 1- posvetil vse si domovini. bert L. Gangl, prvi namestnik sta- že kot mladenič učiteljiščnik je roste Saveza Sokola kraljevine Jugo- priobčeval svoje pesmi v »Ljubljan- slavije, in to ne samo v našem jugoslo- skem Zvonu«, in nato je v nepretrgani venskem narodu nego vobče med Slo- vrsti sledilo njegovo literarno delo. Po- vani, zakaj on zavzema tudi odlično sebno pa je posvetil svoje pero mladi- • . mesto v Zvezi »Slovansko Sokolstvo«, ni, ki ji je iz ljubezni do nje napisal ne- kjer vrši posle prvega podstaroste. Ta broj pesmi in pripovedk. In »Zvon- :. najvišja sokolska organizacija ima svoj ček!« Ta se je rodil 1. 1899. prav iz Gan- sedež v Pragi in združuje v sebi vse glove ljubezni do mladine. Uvidel je > slovanske sokolske združbe ter je pred- kot učitelj, da naša mladina nima pri- staviteljica vsega Sokolstva sploh. mernega lista, zato ga je ustanovil on, Dne 12. novembra t. 1. je br. Gangl če tudi takrat prilike niso bile najugod- dočakal 60 letnico svojega rojstva, in nejše. Z veseljem in vnemo ier z ne- ob tej priliki so se ga spominjali kri- zlomljivo voljo — kakor vselej in pov- žem slovanskih zemlja ter mu izkazali sod — se je oprijel dela pri »Zvončku« splošno zaupanje in globoko spoštova- >n pisal zanj ter ga urejeval skoro 30 nje, pa ne samo Sokoli, ampak tudi 'et. Enako sta po njegovi zamisli na- drugi stanovi in oblasti. Tudi »Zvon- stala tudi lista »Domače ognjiiče« in ček« se s hvaležnostjo in radostjo spo- »Naša bodočnost«, prvi za starše, drugi minja svojega ustanovitelja in dolgo- za šoli odraslo mladiao. letnega skrbnega urednika. Malo -^ je med vami, ki bi ne po- Ni nobena zasluga, ako kdo učaka znali tudi Ganglovih drobnih knjižic, šestdeset let svojega življenja, toda ve- ki jih je napisal in izdal za mladino. like zasluge, ki si jih je br. Gangl ste- Vse to njegovo obširno mladinsko Ute- kel v svojem življenju, njegovo požr- rarno delo je pričela letos lepo ilustri- tvovalno in nesebično delo, ki je bUo rano in opremljeno izdajati Učiteljska od prvega dneva, ko je stopil v javnost, tiskarna pod naslovom »Moja pot«. — pa do danes posvečeno domovini, mla- Br. Gangl je ustvaril v mladinski lite- dini, vzgojstvu, kulturi, socialnemu na- raturi resnično nova pota, ki so ji dala predku in Sokolstvu, so bile povod za svojstven izraz in so bila vodilna in slovesno proslavttev njegovega jubileja. merodajna za vso našo mladinsko lite- O njem lahko rečemo s pesnikom: raturo z »Zvončkom« na čelu. 33 4 Toda brat Gangl se ni udejstvoval red idrijske realke. Tu je služil do sve- samo kot mladinski pisatelj, mnogo je tovne vojne, nakar je moral k voja- napisal tudi povesti in iger za odrasle, kom. Če tudi je bil kmalu invalid, ga saj so znana njegova leposlovna dela: vojaške oblasti dolgo niso pustile do- Veliki trgovec, Trije rodovi, Beli rojaki mov. Po vrnitvi pa so ga poslali služit in druga ter drame Sin, Trpini, Dolina v Trst. Nerad je zapustil Idrijo, kjer solz, Katka Poljakova, Sad greha, Sfin- si je ustanovil svoj dom in kjer so mu ga itd. Koliko njegovih del strokovne, potekla najlepša leta. Tu je bil nekaj kritične, pripovedne in pesniške vsebine časa tiidi deželni poslanec. Po končani pa je razstresenih po raznih znanstve- vojni 1. 1918. se je preselil v Ljubljano nih, strokovnih in leposlovnib listih. Saj in je bil leto pozneje imenovan za vi- je težko najti jugoslovenski list, ki šjega šolskega nadzornika. S tem je bi ne itnel Ganglovega spisa. Že samo dobil najlepše zadoŠčenje za svoje za- Ganglovo literarno delovanje zasluži, služno delo in za pregnanstvo. Na tem da se ga spominjamo kot velikega in za odgovornem mestu je delal za napredek narod zaslužnega moža, ki je posvetil šolstva, ki se je pod njegovim vod- svoje moči mladini in domoVini. V vseh stvom razvilo, kakor še nikdar prej, do svojih spisih pa se s posebno ljubeznijo svoje upokojitve 1. 1927. oklepa svoje ožje doroovine Bele kra- Qb 60]etnem jubileju je praznovai jine m Metlike, kjer je bd rojen. fcr Gang, ^ dvoje obletnk kL sta za Z njegovim slovstvenim delom pa njegovo življensko pot posebno važni še davno ni izčrpano njegovo udejstvo- in pomembni. preteklo je namreč '30 vanje. Kot šolnik se je z vso vnemo, let, odkar se udejstvuje v Sokolstvu, in njemu lastno krepko voljo, vestnostjo 10 let, odkar stoji na čelu jugosloven- in ljubezaijo posvetil organizaciji šol- skega Sokolstva. stva in učiteljstva. Vse važnejše učitelj- Ko je prišeI brat Gangl na svoje ske gospodarske ustanove so plod nje- novo siužbovanje v Idrijo, se je začel gove zamislj in njegovega neumornega zanimati tudi za Sokolstvo. Vsestran- dela. Učiteljska tiskarna, Učiteljska sko ln temeljito se je bavil z nauki ne- knjigarna, Učiteljska hramlnica in po- Smrtnega Tyrša, ustanovitelja Sokol- sojilnica, Tvornica šolskih zvezkov in stva poglobil se je v bistvo sokolske druge so močna gospodarska podjetja, ideje ki jo . vzijubil> kakor jo more ' ki so dala učiteljstvu trden temelj za pojmovati človeki ki je dovzeten za lastno moe in napredek. Poleg tega je vse dobro jn blago ter je prežet domo_ nad 20 let urejeval »Učiteljskega tova- vinske ijubezni in vnet zagovornik slo- nša«, kjer se je bojeval za blagor in vanske vzajemnosti. In tak je bil brat napredek slovenskega uciteljstva. Pa Gangl in je še danes zato ga smatra. tudi med učiteljstvom v bivši Srbiji in mo za najboijšega poznavalca in tol- na Ceškem je Ganglovo ime dobro zna- mača sokoiske misli. Zdaj je zastavil no in spoštovano. Razumljivo je, da ga ttidi svoje Veščo pero -m SVOj veiiki šteje učiteljstvo med svoje najbolj za- govOrniški dar za Sokolstvo. Njegovo služne može in mu izkazuje globoko življenje je potekalo odslej v sokol- spoštovanje. Zato pa je bil za časa sve- skih krogih, kjer je dejansko izpolnje- tovne vojne od avstrijskih oblasti pre- vaj vse sokolske dolžnosti in se do- ganjan kot učiteljski revolucionar in sledno ravnal po sokolskih naukih in veliki Slovan. načelih, zato si je med članstvom kaj Prva Ganglova služba je bila v hitro pridobil bratsko zaupanje in spo- Budanjah, v majhni vasici pri Vipavi. štovanje. Brat med brati je vselej in Takoj drugo leto je bil premeščen v povsod pomagal, kjer je mogel, bodril J Ljubljano, kjer se je že udejstvoval v in navduševal bedne rudarje za vzviše- učiteljski organizaciji. Ko je dovršil na sokolska načela in ni zamudil prilike, študije na višji pedagoški šoli, je bil da ne bi dvignil svoje besede v čast in 1. 1903. imenovan na pripravljavni raz- obrambo Sokolstva. Znameniti so bili i 34 * f pesyminpisw€ua,fl^ovn€ua}tt' 1 II CKA=»0DiiCmmai;zQO)rreLja,5OK0L5K€; H ma^Di^yaoBjaBiLga?ivijer^!onL: U (M)R!XQADeiAKIjftH\^^TOffln\ , j 35 njegovi govori, ki jih je imel ob raznih Kakor se je uveljavljalo jugosloven- prilikah kot župni starosta, za katerega sko Sokolstvo doma, tako je rastel nje- i je bil izvoljen takoj ob ustanovitvi gov ugled tudi v tujini po nemall zaslu- Idrijske sokolske župe, leto kasneje pa gi br. Gangla. Češkoslovaško, Poljsko tudi za društvenega starosto. Njegova in Rusko Sokolstvo, izven mej Rusije, ognjeviia beseda, ki je navdušila narod, dal je Lužičko Sokolstvo, ki ga je sedaj in njegov možati nastop sta mu prido- nemška nestrpnost uničila, in jugoslo- • bila med ljudstvom spoštovanje in za- vensko Sokolstvo so stvorili in se zdru- I upanje, a na višjih mestih in pri rudni- žili v zvezo Slovansko Sokolstvo, pri ' ški upravi, kjer je gospodovalo naduto čemer je odločilno sodeloval tudi br. nemško uradništvo, pa srdite nasprot- Gangl. Tako so spoznali njegovo ide- nike. Toda to br. Gangla ni motilo, od- alno stremljenje in delo za Slovanstvo ločno je stopal po trdno začrtani poti in tudi drugi slovanskj narodi, ki ga višo- zmagal je, kakor kaže njegovo današ- fco gislajo. Zlasti ga cenijo češki Soko- nje z uspehom blagoslovljeno delo. i^ ^; so že veg njegovih sokolskih spi- V ta čas spadajo tudi njegovi prvi sov prevedli v češčino in jih priobčili sokolski spisi, ki jih je objavljal v ta- v svojih listih. Isto pričajo tudi visoka kratnih sokolskih listih in v dnevnem češka odlikovanja, ki mu jih je naklonil časopisju ter si je tako tiidi v širši so- predsednik češkoslovaške republike dr. kolskS javnosti pridobil priznanje in za- Masaryk. upanje. Leta 1929. je postala naša sokolska | Ko se je po končani vojni in po usta- organizacija edino od države priznano J novitvi samostojne jugoslovenske dr- telesnovzgojno udruženje pod pokrovi- žave poln vere v bodočnost vrnil v teljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Ljubljano, se je pojavil takoi v krogu Petra, br. Ganglu pa je bilo zopet po- | onih Sokolov, ki so si nadeli nalogo, verjeno vodilno mesto kot namestniku , da zopet vzpostavijo sokolsko organi- prestolonaslednika. Njegovo vodstvo * zacijo, ki jo je svetovna vojna razmaja- nam jamči, da bo ostalo naše Sokolstvo i la. Prevzel je mesto predsednika iz- na pravi poti in se zvesto ravnalo po obraževalnega in časnikarskega odseka veliki Tyrševi ideji, ki jo je pred 70. leti v takratni Slovenski Sokolski Zvezi ter zasnoval ustanovitelj Sokolstva. je urejeval prvih pet mesecev sloven- T fe . . G love zasluge za sko sokolsko glasilo »Sokol«, ki mu je J « vrš ^ dal trdno podlago m pravo smer. Zda) , , ' . J ... , , , . • - i j i j- • podrobnega m tihega dela, o katerem se je pncelo delo za uedanjenie vsega f vr e , B. . . ' x_c_:i, jugoslovenskega Sokolstva, kjer je imel la+^° ^Ov!?re % ^ J11 ? VJeSn!h br Gangl zopet obilo posla in odločno stlklh z nJ'.m- D? s*™\™sil ^J? ™ besedo. Na prvem sokolskem saboru v neumoren je nas sokolski vod^telj. V Novem Sadu I. 1919. je imel več refe- Sokobtvu ni hsta, ki b, ne vseboval ratov in ,e sodeloval v večih odsekih. GanglovA pesmi ali idejnih clankov. Izvoljen je bil tudi v savezno starešin- Znane sp njegove drobne knjizice, ki v stvo. Dve leti pozneje, po smrti nepo- nJlh razla^a in tolmači clanstvu in so-zabnega staroste dr. Oražna, je bil izvo- kolski mladini vehčino in vaznost so-Ijen za saveznega podstarosto, I. 1924. kolske misli, kjer temelj^to m navduse-pa ga je Sokolstvo postavilo na najvišje no 2°vorl ° sokolskih načehh rn tako in najbolj zaupno mesto, ko ga je izvo- «d leta do leta množi in siri sokolsko : Hlo za saveznega starosto. Preudarno 'dejno literaturo, iz katere crpa clan-in odločno je vodil jugoslovensko So- stvo sokolske nauke, ki so zapisani v kolstvo v najtežavnejših časih. Strogo tipičnem Ganglovem slogu in z njegovo se držeč sokolskih načel in najbolj blagodonečo besedo. Tudi oba mladin-strog napram samemu sebi v izpolnje- ska lista »Sokolič« in »Naša Radost« vanju sokolskih dolžnosti, je varno in sta zrastla z njegovo voljo in z njego-oprezno krmaril sokolsko organizacijo vim sodelovanjem. do vedno večjega razvoja in napredka. 36 0 Vir vsemu njegovemu idealnemu dutosti in visokosti, ki se radi pogosto udejstvovanju so njegove osebne vrli- pojavljata pri osebah, ki dosežejo od- ne, ki jih zdmžuje v sebi kakor malo- ličnejša mesta. kdo. Njegov čisti značaj, njegovo do Morda bomo njegovo plemenito mi- f. skrajnosti za vse dobro občutljivo srce, šljenje in stremljenje najbolje očrtali ' plemenitost duše, blagost srca, globo- z njegovimi lastnimi besedami: kost ljubeznj do domovine in ožje rod- »Hočem, da to, kar je lepega, dobre- i ne zemlje, vse te dobrine mu dajejo ga in plemenitega v meni, postane last ', neizčrpne zaklade, iz katerih zajema vseh, in da se iz duš vseh izlije veletok moč za svoja velika in ustvarjajoča de- vrlin za slavo in čast, v moč in poveli- la. Pri svojem visokem položaju pa je čanje naše skupne matere domovine.« K br. Gangl skromen in ne pozna one na- I. B.