Leto 1877.
65
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIV\ — Izdan in razposlan dne 23. maja 1877.
88.
Razglas ministrstva za trgovino od 13. maja 1877,
s katerim se na znanje dajo dodatna določila k meroizkusnemu redn od 19. decembra 1872
(Drž. zak, št. 171).
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16). o novem redu za mero in vago, razglašuje se naslednji po c. kr. prvomerski komisiji ustanovljeni dodatek k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171).
Chlumecky s. r.
Četrti dodatek k meroizkusnemu redu
od 19. decembra 1872.
K §§. 13, 15 in 18.
Da se posodne mere za suho blago iz pregnjenih lesenih platic (mere
na obod, obodne mere) k preskusu in štempljanju pripuščajo.
Posodne ali otle mere za suhe reči od 1 litra navzgor do 0‘5 hektolitra «mejo se narejati tudi iz bukovih ali dobovih platic (deščic, krojenih ploščic). Za Zapravljanje in štempljanje takih tako imenovanih obodnih mer (na obod mer) veljajo naslednja določila.
Oznamenilo in podoba.
Gledé oznamenila in podobe ali oblike obodnih mer veljajo določila v §§. 12
14 meroizkusnega reda dana za lesene posodne mere enakŠne velikosti.
Naprava.
Ostenje (obod) iz bukovega ali dobovega lesa nai'ejeno mora pri merah od b'5 H. najmanj po osem, pri merah od 1 litra najmanj po 4 milimetre debelo biti, a pri merah, kar jih je med tema, naj ima debelino njihovi velikosti primerno.
(Slovenisch.J	^
Dno se lahko naredi iz trdega, kakor tudi iz brezvejnatega mehkega lesa, in debelina mu pri merah od ü\5 H., y4 II. in 20 L. ne sme hiti izpod 18, a pri manjših ne izpod 12 milimetrov. Dno ima na kraji okoli in okoli izrez, za 2 tretjini svoje debelosti globok in za debelino oboda širok takö, da dno z doljnjo tretjino svoje debelosti sega ven do vnanje površine oboda ter se z gornjima tretjinama te debelosti tikoma oprijemlje notranje obodove stene; na tem mestu naj se obod in dno z žeblji zbijejo.
Take mere morajo biti z železom okovane, kakor se v naslednjem po tanko opisuje:
Pri meri po 05 H. sestoji okov iz treh šin obročastega železja, ki se na spodnji ploskvi dna križajo kakor premeri pravilnega šesterokotja ter — na kraji pravokotno vzvihane — po obodu blizu do gornjega roba dr/.é. Ena teh šin leži na vnanjem stiku oboda. Sine so k dnu in obodu pribite z žeblji, kterih konci se znotraj izpodvihajo. — Na gornjem indoljnjem robu takšne mere naj se čez šine naredi po en železen obroč, ki morata tudi biti z žeblji pribita s šinami in obodom. Čez odprtino ali ustje mere je — kakor teče premer obodovega stika — napeta železnaprečnica. katere prerez je polukrog polumera 10 milimetrov dolgega, in ki ji gornja ravna ploskev mora ležati v ravnini gornjega obodovega roba. Zavihana konca te prečnice sta na obeh straneh po netih skoz gredočih zvezana z obročem, sè šino čez stik potegujenn in z obodom. — Železen drog ali prot, ki mu premer šteje 12 milimetrov, veže prečnico z dnom; drog je s prečnico na sredi zanetan. Na spodnjem konci je drog s pilo stanjšan tako, da se trdno nasadi v železno ploščo od 25 milimetrov premera in 4 milimetrov debeline; s spodnjim tanjšim koncem Ide drog skoz dno in tri križajoče se šine ter je ondi zanetan.
Mere po V» H., 20 L. in 10 L. je prav takö okovati, kakor mero po 0*5 H., samo s tem razločkom, da nimajo prečnice in da sta dovolj dve šini, ki se na dnu pravokotno križata, in katerih ena mora zopet čez obudov stik držati.
Mere po 5 L., 2 L. in 1 L. lahko so prav takö okovane, kakor öne po '/* H., 20 L. in 10 L.; vendar je tudi dovolj ena sama sina napeta čez obodov stik in navpik na vlakna njihovega dna, da torej ni treba obroča ob dnu.
Obroči in šine naj bodo pri polu-hektolitrih najmanj po 1 -5, pri merah po '/* H., 20 L. in 10 L. najmanj po 1 milimeter debeli, a široki naj bodo obroči pri večjih merah najmanj po 30 do 25 in pri merah po 2 L. in 1 L. najmanj po 22 milimetrov.
Od držal (ušes), ako jih mera ima, mora eno ležati na obodovem stiku in pritrjeno mora biti oboje takö, da so žeblji znotraj čez železno ploščico izpod-vihani ali zanetani. Pritrjališča naj ne ležč v eni in isti vrsti vlaken, ker takö bi uho raje obod trgalo.
Preskus in meja dopuščenega pogreška.
Za preskus in meje dopuščenega pogreška ali odstopa ostane tudi dalje merodavno to, kar se v 17 meroizkusnega reda določuje za lesene posodne mere.
Štempljanje.
Merc obodnice se štempljujejo na vnanjem ostenku in na notranji ploskvi dna s tem, da se štempelj vžiga; a na treh mestih, ki se izberd blizu po enako daleč eno od drugega; in po tem na zgornjem robu mere, kakor tudi na vnanjem obodu nad stikom dna in oboda s tem, da se štemplji udarjajo.
Da bode moči štempelj naudariti na stik dna in oboda, mora obroč ob dnu na treh mestih imeti krožno luknjo, katere premer bodi najmanj 12 milimetrov dolg.
K §. 18.
Gledé štempljanja lesenih pos Ddnih mer za suho robo.
Določilo v §. 18 meroizkusnega reda stoječe o štempljanji dna lesenih po-sodnih mer za suhe reči predrugačuje se v to mer, da je štomplje treba vžigati na notranji ploskvi dna in ne na vnanji.
Na Dunaji, 7. dne maja meseca 1877.
C. kr. prvomerska komisija:
Herr s. r.
39.
Cesarski patent od ID. maja 1877,
da je kranjski deželni zbor razpuščen in da se napravijo nove volitve za ta zbor.
Mi Franc Jožef Prvi,
|>o milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogerski in češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski, kralj jeruzalemski i. t. d.; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinski, salcburŠki, štajerski, koroški, kranjski in bukovinski; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; vojvoda gornjesleški in dolnjesleški, modenski, parmski,plaeenski ingvaslalski,osvetimski inzatorski. tešinski, friulski, dobrovniŠki in zaderski; pokneženi grof habsburški in tirolski, kiburški, goriški in gradiščanski; knez tridenški in briksenski; mejni grof gornjelužiški in dolnjelužiŠki in isterski; grof hohenembski, feldkirški, bre-genški, sonnenberški i. I. d.; gospod tržaški, kotorski in na slovenski meji véliki vojvoda vojvodine srbske i. t. d.
dajemo na znanje in poročamo :
Deželni zbor Mojega vojvodstva kranjskega je razpuščen ter naj se nove volitve za ta deželni zbor precej napravijo.
Dano v Našem glavnem in prestolnem mestu na Dunaji devetnajstega dne maja meseca v letu tisoč osem sto sedemdeset sedmem. Našega cesarjevanja dvajset devetem.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Ung^er s. r.	€l»lumeeky s. r.
%iemialkowski s. r.
Streiuayr s. r. Pretiš s. r. ▼lanusfelri s. r.
klaser s. r. Horst s. r.