KAKO UGOTAVLJAMO INSTRUMENTE ZA RUDARSKA PODJETJA V ilustracijo ugotavljanja instrumentov razdelitve dohod-a za rudarska podjetja navajamo skonstruirane primere za n podjetja z različnimd razmerji med plačami in Hobički, so bili ustvarjeni v 1. 1956. Pri tem sino izha jali dz predpostavke, da je bil predbxxlno ršcn popravek plač iz dobička po določbah uredbe o razde-tvi skupnega dohodka, to je, da se plače, ki so biie iistvar-ne v I. 19>6. najprej povečajo za povišanjc, ki je bilo odre-:io 7. zvejnim družbemim planom za 1. 1957 (10 odstotkov za ¦-okokvalificirane m kvalificirane in 5 odstotkov za polkvali-'i irane in nekvalificirane); nadalje, da se popravijo za sploš-i porišanje plač iz dobička za 25 °/o in da so vokvirjene v eje, ki so določene z zveziiim družbenim planom. to je od ) clo 20 odstotkov v razrnerju s plačami po tarifnem pravil-ku. Ra^en te^a obsegajo plače. kj jih postavimo v razmerje dobičkom. prispevek za socialno zavarovanje, pnspevek za anovanjsko graditev kakor tudi prispevek proračnnoni iz ¦i bnejra dohodka. Tega uvajajo pri gospodarskili organiza-lah, ki opravljaj-o razdelitev skupnih prejemkov /, ugotav-i.-mjein ,dohznali funkcioniraiije predlaganih spremcmb. iio pri vseh treh podjetjih izhajali iz postavke, da iniajo i.ik znesek plač in da so ustvarile enak proniet. V primeru ičiinamo prav tako z obvezno iziočitvijo v sklade gospodar-Ke organizacije. ki jo je odTedil občins-ki ljudski odbor Podietja A B C 1.000 1.000 1.000 250 1.000 2.000 1.250 2.000 3.000 25 »/<• 100 °/o 200 »/• — 30 50 70a/o 170 »/e — 700 1.700 — 595 1.445 11.900 11.900 11.900 — 5«/o 12,14 %> 1.250 1.405 1.545 1. Ustvarjene plače 2. Ustvairjeui dobiček 5. Ustvarjeni dohodek (1 + 2) 4. Stopnja dobička (2 : 1) 5. Od stopnje pod 3. sc odbije 6. Zmanjšana stopnja za izračunava-nje zneska dobička zaradi ugoto-vitve rud. prispevka (4 — 5) 7. Znesek dobička za ugotavJjanje rudarskega prispevka (°/o iz po-stavke 6 Jia znesek pod post. 1) 8. Znesek za ugolavljanje stopnje riidarskega prispevka (85 °/o zne-ska pod postavko 7) 9. Ustvarjeni promet 10. Sloipnja rud. prispevika (8:9) 11. Ostanck dohodka za razd&litevpo splošnih predpisih (3—8) 12. Znesek za ugotavljanje ods-totJca j^rispevka zu družbone investiicij-ske sklade (50 °/o razlike m&d zne-skom pod postavko 11 in znoskom pod postavkom 1) 125 203 278 13. Odstotek prispevka za družbene investicijske sWade (12:11) 100/o 14,45 °/o 17,87 °/o 14. ObLO je določil ohvezno izloči-tev za siklade gospodarskc organi- zacije 8% 12 %> 14°/» (V tabolarnih pregicdih se znaki v ok!c;pajn nanašajo na račuue.) Podje-tju >A«, ki je v letu 1956. ustvarilo manjšo stopnio*do-bička do plač od 30 B/o, ue plača rudurskega prispevka. Za to podjetje ne ugotavljumo stupenj rudarskega prispevka i-n raz-delirno ves doliodck na družbene iuvesticijske sklade, na &kla-de podjctja in oscbni dohodek dolavcev; Občinski ljudsski odbor ni bil dolžan odroditi obvez.no izlo-čitev za sklade gdarske organizacije (postavka št. 14), lab,-ko pa bi bil določil tudi višji odstotek izlooitve, vendar ne višjega od odstotkov, ki veljajo za izločitev v družbene inve-sticijske sklade (postavka št. 13). Pod predix>siavko, da so v 1. 1957 vsa tri podjetja ustvarila točno pnak promet kakor v 1. 1956 in da je pri tem vsako podjetje povečalo dohodek za 200. od povečanega dohodka no otlpade nič na rudarski prispevek. ker se rudarski prispevek plača po stopnjd, ugoiovljeni v preteklem letu, na ustvarjeni promet v tekočem letu. Glede na to, da je promet v 1. 1957 enak knkor v 1. 1956 tudi rudarski prispevek ni ne manjši ne večji kakor v 1. 1956. Povečal se bo prispevek družbenim inve-sticijskim s.kladom in obvezna izločitev v skiade potljetja, ker se odstotki teh izločitev uporabljajo na ustvarjeni doh 14,45o/o 17,87»/« 145 231 314 8«/o 12 »/0 14% 116 1.189 193 1.181 346 1.193 1.305 1.374 1.441 Ka'kšen zmeseik dobodka bo gospodarska organizacija de-liia samostojno, bo odvisno od občinsikega ljuds-kega odbora, to je od odstotka, ki ga bo ta določil za obvezno izlooitev v sklade gospodarske orgamizaoije. Gledc na precejšnje notranje rezerve v rudaretvu, odpira predlagana motoda razdelitvp skupnega dohodka za rudarska [>odjetja velike možnosti ustvaritve večjib plač kakor doslej, podjetjem pa večjih sredstev za njihove sklade. Če ga gle-clarno s te točke, lahko vpliva novi predlog pri rudarskih pod-jetjih v znatni meri na povečanje delovoe storilnosti. Prav io pa je eden izmed osnovnib smotrov teh predlogor razdelitve skupnega dohodlka.