Glasnik SED 48|1,2 2008 87 Poročila Andrej Šumer* * Andrej Šumer, študent 3. letnika na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 14 10 Zagorje ob Savi, Cesta Zmage 16. E-naslov: jason@si.cx Organizatorji Mednarodne konference o razvoju organiza- cijskih znanosti se tega, da je danes znanje najpomembnejši »produkt«, dobro zavedajo, saj je bila letošnja konferenca že 27. po vrsti. Zaradi številnih referatov sem se osredoto čil na sekcijo Management v turizmu, na kateri sem tudi sam pred- stavil svoja referata. Dopoldanski del prvega dne je vodila mag. Vesna Loborec. Najprej je Tadeja Krašna predstavila referat Čustvena doži- vetja kot trženjsko orodje v hotelirstvu. Poudarila je pomen čustev, ki je z vidika hotelirstva in hotelskih gostov še rela- tivno neraziskan. Kvalitativna trženjska raziskava je pokaza- la, da slovenski hotelirji preve č napora vlagajo v ustvarjanje občutka doma čnosti, saj so za nekatere goste pomembnejši prefi njenost, prestiž ali uporabnost. V prihodnje naj bi se ve č pozornosti namenjalo opazovanju nakupnega vedenja strank in se čim bolj prilagajalo posameznikovim željam. Marija Bušeli ć in Kristina Afri ć Rakitovec sta predstavili re- ferat Determinants of Sustainable Tourism: The Case of Is- trian Country, 1 v katerem sta poudarili, da ima turizem poleg ekonomskih tudi družbene in kulturne u činke; tako lahko z vidika okolja pozitivno vpliva na kakovost življenja lokalnih skupnosti. Na dolgi rok se bodo turisti čno bolje razvijale tiste destinacije, ki bodo temeljile na trajnostnem razvoju. V svojem referatu z naslovom Hiše s tradicijo: Mo č tradici- je sem predstavil projekt Hiše s tradicijo, poudaril pogoje za vklju čitev v projekt, pomen in mo č takšnih projektov. Mnogi so za projekt slišali prvi č in jih je pozitivno presenetil. V esna Loborec je svoja referata z naslovoma IKT, nujnost ne- prestanega izobraževanja v slovenskih turisti čnih agencijah in Možnosti in prednosti uporabe IKT v slovenskih turisti čnih agencijah v predstavitvi združila. Raziskala je dejavnike, ki vplivajo na izvajanje elektronskega poslovanja v slovenskih turisti čnih agencijah. Raziskava je potekala po elektronski in klasi čni pošti ter s telefonskimi prošnjami za izpolni- tev poslane ankete. Ugotovila je, da so v zadnjih petih letih slovenske turisti čne agencije, ki pri poslovanju uporabljajo spletno stran, dosegle boljše poslovne rezultate. Vklju čila je tudi priporo čila za nadaljnji študij s podro čja elektronskega poslovanja. Informacijska in komunikacijska tehnologija sta klju č do uspeha v vseh gospodarskih panogah, tudi v turizmu, saj je o čitno, da brez njiju ne bo mogo če dobro poslovati in konkurirati drugim. Turisti čno gospodarstvo je bilo med prvi- mi, kjer se je pokazal mo čan vpliv informacijskih sprememb. 1 Na konferenci so bili nekateri prispevki v angleškem, drugi v slovenskem jeziku, zato jih v prispevku tako tudi navajam. Danes turisti niso ve č pripravljeni čakati na informacije, am- pak zahtevajo do njih stalen dostop; sodobni trend so že t. i. »mobilni virtualni turisti«. Božidar Veljkovi ć je v referatu z naslovom Trajnostni razvoj turizma in globalizacija analiziral vpliv globalizacijskih pro- cesov na trajnostni razvoj turizma v Posavju, ki ima številne do danes neizkoriš čene potenciale. Poudaril je, da je Posavje ekološko ob čutljiva destinacija in je zato treba biti pri vklju- čevanju naravne dediš čine previden; tako naravna kot kul- turna dediš čina pa predstavljata potencial za razvoj turizma. Globalizacija in turizem sta si sicer nasprotujo ča procesa, vendar hkrati drug drugega tudi spodbujata. Borut Petelin je predstavil trajnostni razvoj gorskega turizma, ki v svetu postaja ena najpomembnejših turisti čnih panog in panog globalnega gospodarstva, kar velja tudi za Slovenijo. V ospredje stopa pomen celostne strategije s poudarkom na ohranjanju narave in upoštevanju interesov lokalnih ter druž- benih skupnosti. Razviti je treba ustrezno kulturo vedenja »gorskih turistov«, ki bo omogo čala prijetno bivanje, odmik od mestnega vrveža in hkrati ohranjala nedotaknjenost gora. Treba pa je poskrbeti tudi za ustrezno infrastrukturo in kako- vost storitev za planince. Podrobneje je turizem v gorskem svetu predstavljen v programu Slovenske Alpe – Evropski gorski biser. Program – novost tako v Sloveniji kot svetu – se tematike loteva celovito, v sodelovanje vklju čuje gospodar- stvo, predstavljen pa je skozi splet marketinških aktivnosti. Andrej Raspor je na podlagi analize statisti čnih podatkov in dostopne literature v referatu z naslovom Pomanjkanje kad rov v slovenskem gostinstvu in turizmu opozoril na eno klju čnih težav na obeh podro čjih. Šole za kuharje in natakar- je, ki so med najbolj defi citarnimi poklici, ne pokrijejo niti temeljnih potreb. Defi citarnost bo v prihodnje glede na tren- de naravnega gibanja prebivalstva še ve čja. Če bo Vlada RS želela izpolniti zelo ambiciozne cilje na podro čju turizma in gostinstva, bo morala vzpostaviti fl eksibilnejše pristope na podro čju usposabljanja in zaposlovanja. Prav vrzel v znanju pa je, poleg stanovanjske politike, najbolj pere ča pri uvozu delavcev iz tujine, s katerimi bo v prihodnje treba dopolnje- vati trg delovne sile. Metod Šuligoj je predstavil referat Kvantitativni in kvalita- tivni kadrovski izziv v gostinstvu v odnosu do kakovosti. Kot akter gostinske dejavnosti se tudi slovensko gostinstvo spopa- da s podobno problematiko. Do defi citarnosti, ene med glav- nimi težavami, prihaja v Sloveniji zaradi vse manjšega vpisa v srednje gostinske šole in zaradi fl uktuacije že zaposlenih, do pomanjkanja kadrov pa prihaja tudi zaradi ve čjega investi- cijskega ciklusa podjetij v zadnjih letih. Druga ve čja aktualna 27. MEDNARODNA KONFERENCA O RAZVOJU ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI: ZNANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ – SEKCIJA MANAGEMENT V TURIZMU Portorož, Hotel Bernardin, 19. 3.–21. 3. 2008 Glasnik SED 48|1,2 2008 88 Poročila Andrej Šumer in tudi prihodnja težava pa je znanje. S spremembo Zakona o gostinstvu so odpravljene minimalne zahteve po izobrazbi, kar pomeni, da ni omejitev za opravljanje del kuharja, na- takarja in receptorja. Vprašanje je tudi, kako bodo podjetja sposobna nastopati na trgu dela z lastnim usposab ljanjem no- vincev in obstoje čih zaposlenih, da ne bodo le obdržala ravni storitev, ampak da bodo hkrati zagotavljala napredek in rast. Referat z naslovom Yield management – orodje obvladova- nja donosov v hotelirstvu sta predstavili Gordana Ivankovi č in Melani Konrad. Yield Management je orodje vodenja po- slovanja, s katerem ta zagotavlja skupno maksimiranje pri- hodkov na dnevni osnovi. S celovitim Yield Managementom, ki je v hotelskih podjetjih razli čno razvito, bi lahko dosegali visoke rezultate. Predstavili sta predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za njegovo uporabo in nato povzeli njegove te- meljne zna čilnosti ter preu čili stanje v konkretnem podjetju. Popoldanski del predstavitev je prevzela Marija Ovsenik. Jo- že Kranjc je najprej predstavil referat Nekatera aktualna zna- nja za razvoj e-turizma, v katerem je poudaril, da navkljub mnogim podatkom danes še vedno pogrešamo kakovostne in- formacije. Danes se pri reševanju tega problema uporablja in- formacijska logistika, za ve čjo u činkovitost pri zagotavljanju relevantnih informacij se razvijajo novi koncepti in metode, kakor tudi tehnologije za komercialno uporabo. Zaradi svojih globalnih razsežnosti in dinamike razvoja sta danes turizem in medmrežje organsko povezana, kar potrjujejo številne ana- lize medmrežnega prometa. Podatki o potovanjih so na spletu med najbolj iskanimi, zato je obvladovanje iskalnega trženja in e-trgovanja v tem času klju čni dejavnik razvoja e-turizma, česar pa v Sloveniji bodisi še ne vemo bodisi ne znamo izko- ristiti. Darja Radi ć je predstavila dva referata, v prvem, z naslovom Predlog metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turisti čnih destinacij, je poudarila, da v sodobnem turizmu management turisti čne destinacije po- staja nov, vsestranski strateški pristop za doseganje njene konkuren čnosti na globalnem trgu, v Sloveniji pa še ni dose- gel bistvenega razvojnega premika. Razlog za relativno ne- uspešnost je tudi odsotnost strokovno-analiti čnih podlag, ki bi nosilcem strateškega razvoja na državni in lokalni ravni omogo čal pripravo u činkovitih ukrepov. Predlog metodolo- škega orodja, ki ga je predstavila avtorica, je lahko podlaga za nadaljnjo znanstveno in strokovno obravnavo. V drugem referatu z naslovom Predlog modela regionalne organizira- nosti turizma na Gorenjskem je avtorica predstavila predlog modela vzpostavitve u činkovite organiziranosti turizma na regionalni ravni, in sicer za uspešno uresni čitev razvojnih ciljev gorenjskega turizma, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu vseh zainteresiranih subjektov turisti čnega siste- ma regije, v njem pa so opredeljene funkcije managementa turisti čnih destinacij. Predlog je nastal v okviru Regionalne- ga razvojnega sveta – Odbora za turizem, katerega člani so predstavniki turisti čnega gospodarstva, lokalnih turisti čnih organizacij, ob čin, turisti čnih nevladnih organizacij in izo- braževalnih organizacij s podro čja turizma. Dora Smolni ć Jurdana in Dragan Magaš sta v referatu Tou- rism Destination Management – Specifi c Issues in Coastal Areas poudarila, da turizem vpliva tako na prebivalstvo kot na okolje, zveza med turizmom in varovanjem okolja pa je zelo kompleksna. Danes so turizem unikatna doživetja, kul- turni dogodki in ekološke danosti. 3S oziroma 4S destina- cije morajo dodati nove produkte in izboljšati svojo »morje – sonce« ponudbo. Turizem mora stremeti tako k izboljšanju življenja lokalne skupnosti, boljšemu ekonomskemu stanju, zaposlovanju lokalne delovne sile kot trajnostnemu ekološke- mu razvoju. Marinela Dropuli ć, Aleksandra Krajnovi ć in Pavlo Ruži ć so predstavili referat Albergo Diffuso Model – A Solution to Su- stainable Development of Tourism. Albergo Diffuso Model je nov tip preno čišč za doseganje maksimalnega izkoristka kulturne in naravne dediš čine izbrane destinacije. Model de- luje v Italiji, kjer že pregledujejo prve rezultate njegovega delovanja. Omenjeni tip preno čišč se razlikuje od hotelov, ki delujejo na principu masovnega turizma. Darko Safti ć in Desimir Boškovi ć sta v referatu Health Tou- rism as a Segment of the Tourism Offering of Rural Istria predstavila nov trg globalnega turizma, ki ponuja zdrav na- čin preživljanja dopusta, turiste oskrbuje s terapijami in se osredoto ča na promocijo zdravja in pomembnost preventivne medicine. Turistom je tako omogo čeno, da dopust preživijo zdravo in ob zdravstvenih storitvah specializiranih institucij, s čimer bi v Istri uspeli v prizadevanju za podaljšanje poletne sezone. Razli čne oblike preventivnih terapij, rehabilitacij in wellnessa se v zadnjih letih izjemno hitro razvijajo in so po- leg kulturnega in kongresnega turizma tržna niša z velikim potencialom tako v Sloveniji kot svetu. Ta tip turizma se po- nuja v kombinaciji s prehrano, z izleti ipd. Sara Baša in Massimo Manzin sta predstavila referat Vpliv napitnine na fl eksibilnost dela. V času vse ve čje konkuren- ce med podjetji je fl eksibilnost dela in zaposlitve v Sloveniji zanimiv pojav, ki ponuja možnosti za zniževanje stroškov in lažje prerazporejanje delavcev. Napitnine se razume kot na- grado za kakovostno opravljeno delo, delavec pa jo prejme neposredno od gosta ali stranke. Prejemanje napitnine je za zaposlene velik motivator pri delu, hkrati pa pove čuje raven njihovega zadovoljstva in vpliva na njihovo pripravljenost za bolj fl eksibilne oblike dela in zaposlitve. V referatu Kadri v turizmu je Anton V orina poudaril dejstvo, da smo turizem ljudje, podvrženi spremembam v svojem ob- našanju, odlo čanju in svojih potrebah; te spremembe pa je težko predvideti in upoštevati. V Sloveniji je podro čje kadrov v turizmu slabo raziskano. V referatu je avtor analiziral prob- lematiko zagotavljanja turisti čnih kadrov v Sloveniji in drug- je v Evropi in podal nekaj predlogov za rešitev omenjenega problema. Marija Ovsenik in Rok Ovsenik sta predstavila referat Inova- tivnost kot konkuren čna prednost. Rde ča nit referata je bila, da so mladi v Sloveniji v procesu šolanja (osnovna in srednja šola) iz leta v leto manj inovativni. Ta težava je še izrazitejša v panogi s tako visoko rastjo, kot je turizem, kjer je dnevna potreba po inovacijah. Naslednji dan je sekcijo vodil Desimir Boškovi ć, ki je sku- Glasnik SED 48|1,2 2008 89 Poročila Andrej Šumer paj z Mirjano Kova či ć in Darkom Safti ćem predstavil referat Interdependence of Sustainable Development and Tourism Adriatic and Rural Regions. V njem so se lotili varstva oko- lja, predvsem morskega in podeželskega, ki sta najpomemb- nejša za razvoj turizma na Jadranu. Hrvaška je tradicionalno usmerjena v turizem, vse smernice kažejo, da bo turizem v prihodnosti postal gonilna sila ekonomskega razvoja. Za ka- kovostni turisti čni razvoj pa bo treba razviti strategije, pri- lagojene okolju in trajnostnemu razvoju, saj današnji turisti iš čejo urejeno okolje. Avtorja sta analizirala medsebojno od- visnost trajnostnega razvoja in lokalnih skupnosti na obali in v zaledju in poudarila pomen lokalne skupnosti za razvoj turizma. Marija Bušeli ć, Ines Kersan Škabić in Kristina Afri ć Rakito- vac so predstavile referat Cluster and Rural Tourism. 'Poslov- ne skupine' (clusters) so v turizmu zelo pomembne in ponu- jajo dobre možnosti za razvoj turisti čne destinacije. Vendar poslovni gosti zahtevajo kakovostno ponudbo, ki naj med drugim vklju čuje tudi najrazli čnejše možnosti »razvajanja«. Jana Špec je predstavila referat Menedžment turisti čne desti- nacije na primeru Bleda. Razvoj turisti čnih destinacij v Slo- veniji zaostaja za drugimi turisti čnimi državami, pomemben razlog sta pomanjkanje znanja in nerazumevanje koncepta. Avtorica je predstavila razvoj turisti čne destinacijske organi- zacije na Bledu (zgodovina), temeljne funkcije sedanje TDO in probleme njenega delovanja ter fi nanciranja. Naslednji sem predstavil svoj referat z naslovom Model uspe- šnega razvoja podeželja – Olimje avtor pri čujo čega prispev- ka, in sicer sem predstavil tri pomembne akterje kulturnega turizma: verski turizem, gastronomski turizem in vlogo kul- turnega turizma v pou čevanju mladih. Vsako med naštetimi podpanogami sem obrazložil teoreti čno in na podlagi neka- terih 'študij primerov' (case studies) ter povezal s terenskim delom v kraju Olimje. Slednji je med najuspešnejšimi in naj- mo čnejšimi modeli razvoja podeželja v Sloveniji in dober pri- mer, kako lahko uspešen razvoj kulturnega turizma doprinese h kakovostnejšemu življenju in razvoju kraja. Tihomir Lukovi ć je predstavil referat Leadership of Nau- tical Tourism Ports as a Strategic Model of Economic De- velopment in the Mediterranean. Navti čni turizem je med pomembnejšimi turisti čnimi panogami v Mediteranu in po- staja novi razvojni potencial in nosilec regionalnega razvo- ja. Pristaniška mesta v Mediteranu kažejo vse karakteristike nosilcev ekonomskega razvoja tako na lokalni kot regionalni ravni. So najboljši odgovor na specifi čna povpraševanja v evropskih in drugih državah. Mediteran ni zgolj najmo čnejši turisti čni trg na svetu, ampak tudi nova priložnost za privab- ljanje gostov. Zadnje raziskave so tudi pokazale, da bo treba v prihodnje navti čni turizem prilagoditi globalnemu tržnemu povpraševanju. Nadia Pavia, Branka Berc Radiši ć in Saša Ivanovi ć so pred- stavile referat Management in Marketing Positioning of Hotel Offer in Istria. Avtorice so predstavile razli čne hotelske sto- ritve in poudarile, da ima Istra izjemne priložnosti za tovrstni razvoj, saj se povpraševanje po kakovostnih in raznolikih sto- ritvah zelo hitro spreminja. Sledil je referat Na črtovanje v managementu prireditev Ma- rijane Sikošek in Massima Manzina. Omenjena dejavnost je »stara« šele slabi dve desetletji. Med številnimi funkcijami prireditev je temeljna funkcija na črtovanje, na kateri slonijo vodenje, usklajevanje, vrednotenje in kontroliranje. Darko Safti ć in Desimir Boškovi ć sta predstavila referat Wi- ne Roads, Olive Oil Roads and Ecological Honey as a Part of Rural Istria`s Tourist Offer. Vinske ceste so v Istri pomemben del turisti čne ponudbe in omogo čajo nove pristope h kultu- ri uživanja vina. Turisti lahko pri ponudnikih, vklju čenih v vinske ceste, pokušajo in kupujejo najrazli čnejša vina. Vin- ske ceste potekajo na obmo čju Buj, Pore ča, Buzeta, Rovinja, V od njana in Pazina. Poleg vina so za Istro zna čilne tudi oljke, zato tam poznajo tudi olj čne ceste. Zaradi klimatskih spre- memb v zadnjih letih so severna obmo čja Istre vedno bolj bogata z oljkami. Istra je »top« destinacija za ponudbo oljk, cilj olj čnih cest pa je promocija oliv, olj čnega olja in drugih izdelkov. Avtorja sta predstavila tudi ekološki med, ki nastaja v panjih pod stalnim nadzorom »kontrolne postaje«. Med je zaradi specifi čnih pogojev nastajanja in višje kakovosti draž- ji, vendar so zanj turisti pripravljeni pla čati ve č. Danes je v Istri malo ponudnikov ekološkega medu, vendar se jih v pri- hodnosti pri čakuje ve č. Andrej Raspor, Marijana Sikošek in Massimo Manzin so predstavili referat Zakonska ureditev spletnega igralništva kot posledica njegovega razvoja. Spletno igralništvo obravnavajo kot globalno dejavnost, ki v zadnjem desetletju beleži naglo rast. Predstavili so zakonodaje evropskih držav in njihove posebnosti. Ugotovili so, da je zakonska ureditev spletnega igralništva v vsaki državi druga čna in nujno potrebna, saj zagotavlja legalno poslovanje in boljši nadzor nad spletnimi ponudniki iger na srečo. V času interneta je to nujno potreb- no, saj se bo s spletnim igralništvom vsako leto ukvarjalo ve č gostov. Zadnji referat z naslovom Interaktivni efekti turisti čnih pro- duktov je predstavil Božidar Veljkovi č. Zidaniški turizem se je na obmo čju Posavja oblikoval v zadnjih letih in predstavlja avtenti čno lokalno ponudbo. Turisti čna destinacija Posavje bi svojo ponudbo morala snovati na dejavnem medsebojnem povezovanju. Temeljna vsebina povezovanja in conditio sine qua non pri razvoju neke destinacije sta upoštevanje eti čnih standardov na ravni lokalnih kooperacij in korektna poslovna komunikacija med subjekti ponudbe. Sodelovanje na mednarodni konferenci je koristna izkušnja. Če na podlagi referatov strnem ugotovitve, bo treba v prihod- nje stremeti predvsem h kakovostni, celostni in trajnostni po- nudbi, najpomembnejši vir informacij in najmo čnejše tržno orodje ponudnikov pa bo splet. Kulturni turizem, eko-turizem in druge razvijajo če se panoge bodo v prihodnje najpomemb- nejši del turisti čne ponudbe, saj se razvijajo tudi v nekdaj ti- pi čnih »plažnih« destinacijah. Velik del odpade tudi na naglo vzpenjajo či se podeželski turizem, čeprav bo v Sloveniji na tem podro čju treba še veliko postoriti. Organizacija mednarodne konference je bila na visoki ravni. Njen naslov Znanje za trajnostni razvoj pa dokazuje, da bo treba v prihodnje graditi predvsem na trajnostnih produktih.