DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 14. • 28. MARCA 1958 o leto xvn. 9 CENA 20 DIN PROLETARCI VSEH 0E2EL, ZDRUŽITE SE!
Odgovornost pred skupnostjo
ALI PRAVILNO RAZPRAVLJAMO 0 ZAKLJUČNIH RAČUNIH?

Najprej nekaj podatikov, kako delavski svetj nekaterih podjetij Razpravljajo o zaključnih računih:
H> Delavski svet podjetja »Kamnik«, v Kamniku je šest nr razpravljal o zaključnem računu; o vseh njegovih sestavnih delih: o materialnih stroških Proizvodnje, o storilnosti dela, o delitvi dohodka, o bodoči proizvodnji. ..
# Delavski svet trgovskega Podjetja ».Slovenija šport« v Djubljani na prvem zasedanju Po prisilni upravi sploh ne bi
Delavski svet je sklenil: dva milijona dinarjev bomo porabili za dopust, denar v višini polovične mesečne plače celotnega kolektiva bomo porabili za stanovanja in dograditev ambulante in zobnega oddelka. Kolektiv pa naj dobi še eno mesečno plačo...
Dve plači so lani že razdelili. Letos še eno. Pri prodaji elementov in aparatov pa so ustvarili 70»/« dobička...
Kaj lahko razberemo iz naštetih podatkov? To, da se nekateri delavski sveti sploh ne za-
vedajo, kako pamemibma je razprava o zaključnem računu, kako važen dokument je zaključni račun za kolektiv in za skupnost.
Zaključni račun je za podjetje najvažnejši dokument. Iz njega je moč razbrati, kako je kolektiv gospodaril v letu dni. Nič manj pa niso važni vsi ti podatki tudi za skupnost Za kio-mune. Iz njih lahko organi komune razberejo, kako je naraščala proizvodnja, kako delovna storilnost, kakšni so materialni stroški, v kakšnem položaju je podjetje, skratka
razberejo lahko vrsto podatkov, ki so važni za planiranje v naslednjem letu. Ob potrditvi zaključnega računa se odmerjajo zadnje obveznosti do skupnosti, se razporede sredstva, ustvarjena v letu dni, na sklade in osebne dohodke zaposlenih. Še več. razprava o zaključnem računu je pravzaprav izhodišče za podrobno razpravo, kako naj kolektivi gospodarijo v tekočem letu, česa s® morajo izogibati, da bodo uresničili proizvodni plan, ustvaril toliko sredstev, da bodo lahko izpolnili vse družbena obveznosti in si izplačali prejemke. Drugače povedano: razprava o zaključnem računu j-e razprava o dveh sestavnih delih enotnega procesa, o proizvodnji in razdelitvi. Ce pa se vsa razprava zoži le na delitev dobička, ločujemo ta dva sestavna dela. Kot smo videli iz nekaterih uvodnih podatkov, pa se to dogaja. Vprašajmo se, kje so vzroki za takšno ravnanje?
Vzroke lahko iščemo v tem, ker strokovni aparat podjetja ne obrazloži organom upravljanja zaključni račun tako, kot bi ga moral, t. j. je poljudno, razumljivo. Vzroki so v tem, ker zaključnemu računu marsikdaj
razpravljal o gospodarskem položaju podjetja in zaključnem računu, če ga na to ne bi opozoril predsednik občinskega sindikalnega sveta. Na to opozorilo so odšli iskat računovodkinjo. Ta 5e članom sveta na hitrico povedala nekaj podatkov o trenutnem položaju podjetja, o dohodku, prometu, odpisih itd. Vsa razprava se je zožila na razdelitev 700.009 dinarjev dobička — za plače...
© Delavski svet Steklarne Rogaška Slatina je sklenil, naj se kolektiv odreče delitvi dobička za plače. Ta denar naj po-rabi za gradnjo vodovoda In eeste... Kolektiv se je strinjal * sklepom delavskega sveta.
@ Upravni odbor Litostroja je Predlagal delavskemu svetu, da bj izplačali za plače nad tarifnimi postavkami še polovico niesečne plače. Del dobička za Plače v višini 18 milijonov dinarjev pa naj bi porabili za gradnjo stanovanj. Na zasedanje delavskega sveta, ko so razprav-Uali o zaključnem računu, je Prišlo tudi nekaj članov kolektiva. Na zahtevo teh je delavski svet sklenil razdeliti ves denar za plače. S tem denarjem, z ^Smirni milijoni dinarjev iz občinskega stanovanjskega sklada in z 10c/o prispevkom zadružnikov, pa bi lahko po predlogu upravnega odbora najeli 140 milijonov din kredita za gradnjo 55 stanovanj. V Litostroju je 400 Prosilcev za družinska in samska stanovanja. Nanje ežko čakajo. Ce bj delavski svet sklenil dru-5ače, kot je, bi 14°/ii prosilcev čakalo na stanovanje samo tako dolgo, dokler ne bi bila zgrajena, Tako pa...
© Člani delavskega sveta v ljubljanskem podjetju Teleko-niunikacije so razpravljali o zaključnem računu. Razprava se je med drugim zožila na delitev dobička, čeprav bi veljalo o ustvarjanju dobička spregovoriti tudi z druge strani. Pri prodaji elementov in aparatov so v tem Podjetju ustvaril nad 700/o dobička nad lastno proizvodno ceno. Računovodja, ki je razlagal zaključni račun, ni tega in še mno-gih drugih rtvari podrobno razčlenil, ni povedal, koliko sredstev ,je vložila skupnost za zgradnjo podjetja, kako je to vplivalo na ustvarjanje dohodka v Posameznih letih in podobno. *es dohodek v minulih letih je Pripisal zaslugi kolektiva z besedama:
»Ker smo dobro, gospodarili, smo zaslužili plačo in pol.« (Po-*^bil ie povedati, da so po dve Plači že razdelili.)
t5lan delavskega sveta, ki je ^»raševal, zakaj ima podjetje Msoko režijo, tega ni zvedeL
Volitve za zvezni zbor zvezne ljudske skupščine in republiške zbore ljudskih skupščin so zaključene. Z izidom volitev smo lahko zelo zadovoljni. čeprav je bilo ponekod slabo vreme, je bila udeležba na volitvah v pri-
merjavi z zadnjimi volitvami pred štirimi leti za 4.6°/o večja. (Od 89.4 je v vsej državi narasla na 94l)/i(.) Tudi število praznih volilnih listkov — tistih, ki niso volili kandidatov — se je zmanjšalo (od 4.3 na 3.3o/o za vso državo). V
Sloveniji je glasovalo 973.504 ali 93.80/0 volivcev. — Ta teden pa so bile tudj volitve za zvezni in republiške zbore proizvajalcev. Odborniki zborov proizvajalcev ljudskih odborov so izvolili 78 poslancev, in sicer 69 poslancev iz prve skupine in 9 poslancev iz -kmetijske skupine. Odborniki okrajnih zborov proizvajalcev pa so izvolili 216 ljudskih poslan, cev v zvezni zbor proizvajalcev, in sicer iz skupine industrije, trgovine in obrti 168, iz kmetijske skupine pa 48 poslancev. (Na slik) volitve za republiški zbor proizvajalcev v Ljubljani.)
niso priloženi številni in nadvse potrebni podatki — analize. Za kakšne obrazložitve in analize gre? Zaključni račun je le kopica suhoparnih številk, če niso priložene analize o obsegu ustvarjene proizvodnje, o ustvarjenem dobičku (kje je nastal in po čigavi zaslugi), o sredstvih podjetja, o gibanju cen, skladih gospodarske orga-niizaciije, trošenju sredstev za osebne dohodke, za materialne stroške, za dnevnice, potovanja in reprezentanco. Skratka, k za-kjučnemu računu velja priložiti preprosto razloženo poslovno poročilo, iz katerega naj člani delavskega sveta razberejo, kakšni so uspehi, kakšne slabosti, s kakšnimi5 težavami so se borili pri delu v posameznih oddelkih, obratih, delavnicah in službah, kako naj delajo, da bodo uspehi v naslednjem letu boljši.
Ce člani delavskega sveta ne dobe teh podatkov nekaj dni pred zasedanjem, da bi jih lahko podrobneje proučili, potlej je zaman pričakovati, da bodo raz-pravljaili, ka‘ko so gospodarili in kako naj bi gospodarili v bodoče. Naveličano poslušajo naštevanje suhoparnih številk in razprava se vname le tedaj, ko gre za delitev dohodka.
Povsod ne ravnajo tako. Marsikje, kot smo videli, pa so ravnali tako. Alj so tisti delavski sveti, ki so živahno razpravljali le o razdelitvi sredstev, ne pa tudi o gospodarjenju v minulem letu, opravičili pred skupnostjo svojo nalogo upravljialca? Na, niso jo upravičili, Ker se niso pomenili o slabostih, ki so zmanjšale njihove proizvodne uspehe, ' se bodo le-te ponavljale še vnaprej in zaman je pričakovati, da bodo uspehi v naslednjem letu kaj boljši.
Pri sprejemanju zaključnega računa gre torej za kaj več kot samo za razpravo o delitvi sredstev. Gre za obračun pred skupnostjo, za obračun, kako je kolektiv gospodaril s sredstvi, ki so mu bila zaupana v upravljanje.
©
©
SESTANEK POLITIČNEGA AKTIVA V INDUSTRIJI KOVINSKIH IZDELKOV V KOŠAKIH
ZA DVA DINARJA
OOSPODARSKE SPODBUDE
©
®
m
©
m
KER NI BILO TESNEGA SODELOVANJA MED KOLEKTIVOM IN VODSTVOM PODJETJA, KER VES DELOVNI KO. LEKTIV NI RAZPRAVLJAL IN SKLEPAL O VSEH VAZNIH STVAREH, SO SE DOGAJALE NEPRAVILNOSTI, KI SO POVZROČALE NEGODOVANJE IN HUDO KRI.
in očrnili vse povprek in tudi prav in kaj ni, potlej pa skup-tisto,^ kar je bilo dobrega in no reševali vse važne zadeve, uspešnega. Gre za to, da bi si skupno premagovali težave in enkrat pogledali iz oči v oči in se tudi veselili uspehov, se kol možje pogovorili, kaj je	J. V.
S sUupnimi močmi
Pred dnevi smo pisali našim dopisnikom tole:
»Prosimo Vas, sporočite nam, ali v vaših občinah že kaj razpravljajo o ustanovitvi skupnih skladov: podjetje —* občina.. .•«
Mislili smo, da bomo dobili dopise o tej stvari le iz dveh, treh občin. Ce boste dobro prebrali naš list, boste lahko opazili, da v številnih občinah ne samo razpravljajo, temveč že kar snujejo takšne skupne sklade. Zakaj smo prosili dopisnike, naj nam pišejo o teh stvareh?
Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni Ust FLRJ 54-57) razširja načela o uporabi sredstev iz »sklada skupne uporabe«. Po teh predpisih lahko podjetja trošijo sredstva predvsem v takšne namene, ki jih narekuje sedanji družbeno-gospodarski položaj, to je za gradnjo stanovanjskih hiš, otroških zavodov, za gospodinjske servise in druge objekte družbenega standarda. Podjetje lahko svoj denar posodi v te namene, lahko pa jih vloži v družbeni standard tudi brez povračila.
Doslej so v marsikateri občini tarnali takole:
Pri nas bi potrebovali pralnico in krpalnico, vendar ...
Mi nimamo otroškega vrtca, gradili bi ga, pa...
Naši delavci se vozijo dve, tri ure daleč. Potrebovali bi stanovanja. Toda...	1
Vsako takšno tarnanje se je ustavilo ob tistem: vendar ... pa ... toda... Nadaljevanje vsake takšne besede pa je — denar. Vendar, ali je vselej in povsod denar edini pogoj, da bi lahko uredili vrsto perečih vprašanj. Ne vselej in povsod. Marsikdaj bi lahko denar našli, saj ga ponekod brez haska potrošijo za izlete v tujino, za razdelitev nagrad, za graditev luksuznih stanovanj, dragocenih avtomobilov itd. Da, denar bi lahko našli, če ga ponekod trošijo za vse to, vendar manjka nečesa. Manjka namreč občutka za človekove potrebe, za njegove težave, manjka razumevanja za skupno stvar, za sodelovanje med vsemi činiteiji v soseski, ki bi lahko s skupnimi močmi marsikaj uredili. Pogostokrat v tem ali onem kraju spregledajo, da je graditev stanovanj in naselij z vsemi komunalnimi napravami gospodarsko vprašanje. Toda, ali lahko vse to ureja občina sama? Ali je dolžna urejati vse sama? Ne. Gospodarske organizacije in komunalne skupnosti so tisti najpomembnejši činiteiji, ki morajo uresničevati smotre naše skupne gospodarske politike. Ponekod se dogodi, da se gospodarska organizacija ogradi z visokim plotom in trdi, da je prav nič ne brigajo komunalna vprašanja v občini, gradnja stanovanj, gradnja zdravstvenega doma, otroškega vrtca itd. Vendar, ali je gospodarska organizacija res izolirana enota v okviru komune? Ne. Njena proizvodna politika se mora skladno povezovati prek občine in njenega družbenega plana z družbenim planom skupnosti v vseh temeljnih odnosih in ciljih. Cilj pa je rast proizvodnje, zboljšanje življenjske ravni.
In če trdimo to, potem se morata i komuna i gospodarska organizacija združiti, zbrati sredstva in z združenimi močmi zgraditi to, urediti ono, kar je pač v korist delovnemu človeku.
S sedanjimi gospodarskimi predpisi, zakoni in uredbami, ki so že v veljavi, so podjetja dobila veliko večjo samostojnost. In komune, kot ekonomsko družbene skupnosti, imajo večje pristojnosti. Komune postajajo najvažnejši predstavnik družbe pri vsklajevanju ekonomike podjetij s splošno gospodarsko politiko. To je prvenstvena družbena vloga občine. In če stvari razumfelno tako, potlej je njena dolžnost, da spodbuja gospodarske organizacije k ustanavljanju skupnih skladov, k urejanju vseh stvari, ki vplivajo na standard zaposlenih, na boljše gospodarjenje, večjo proizvodnjo. In spet je dolžnost podjetij, da ob sodelovanju občin skrbe za finansiranje teh skupnih skladov, dolžnost organov upravljanja je, da nadzoruje, kako se ta njihova sredstva, vložena za skupne namene, trošijo, za kaj se trošijo, kje jih je treba predvsem porabiti, da se bodo hitreje obrestovala, da bo od teh naložb večja korist za vse občane.
Ce bomo prišli v vseh občinah do takšnega skladnega delovanja, potlej bo lahko marsikaj storjenega. Komuna kot širša soseska in vsi njeni člani, torej tudi delovni kolektivi bodo imeli od tega velike koristi. Komuna bo imela na ta način najboljši pregled nad vsemi potrebami in sredstvi in o vseh stvareh bo lahko odločala s širšega družbenega vidika. Z združevanjem teh sredstev na prostovoljni podlagi, z udeležbo zveznih in republiških kreditov bo lahko dosegla pomembnejše uspehe pri urejanju posameznih stvari, ki vplivajo tako ali drugače na življenjsko raven občanov.
Dvajsetega marca se je v Industriji kovinskih izdelkov v Košakih sestal partijski in sindikalni aktiv ter razpravljal o nekaterih perečih problemih, se pravico nepravilnostih v tem podjetju. Lahko rečem, da takšnega sestanka v tem podjetju že dolgo ni bilo, mislim predvsem tako živahnega sestanka, polnega odkrite in konstruktivne graje ter predlogov za odpravo slabosti. Naj zapišem nekaj najvažnejših ugotovitev in predlogov.
— Premijski sistem, ki so ga uveljavili v podjetju, je slab in povzroča več škode kot koristi, Zgodilo se je, da so nekaterim delavcem izplačevali le dva dinarja na mesec in to imenovali — premija. Delavci so seveda negodovali in skušali dopovedati vodilnim ljudem v podjetju, delavskemu svetu in upravnemu odboru, da vendar niso otroci in da naj jih ne »spodbujajo« s takšnimi premijami. Naenkrat pa so zvedeli, da jim premij sploh ne bodo več izplačevali, ker so pač premajhne; vse tiste, ki imajo velike premije (predvsem vodilne uslužbence), pa bodo še naprej »spodbujali« s premijami. Ta ukrep je razhudil številne delavce in razburjenje se do danes še ni poleglo.
Sindikalni odborniki in komunisti so sklenili, da bodo predlagali delavskemu svetu, naj razveljavi sedanji premijski pravilnik in sestavi komisijo. ki bo temeljito proučila, katero delovno mesto je po-
trebno premirati, kako visoke naj bodo premije in kakšna naj bodo razmerja med najnižjimi in naj višjimi.
— Poslovanje podjetja je površnb, organizacija dela, zlasti nabave, je slaba. Vodilni ljudje v podjetju govore, da bi bilo treba preusmeriti proizvodnjo in izdelovati predmete, za katere je na tržišču večje povpraševanje, niso pa še ugotovili, kaj bi izdelovali, ker, kot pravijo, tržišča ne poznajo. Zanimivo pa je, da so že kupili večje količine materiala in orodja, ki ga ne potrebujejo in za katerega ne vedo, če ga sploh bodo potrebovali.
Sindikalni odborniki in komunisti so ugotovili, da se take napake ne bi dogajale, če bi bilo sodelovanje med kolektivom in vodstvom podjetja tesnejše, če bi o vseh tako važnih stvareH kot so premije, organizacija dela, preusmeri-' tev proizvodnje itd. razpravljal in sklepal ves kolektiv. Doslej va so v tem podjetju premalokrat vprašali delavce, kakšno je njihovo mnenje, in zgodilo se je, da še tedaj niso upoštevali njihovih predlogov. Odtod negodovanje in jeza. Delavci se zavedajo pravic in ne puste, da bi jim jih nekdo kratil.
Na sestanku so sklenili, da bodo o vseh teh problemih razpravljali na predvolilnih sestankih kolektiva. Ne gre za to, da bi sedaj, pred volitvami delavskega sveta, nanadali nekoga, iskali »grešnega kozla«
r
KRIZA GRUPNIH DELAVSKIH SVETOV
v jeseniški Železarni
Ne ukiniti, ampak reorganizirati — Delavski sveti naj bodo po ekonomskih enotah
V jeseniški železarni že precej časa razpravljaj« o krizi, v kateri so se znašli njihovi grupni in obratni delavski sveti. Ta razprava 1 je 1 dosegla vrhunec prejšnji teden, ko so po posvetovanju, ki ga je organiziral sindikalni odbor železarne, odkrito postavili vprašanje: ali naj bi grupne delavske svete ukinili, ali jih postavili zopet na zdrave noge? Soglasen zaključek posvetovanje: Ne ukiniti, ampak reorganizirati.
Zakaj je prišlo do te krize? Jeseničani so med prvimi v Sloveniji uvedli po obratih železarne tako imenovane »obratne delavske sve.te« za razliko od »centralnega delavskega sveta«, ki je pravzaprav zakoniti delavski svet in tudi pred javnostjo predstavlja delavsko upravljanje železarne. Dotlej je moral tudi drobna obratna vprašanja reševati centralni delavski svet, zaradi česar so se njegova zasedanja vlekla po cele dni. v razpravi o takih drobnih vprašanjih so sodelovali le člani iz prizadetih obratov, drugi pa so se dolgočasili. Čeprav le kot posvetovalni organi (zakonite osnove zanje še sedaj nimamo), so
obratni delavski sveti sprva dobro reševali večino perečih obratnih vprašanj, in sicer z močjo svojih argumentov, s prepričljivimi predlogi. Zatem pa so v Železarni centralizirali obratne delavske svete: postavili so jih po grupah obratov. Tako so dobili devet grupnih delavskih svetov, dva obratna delavska sveta pa sta ostala še po starem. Tu je -začetek krize.
Grupni delavski sveti so obdržali poslovnike obratnih delavskih svetov, ki pa, mimogrede rečeno, da zdavnaj ne ustrezajo več današnji razvojni stopnji delavskega upravljanja. Še usodnejše pa je dejstvo, da te grupe niso ekonomske enote in so tudi zelo obsežne. V grupi predelovalnih obratov je menda sedem obratov, ki so vrhu vsega še teritorialno ločeni med seboj. Tako se je zgodilo, da so grupnemu delavskemu svetu predelovalnih obratov očitali, zakaj se je sestal samo dvakrat, le-ta se je v resnici sestal šestkrat, toda ne kot grupni delavski svet, ampak so se sestajali »ilegalni« obratni delavski sveti v okviru te grupe; njihove sklepe pa je grupni delavski svet
osvojil. Praksa je torej sama zanikala upravičenost centralizacije obratnih delavskih svetov. Zato je tudi razumljivo, da si v Železarni večina želi spet obratne delavske svete. Resnica bo nekje, v sredini: kjer je obrat ekonomska enota, bo bolje, če ostane delavski svet v obratu, drugače pa bo treba delavske svete ustanoviti tudi v širših ekonomskih enotah. Ekonomskih enot pa zaenkrat še nimajo v železarni. Dobiček se nepregledno pretaka iz obrata v obrat.
Druga boleča stran grupnih delavskih svetov so njihove pristojnosti. Vsi se pritožujejo, da se »posvetovalna« vloga grupnih delavskih svetov jemlje le preveč dobesedno. Sprejeli so že vrsto sklepov, ki so bik uresničeni ali pa ne — kakor je pač godilo, grupnemu šefu. Po več mesecev so grupni delavski sveti zaman čakali odgovor na svoje predloge. Zal je tudi centralni delavski svet ostal gluh za mnoge signale grupnih delavskih svetov. Sekretar tovarniškega komiteja ZK tov. Markelj pravi v zvezi s tem: »Zato so se tovariši v grupnih delavskih svetih popolnoma Upravičeno spraše-
vali: Ali kaj veljamo? Ali smo organ delavskega upravljanja, ali pa grupa ljudi, ki kdaj pa kdaj razpravlja?« ...
Grupnim oziroma obratnim delavskim svetom bo treba torej dati ustrezne pristojnosti. V novih poslovnikih bo še posebno važno razmejiti pristojnost v zvezi z upravljanjem in vodenjem podjetja oziroma obrata^ da ne bo več sporov med grupnim delavskim svetom ter šefom grupe in ne bo prvi kratil pristojnosti drugega.
Zaključek omenjene razprave, da grupnih delavskih svetov ne bodo ukinili, je torej na mestu in ga je bilo pričakovati. Ukinitev grupnih delavskih svetov bi v resnici pomenila velik korak nazaj v razvoju delavskega upravljanja v železarni. To bi bil predvsem dokaz, da politič-* n« vodstvo ni pravočasno reagiralo na signale o slabostih v tem upravljanju. Grupne oziroma delavske svete imajo 'delavci zs^-res za svoje organe. Treba pa jijl je še bolj približati delavcem ia jim določiti vseljeno dela.
I. Hi
SKUPNI SKLADI ZA
STANOVANJSKO GRADNJO IN V NOVI GORICI
KOMUNALNO UREDITEV
ZIHfcttLOVA
MAMI
Ziherlove Mami ni več. Ni še minilo pol leta, odkar so nekdanji »ilegalčki« počastili 70-letnico Ane Ziherlove, ki je med okupacijo tako požrtvovalno skrbela zanje. Nihče n; tedaj slutil, da ji zadnjič stiska roko. Prepričani so bili — kljub njeni visoki starosti in bolehnosti — da Se b()do še večkrat srečali z njo in se pogovorili o dneh, ko jih je skrivala pred tujimi nasilneži.
In zdaj naše Mami ni več med nami. »Ilegalčki« se ne bodo več srečavali z njo, s to požrtvovalno in materinsko nežno ženo, ki je vse, kar je imela najboljšega, dala vsem, ki so jo potrebovali, zlasti pa otrokom. Z njo je umrla velika žena, ma_ ti in borka. Toda spomin nanjo bo ostal, kakor bo ostal spomin na dneve, ko S| je naš narod prvič v zgodovini krojil svojo usodo, kajti Mami je bila ena tistih, ki so v tem času dali vse svoje moči za to, da b| bila usoda našega naroda lepša in srečnejša.
Občinski zbor proizvajalcev v Novi Gorici je na svoji seji dne 13. marca razpravljal in sklepal o ustanovitvi skupnih skladov med občino in podjetji za stanovanjsko gradnjo in ureditev komunalnih naprav. Delavskim svetom gospodarskih organizacij je priporočal, naj sedaj na predvolilnih sestankih za volitve novih delavskih svetov razpravljajo tudi o tem.
Zbor proizvajalcev je med drugim poudaril, naj gospodarske organizacije v okviru gradnje lastnih stanovanj predvidijo tudi potrebne prostore za razne servise, trgovske in obrt-
ne lokale, otroške sobe, igrišča itd.
V Novi Gorici, ki se iz dneva v dan razrašča, je zlasti treba urediti razne komunalne naprave; poti, kanalizacijo, Vodovod, javno razsvetljavo, čemur do sedaj niso posvečali dovolj pozornosti oziroma ne toliko, kot sami gradnji stanovanj. Marsikje so gradili stanovanjske hiše brez naprav, ki pa so prav tako nujno potrebne. Volivci so na zborih o tem čestokrat razpravljali, vendar občina s svojimi omejenimi sredstvi sama ni zmogla vsega tega urediti. Tudi sedaj tega ne bo zmogla, če ji
VRI
ne bodo pomagala podjetja denarjem iz svojih skladov.
V letošnjem letu nameravajo v Novi Gorici pokriti potok Koren, ki teče deloma na naši strani, potem pa ob državni meji preide v Italijo. V poletnih mesecih se širi iz njega neznosen smrad. Za to delo bo potrebno okrog 7 milijonov dinarjev. Nekatera podjetja so že obljubila, da bodo prispevala del sredstev.
Ce bo zamisel o sodelovanju občine in gospodarskih organizacij uresničena, bo res laže rešiti pereče komunalne probleme.	-j.
■ DfcNAU \\l\j
STALISCE SINDIKATA KEMIČNIH DEI.A.VCEV O IZPLAČEVANJU PREMIJ V TOVARNI ORGANSKIH BARVIL V CELJU
Dne 11. marca je bila seja lagati delavskemu svetu, naj izvršnega odbora sindikalne po- spremeni pravilnik in prizna družnice Tovarna organskih najvišjo premijo
barvil v Celju. Sindikalni odborniki so kritično presojali premijsko nagrajevanje v podjetju. Čeprav so lani premijski pravilnik spremenili, so vendar v jeseni dosegle premiije nenormalno višino. Najvišja premija je znašala 600.000 dinarjev.
Sindikalna podružnica je "na osnovi vsesplošne obravnave s pristojnimi sindikalnimi vodstvi in ljudskim odborom prišla do zaključka, da se je treba poslužifci zakonite pravice in zahtevati revizijo premijskega pravilnika ter vrnitev že izplačanih sredstev.
Izvršni odbor ie sklenil nred-
v višini polovične plače. Presežek premij naj bi vrnili podjetju v sklad lastnih sredstev podjetja. To določilo naj ne bi prizadelo delavcev, kajti njihove premije niso bile visoke in so dosegle v povprečju le 30% osnovne tarifne postavke. Delavski svet je predlog sindikalne podružnice sprejel.
Smatramo, da je taka revizija premijskega pravilnika povsem upravičena. To je resno opozorilo, da mora izplačevanje premij temeljiti na realni ekonomski osnovi. Politično zgrešeno je, če kdo izkorišča trenutno konjukturo. kot jo je imel omenjeni kolektiv. France Plazar
RAZMIŠLJANJE O DELAVSKEM SVETU V DOMŽALSKI TOVARNI »ML1NOSTROJ«
ZA PREDSEDNIKA...«
Kakor v mnogih drugih krajih, tako tudi v Domžalah manjka stanovanj. Delavcev, ki prihajajo od daleč v to industrijsko središče, je vedno več. Kup prošenj za stanovanja se nenehno veča. In nezakonitih selitev tudi ne manjka. Tako pripovedujejo delavci v tovarni »Mlinostroj« tudi tole:
Predsednik delavskega sveta tovariš D. se je poročil in pri starših mu je postalo pretesno. Iskal je primernejše stanovanje. Naposled ga je našel, se dogovoril z lastnikom hiše (čeprav so na občini to stanovanje dodelili že bolj upraviče-
nemu prosilcu) in se nezakonito vselil. Minilo je precej časa, preden je dobil odločbo, da ga bodo prisilno izselili. V tovarni je o tem pripovedoval tovarišem. Nekdo mu je dejal: »V takih primerih bi res kazalo, da bi odšel delavski svet pred stanovanje in preprečil prisilno izselitev« Predsednik pa je naglas pomislil: -To bi res zaleglo.« Nedvomno bi delavski svet to tudi storil, če ne bi predsednik sindikalne podružnice odšel k direktorju ter mu povedal, kako je s to rečjo. Predlagal mu je, naj telefonira na občino in doseže, da
KAKO SO V TOVARNI POLJEDELSKIH STROJEV V MARIBORU ZVIŠALI TARIFNE POSTAVKE VODILNIH USLUŽBENCEV
Kolektiv naj odloči
UPRAVNI ODBOR JE SKLEN IL, DELAVSKI SVET POTRDIL IN DIREKTOR JE POSTA L »GLAVNI DIREKTOR«, TEHNIČNI VODJA — »TEHNIČNI DIREKTOR«, SEF GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTOR JA »DIREKTOR RAČUNOVODSTVA«, SFF KOMERCIAL E »KOMERCIALNI DIREKTOR« IN V SKLADU S TEM SO ZVIŠALI TUDI NJIHOVE TARIFNE POSTAVKE.
Pred dnevi je okrajni sindikalni svet v Mariboru prejel dopis Tovarne poljedelskih strojev, v katerem mu direktor tega podjetja sporoča, da je delavski svet tovarne na svoji seji dne 27. decembra 1957 potrdil sklepe upravnega odbora o otvoritvi 16 novih delovnih mest, o ukinitvi štirih delovnih mest, o preimenovanju nekaterih delovnih mest ter o zvišanju tarifnih postavk na 27 delovnih mestih.
Na okrajnem sindikalnem svetu so dopis prebrali in se pošteno začudili. Ne -nad tem, da so odprli nekaj novih delovnih mest in ukinili nekaj starih; začudili so se, kako je mogel delavski svet potrditi sklepe upravnega Odbora o takšnem preimenovanju delovnih mest in zvišanju tarifnih postavk vodilnih uslužbencev. (2e samo to, da je upravni odbor skleoal o teh zadevah, delavski svet pa potrjeval njegove sklepe, ni prav. Upravni odbor bi lahko samo predlagal, delavski svet pa sklepal. Toda v tem primeru to ni najvažnejše.) Poglejmo, kaj je rečeno v omenjenem dopisu.
Sklep upravnega odbora o preimenovanju delovnih mest in zvišanju tarifnih postavk vodilnih ljudi v podjetju utemeljujejo takole: 1. Pred nastavitvijo novega direktorja so bile v podjetju »težke gospodarske razmere". Sedaj pa so razmere v podjetju boljše. 2. V podjetju želijo, da bi dobili več sposobnih strokovnjakov in »zajezili odhajanje preostale visokokvalificirane delovne sile". 3. Potrebno je bilo, da tiste tarifne postavke, ki niso v skladu z drugimi tarifnimi postavkami v istem podjetju, uskladijo in jih »spravijo v znosno razmerje«, kot je rečeno v dopisu. Zato so sklenili:
— Delovno mesto štev. 1 »direktor podjetja« s tarifno postavko 30.000 dinarjev se preimenuje v »glavni direktor« ter se za to delovno mesto odredi nova tarifna nastavka 40 tisoč dinarjev mesečno.
— Delovno mesto št. 3 »tehnični vodja« s tarifno postavko 28.500 dinarjev se preimenuje v »tehnični direktor« s tarifno postavko 38.000 dinarjev.
In tako dalje. Prej »šef gospodar sko-računskega sektorja«, sedaj »direktor računovodstva«, prej 23.000 dinarjev, sedaj 24.000. »Sef komerciale« je postal »komercialni direktor«, prej je dobival 21.000, sedaj pa 24.000 dinarjev. Sekretarju podjetja so zvišali tarifno postavko od 19.800 na 21.000 'dinarjev, glavnemu knjigovod-
ji od 19.000 na 20.000 dinarjev, šefu tehnične kontrole od 19 tisoč na 23.000 dinarjev, šefu proizvodnje od 20.000 na 23 tisoč dinarjev itd.
Na koncu pa je v dopisu rečeno: »V zvezi vseh spremefnb tarifnega pravilnika se dodaja, da je vsem sejam, na katerih so se obravnavale navedene spremembe, prisostvoval tudi predstavnik sindikalne podružnice.«
Okrajni sindikalni svet v Mariboru in Občinski sindikalni svet na Teznu sta razpravljala o teh sklepih upravnega odbora Tovarne poljedelskih strojev in izjavila, da se z njim kljub najboljši volji ne moreta strinjati. Ne strinjata se predvsem zato, ker se podjetje ni toliko povečalo, da bi bile potrebne omenjene spremembe in tudi odgovornost vodilnih uslužbencev ni večja kot je bila prej — spremenili so si le nazive. Če se želijo imenovati tako ali drugače, naj se imenujejo, tarifnih postavk pa ne morejo kar meni nič, tebi nič zvišati in prilagoditi nazivom. Razen tega pa okrajni in občinski sindikalni svet menita, da nove tarifne postavke vodilnih uslužbencev Tovarne poljedelskih strojev niso v sorazmerju s tarifnimi
postavkami v drugih podjetjih. Ne nasprotujeta spremembam tarifnega pravilnika, pa tudi ne zviševanju tarifnih postavk, če je le-to res potrebno, vendar bi bilo po njunem mnenju prav, če bi v Tovarni poljedelskih strojev ponovno razmislili, kolikšne naj bodo plače vodilnih uslužbencev, da bodo res v »znosnem razmerju« s plačami delavcev in tudi vodilnih ljudi v drugih tovarnah Če se je »predstavnik sindikata« strinjal s takšnim zvišanjem tarifnih postavk na 27 delovnih mestih, ni še rečeno, da se strinjajo tudi vsi odborniki sindikalne podružnice, da se strinja ves kolektiv. Ne bi bilo odveč, če bi tudi kolektiv vprašali za svet in mu dovolili, da pove svoje mnenje.
-z-č
predsednika delavskega sveta ne bodo selili. Direktor je uspel.
O tem dogodku so ljudje v tovarni pa tudi izven nje veliko govorili.
Člani delavskega sveta pravijo o tem takole: -Najbolj nas je razburilo, ker so nekateri občani dobili stanovanje, čeprav niso bili na prioritetni listi in do stanovanja niso bili kdo ve kako upravičeni. Dosti ljudi se je vselilo v stanovanje nezakonito, pa se jim ni nič zgodilo.«
Kar trdijo v tovarni, bo morda držalo. Prej so v Domžalah delili stanovanja, kakor je pač naneslo, zato so marsikomu napravili krivico. To so mi potrdili tudi na občini. Toda zdaj je tega konec. Stanovanja naj dobe tisti, ki jih najbolj potrebujejo. Tako smo dobili tudi odgovor na vprašanje, zakaj so nameravali prisilno izseliti predsednika delavskega sveta.
Predsednik delavskega sveta v pogovoru sicer pove, da je ravnal napak in da bi šel tudi v drugo stanovanje, če bi ga dobil. Domov pa nikakor noče iti.
Toda stvar še ni končana. Ce so njegove besede iskrene, zakaj je potem grozil, govoril nesmiselnosti, zakaj je hotel, da bi se zanj zavzeli vsi člani delavskega sveta in branili njegov protipravni postopek — nezakonite vselitve.
Sicer pa poglejmo, kakšen je kolektiv, kjer se je lahko pripetil ta dogodek.
To je mlad kolektiv. Ljudje so na svojih delovnih mestih 5 dobri strokovnjaki. Po tej strani bi jim stežka kaj očitali. Toda kadarkoli si sindikalni odborniki prizadevajo, da bi jih zbrali okoli sebe, pomišljajo in zelo neradi žrtvujejo malo prostega časa za sindikalni sestanek. Sindikalna organizaci-
ja je šibka, prešibka, da bi usmerjala in pritegovala delavce. Prehitro obupa, opusti načrte, še preden jih začne uresničevati. Naj navedem primer: O premijskem pravilniku so veliko razpravljali. Prvi je bil slabo sestavljen, zato so ga zavrnili. Drugega so pozneje razveljavili. Novega niso sprejeli. Razprave so se vlekle v nedogled. Izgubljali so čas, do skupnih stališč vodilnih uslužbencev in delavcev v proizvodnji pa se niso dokopali. In pri tem je ostalo.
Ob neki priložnosti so govorili o nagradi Zavoda za socialno zavarovanje. Na seji delavskega sveta je nekdo predlagal, naj bi dali vsakemu delavcu nekaj denarja. Predloga niso sprejeli. Denar so porabili za nakup zvočne sirene, polovico pa so ga namenili mladinski delovni brigadi. Se preden so končali razpravo, sta dva člana delavskega sveta sejo zapustila, češ če ne bosta nič dobila, zakaj bi...
Morda bi človek lahko nabral še več takih primerov. Toda že ta dva povesta dovolj. V tovarni bo treba okrepiti sindikalno organizacijo, da bo sposobna zastaviti krepko besedo. Podružnico pa bi moral krepko podpirati občinski sindikalni svet.	N.	B.
Kie boi našel napotilo S) za svoje družbeno
# udejstvovanje?
SERI DELAVSKO ENOTNO'
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NA RAVNAH JE RAZPRAVLJAL O USTANOVITVI SKUPNEGA SKLADA
ZR STANOVANJU...
Občinski ljudski odbor na Ravnah je pred dnevi razpravljal o ustanovitvi skupnega sklada:	občina-podjetje. O
osnovanju takšnega sklada že razpravljajo te dni upravni odbori posameznih podjetij. Sredstva iz tega sklada pa mislijo na Ravnah porabiti za kanalizacijo, vodovod in za gradnjo stanovanj. Nekatera podjetja so pripravljena izločiti vsa svoja razpoložljiva sredstva v ta skupni sklad. Odborniki ravenske občine pričakujejo, da bodo tako zbrali precej denarja in ga potrošili za ureditev najpotrebnejših stvari.	M. H.
RAZPRAVE O ZAKLJUČNIH RAČUNIH V KOČEVJU
Samo dnevni red je premalo
V kočevskih podjetjih te dni razpravljajo o zaključnih računih. Računovodja splošnega avtoprevozniškega podjetja »Avto« je zelo poljudno razložil zaključni račun. Toda člani delavskega sveta še niso bili zadovoljni. Nekateri so menili, da bi moral zaključr' račun še podrobneje razložiti, predvsem za kaj vse so porabili denar.
Toda drugod se dosti slabše pripravljajo na razpravo o zaključnih računih. Le malo delavskih svetov dobi gradivo o zaključnem računu nekaj dni pred. zasedanjem. Članom delavskega sveta sporoče le dnevni red. Tako se seveda ne morejo pripraviti na razpravo. Zato so poročila dolgovezna in člani o stvareh ne razpravljajo ter komaj čakajo, da je zasedanja konec. Viktor Dragoš
RAZPRAVA O ZAKLJUČNIH RAČUNIH V KONJIŠKIH PODJETJIH
Pojasnila zahtevajo
OBČINA KOČEVJE PREDLAGA USTANOVITEV SKUPNIH SKLADOV
VEČINA JE ZA
Na pobudo odbornikov občinskega ljudskega odbora Kočevje so na letošnjih predvolilnih zborih volivcev razpravljali o ustanovitvi skupnega sklada občina-podjetje. Večina vodstev podjetij, večina organov delavskega upravljanja se strinja z ustanovitvijo takšnega sklada. Delavski svet rudnika rjavega premoga že vlaga del svojih sredstev za gradnjo stanovanj in za komunalno de-
javnost. Vodstvo tega podjetja misli že v prihodnjih mesecih urediti prostore za šivalnico in pralnico in organizirati še nekaj uslužnostnih obratov, kjer bi zaposlili ženske.	,
Ker so tista podjetja, ki se vnemajo za ustanovitev skupnega sklada, v večini, bo letos v Kočevju precej več sredstev za gradnjo stanovanj, za organizacijo uslužnostne obrti in za komunalno dejavnost.
V	konjiški občini te dn| raz-
pravljajo o zaključnih računih. Člani delavskih svetov so dobili v nekaterih podjetjih pred zasedanjem kratke izvlečke iz bilanc. To gradivo so proučili in z njim seznanili tudi proizvajalce — volivce.	_ .
V	tovarni čevljarskih in usnjarskih strojev Kostroj so prebrali poročila o gospodarjenju v preteklem letu na skupnem sestanku kolektiva. V usnjarskem kombinatu Konus pa so člani delavskega sveta poročali o bilanci na sestankih v oddelkih. Volivci so bolj zahtevni kot nekdaj. Ne zadostujejo jim več splošne razlage.
Posamezniki so zahtevali podrobnejša pojasnila, predvsem kako je podjetje potrošilo razna sredstva dn kako misli razdeliti preostala sredstva. Krajše poročilo o upravljanju in uspehih v minulem leti. pa bodo objavili še v Usnjarskem glasniku, tako da bo imel vsakdo najosnovnejše podatke pri roki.
V. L.
DOKAJ ČUDNO STALIŠČE ZBORA PROIZVAJALCEV
V	OBČINI LJUBLJANA-CENTER DO REVIZIJE
PREMIJSKIH PRAVILNIKOV
Aii se spet vračamo na staro
V	smislu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij je zbor proizvajalcev občine Ljubljana-Center na predlog gospodarskih svetov sklenil sledeče:
Pri vodilnih uslužbencih je zlasti treba upoštevati v premijski osnovi splošen uspeh podjetja, in sicer:
1.	Prekoračenje pla.na v količini in vrednosti, in to predvsem nasproti uresničitvi v preteklem letu, upoštevaje pogoje, ki omogočajo hiter porast proizvodnje ali prometa zaradi novih in razširjenih kapacitet ali drugih posebnih okoliščin.
2.	Povečanje dohodka podjetja.
3.	Znižanje polne lastne cene brez znižanja družbenih obveznosti.
Podjetja, ki niso predložila premijskih prainlnikov pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru, ne bi smela izplačevati premij.
Tako so torej razpravljali in sklepali o premijskih pravilnikih na seji zbora proizvajalcev v občini Ljubljana-Center. O tem so obvestili tudi vse gospodarske organizacije.
In kaj menijo o tem na občinskem sindikalnem svetu? Na seji tarifne komisije, ta je ■bila 20. marca, so ugotovili, da so nekatera priporočila zbora proizvajalcev glede revizije premijskih pravilnikov v nasprotju z načeli nagrajevanja po delu. Zlasti so nesprejemljiva poročila, da bi pri vre-miranju vodilnih uslužbencev upoštevali prekoračenje plana v količini in vrednosti,.in to zlasti v primeri z realizacijo v preteklem letu ..., povečanje dohodka podjetja in znižanje polne lastne cene brez znižanja družbenih obveznosti. Nadalje ugotavljajo, da imajo taka in podobna določila že dosedanji premijski pravilniki. Naposled pa so še menili, da na tej podlagi ne bi smeli izplačevati premij, ker to še niso prave ekonomske osnove za individualno premiranje. Tako torej občinski sindikalni svet.
Ze precej časa je minilo od takrat, ko smo . se ogreli za spremenitev obstoječih pred-mijskih pravilnikov, in sicer tako, da bi vedno in povsod izplačevali le take nremije, ki bi bile ekonomsko utemeljene. Odločili smo se, da bodo pri tej akciji vzeli pobudo v roke občinski in okrajni sindikalni sveti skupaj s člani zbora proizvajalcev. Zato smo se nemalo začudili, ko so nam na občinskem sindikalnem svetu Ljubljana-Center pokazali zares čudna in za nas nerazumljiva priporočila zbora proizvajalcev.
Naposled pa še to. Pametno bi bilo, da bi občinski sindikalni svet in zbor proizvajal-gCev pred sejami vskladila svo-vja stališča do urejevanja tarifne politike. Ne smemo pozabiti, da občinski sindikalni svet pa tudi zbor proizvajalcev nosita polno odgovornost za urejanje tarifne politike v svojem okolišu, zato morata zavzeti enaka stališča in tako tudi urejevati vsa vprašanja o tarifni politiki.	N. B.
RAZPRAVA O ZAKJUCNEM RAČUNU V RAVENSKI ŽELEZARNI
»Zakaj mrtev denar?«
Ljubljana
Dramska sekcija delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Zgornje Šiške je pred dnevi uprizorila veselo igro »Nenavaden dogodek«.
Jesenice
Občinski sindikalni svet pripravlja seminar, v katerem bodo proučili nove zakone. Seminar bod obiskali sindikalni delavci pa tudi člani upravnega odbora in delavskega sveta jeseniške železarne.	U. Z.
Nova Gorica
Te dni so odprli novo šolo za trgovinske vajence goriškega in koprskega okraja. V tej šoli se bo lahko šolalo 120 učencev. Pouk bo trajal vsako leto, 4 mesece. Pa še to: do zdaj so morali primorski trgovinski vajenci obiskovati trgovsko šolo v Brežicah.
V goriškem okraju bodo spomladi obiskovali člani občinskih Ijuidskiii odborov in občinskih Oborov proizvajalcev seminarje, na katerih se bodo seznanili i najvažnejšimi zakoni in predpisi. Prav bi bilo, če bi podobna
seminarje priredili tudi za .člane delavskih »vetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij.
V preteklih dneh so v delovnih kolektivih razpravljali o pomanjkljivostih in uspehih poslovanja v preteklem letu in se pogovarjali o volitvah v delavske svete. Menili so, da je v organih upravljanja premalo mladincev in žena. Letos naj bi te slabosti odpravili.
Štore
uprava Prešernovega muzeja v Kranju. Razstavljenih je nad 50 slik.
Šahovska sekcija tovarne Iskra je priredila tumir za dosego četrte kategorije. Turnirja se je udeležilo 12 delavcev. V kratkem bo šahovska sekcija Iskre organizirala še en turnir, katerega se bodo prav gotovo udeležili tisti delavci, ki bi si radi pridobili naslov tretjekate-gomdkov.	D. J.
Na zadnji seji delavskega Sveta štorske železarn® so razpravljali o volitvah v delavske svete. Volitve bodo 24. aprila, izvolili pa bodo 65-članski delavski svet.	J. M.
Šoštanj
Kranj
V	dvorani zadružnega doma na Primskovem je bilo pred kratkim strelsko tekmovanje med ekipama tovarne Iskra in strelsko družino »Stane Kavčič« s Primskovega. Zmagali so tek. movalci iz pikre.
V	Prešernovem muzeju so odprli razstavo slik velikega francoskega slikarja Toulus® Lau-treoa. Razstavo j« priredila
Izobraževalna komisija pri občinskem sindikalnem svetu ja organizirala tri predavanja o delovnih razmerjih. Pred volitvami v delavske svete pa bodo na sestankih razpravljali tudi o gradivu kongresa delavskih svetov Jugoslavije.
Nova Gorica
V	našem okraju je precej podjetij, ki zaradi ogromnega števila obolenj med delavci in uslužbenci plačujejo dodatni prispevek za socialno zavarovanje. Lani so izplačali skupno 57 milijonov dinarjev.
•
V	goriškem okraju sta Zveza borcev im Društvo upokojencev
sklicala več skupnih sestankov. Podrobneje so proučili najpomembnejše določb® zakona o pokojninah. S temi določbami naj bi tudi seznanili vdove padlih borcev in umrlih delavcev, ki sedaj ne prejemajo pokojni, ne, pa so si z novim zakonom pridobile to pravico.
Lani je znašal v goriškem okraju narodni dohodek na prebivalca 95.000 dinarjev. Letošnji družbeni plan pa predvideva, da se bo zvišala na 107.000 din.
*
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Novi Gorici je priredil tri tečaje za recitatorje, in sicer v Tolminu. Ajdovščini in Novi Gorici.
Idrija
Z novim zakonom o pokojninah so priznali jamskim kopačem skrajšano delovno dobo. Polno starostno pokojnino lahko dosežejo, še preden dopolnijo 35 let dejanske delovne dobe. To-pilničarji v rudniku živega srebra v Idriji pa menijo, naj bi to olajšavo tudi njim priznali. Njihovo delo ni zdravju nič manj škodljivo in tudi nič manj naporno od dela v jami. J.
V železarni Ravne so pred dnevi razpravljali o zaključnem računu podjetja. Člani delavskega sveta so dobili poslovno poročilo že pred zasedanjem. Živahna razprava je pokazala, da so prisotni poročilo res prebrali. Seveda so tudi marsikaj grajali. Druga podjetja dolgujejo ravenski železarni nad mi. lijardo dinarjev. Delavski svet je naročil vodstvu uprave, naj hitreje izterja ta denar. Obenem pa mora podjetje tudi poravnati vse svoje obveznosti do 1. maja letos.
Na tem zasedanju so razpravljali tudi o premijah. Premijski pravilnik so že tretjič spremenili. Izplačevanje premij je vplivalo na povečanje proizvodnje in znižanje stroškov. Ko so premijski pravilnik drugič po-
pravili, so precej skrčili obseg premijskih upravičencev V prvih desetih mesecih lani so izplačali za premije skupno milijon 120.000 dinarjev na mesec, v zadnjih dveh mesecih pa le še 770.000 dinarjev.
Člani delavskega sveta so opozarjali na vrsto vprašanj. Grajali so, ker vodstvo podjetja ni izboljšalo delovnih pogojev, čeprav ni primanjkovalo sredstev, V jeklarni bi morali urediti od-praševanje, v čistilnici odplf-njevanje, pa nigo izkoristili vseh sredstev. K podatkom o službenih potovanjih ’ ni bilo večjih prigovorov, kajti vodstvo podjetja poroča na vsaki seji upravnega odbora in delavskega sveta, koliko so potrošili za potovanja in za kaj so bils le-ta potrebna. ]yiarjja Hriberšek.
DELAVSKA ENOTNOST
Glasilo sindikatov Slovenit]®, Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik, Ivo Tavčar. — Ttsk Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. '— Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3, poštni predal 284.
—	Telefon uredništva 32-538, uprave 30-44, skupni za uredništvo in upravo 32-031. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221.
—	List izhaja vsak petek — Rokopisov ne vračamo, — Posamezni številka stane 20 din. — Naročnina v predplačilu je mesečna 80 dta. četrtletna 240 din. polletna 460 din in celoletna 900 din.
1
♦ ♦
i
Za začetek nekaj statističnih podatkov, ki sem jih dobil na republiškem Inšpektoratu za dela. Prepisal sem jih iz tabele »Število in vrste ugotovljenih nepravilnosti v delovnem razmerju.«
Na področju LR Slovenije je bilo 1956. leta 2.141 nezakonitih odpovedi, pri čemer je bilo prizadetih 1.200 delavcev jn 86 uslužbencev ter 775 delavk in 80 uslužbenk. Največ nezakonitih odpovedi je bilo v gradbeništvu. Tam so nezakonito odpustili 355 moških in 157 žensk, v industriji pa 298 moških in 231 žensk.
Po nepopolnih podatkih so okrajni inšpektorji lani ugotovili 1.702 nezakonitosti pri odpovedih; 2.025 nepravilnosti pri izplačevanju osebnih prejemkov (pri-krajševanje, neizplačano nočno nadurno, nedeljsko delo in delo na državne praznike itd.). V pregledanih podjetjih in delavnicah so lani ugotovili 760 primerov raznih prekrškov zoper vajence, bodisi da jim niso plačali nadurnega dela, bodisi da so jim prikrajševali zimske in poletne počitnice, da so jim odtrgovali od plač, slabo ravnali z njimi ali pa so jih uporabljali za druga dela.
Vendar že ob primerjavi podatkov za 1956. in 1957. leto Ugotovimo, da se je število nezakonitih odpovedi znatno znižalo. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo letos še manj nepravilnosti, ko je v veljavi nov zakon o delovnih razmerjih. Številna njegova določila so povsem nova, toda vsa do podrobnosti zagotavljajo delavcem jn uslužbencem vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja in ki jih je po novem zakonu veliko teže izigrati. Seveda je letos v prvih mesecih še prišlo do nezakonitosti v zvezi z odpovedmi. Ko pa se je prizadeti Pritožil in končno le uveljavil svoje pravice, so se krivci največkrat zagovarjali z nepoznavanjem zakona. To jih sfeveda ne opravičuje. Se večkrat pride do protizakonite odpovedi, kadar se hoče vodstvo podjetja zaradi tega ali onega vzroka znebiti nezaželenega delavca ali Uslužbenca. Sicer bodo o tem več kot te papirnate ugotovitve 'Povedali sami primeri. Ce pa bi skušali poiskati vzroke nezakonitosti, bi morali kot prvo ugotoviti, da so sindikalne organizacije — v vseh znanih primerih iz minulega leta, z redkimi izjemami — vse premalo sodelovale pri urejanju delovnih razmerij. Tudi za Jlo so razlogi. Zadevo so prepuščali bodisi direktorju bodisi upravnemu odboru, ker »le-ti bolje poznajo zakone«, zaradi nezaupanja v lastno sposobnost, v nekaterih primerih pa zaradi strahu pred eventualnimi sankcijami vodilnih oseb.
Posebno pri izrekanju disciplinskih kazni in disciplinskih odpovedi, saj se prizadeti vendar lahko pritoži na upravni odbor in delavski svet, bi morali imeti le-ti pomembnejšo vlogo. Delavski sveti bi morali bolj nadzirati, če so kazni upravičene. Na področju dveh okrajev v naši republiki ni bilo preteklo leto niti enega primera, da bi upravni odbor oziroma delavski svet razveljavil ali spremenil sodbo disciplinskega sodišča — pa čeprav so bile nekatere nezakonite! Disciplinske odpovedi so bile marsikdaj le sredstvo, s katerim se je vodstvo podjetja znebilo delavca, ki mu ni ugajal. Ker v takih Primerih inšpektorati dela niso hroglj posredovati, so bili prizadeti delavci brez prave zaščite. Tudi za delovne odpovedi so se delavski sveti in upravni odbori premalo zanimali ter so navadno le potrjevali direktorjeve odločbe. Nekateri okrajni inšpektorati dela so v več primerih Pgotovili, da tndi občinski sindikalni sveti, ki so po prejšnjem rakonu morali pristati na odpoved, in nekatere občinske arbitraže niso bile objektivne. To velja posebno za tiste občine, v katerih je le eno ali dvoje večjih podjetij, člani omenjenih or, ganov pa so hkrati zaposleni v teh podjetjih in so zato presojali po želji svojih nadrejenih.
Seveda ne moremo teh primerov posploševati. To so le izjeme, toda prav zato toliko bolj tuje naši družbeni ureditvi in VseS obsodbe vredne. Ž navedenimi primeri želimo samo opo-roriti na slabosti, kakršnih, Ppajmo, v prihodnje ne bo več.
• »SIM SI SI 0DP0VEDIL...!«
Začnimo s primerom iz Ljubljane:
Delavec S. se je po enomesečnem bolniškem dopustu (ima rano na dvanajsterniku) vrnil na delo. Z& takoj prvi dan mu 3® direktor dejal, naj si poišče drugo zaposlitev, češ da ne potrebuje ljudi, ki so tako dolgo odsotni. S. mu je odgovoril, naj rnu pomaga poiskati drugo službo- saj ga je prej sam nagovoril. da je prišel k njim delat.
ugovor, toda dovolj trd, da 3® delavec padel v nemilost. Di-. rektor je poslej vneto iskal priložnost, da ga odpusti. In kma-jh jo je našel.
S- se je že nekaj časa vozil v Mužbo. Od doma je odhajal ob
5.30, iz Ljubitiane pa se je vračal ob 14.25. Delavci, ki so se vozili z istim vlakom kot S., so lahko že pet mintu pred 14. ur odšli z dela, da ne bi zamudili vlaka. Nekega dne, ko se je S. tik pred 14. uro odpravljal na vlak, ga je poklical direktor in mu naročil, naj gre razkladat kamion. S. ga je opomnil na vlak in prosil, da bi za to delo, ki ni terjalo veliko časa, določil kakega drugega delavca, kajti njegov naslednji vlak odpelje šele ob 17.20.
»S to neposlušnostjo si si sam odpovedal službo!« mu je odgovoril direktor. In res, čez slab mesee je bil S. disciplinsko odpuščen. Tudi delavski svet je potrdil odpoved!
» SLUČAJ GA JE REŠIL
Pojdimo nekaj - kilometrov iz Ljubljane ven, recimo proti Notranjski.
Pet let j e . tovariš V. v redu delal pr; kmetijski zadrugi. Bil je kvalificiran traktorist. Lani pa je nenadoma dobil odpoved, toda ker v odpovedni odločbi ni bilo pravnega nasveta o pravici do pritožbe, se je V. obrnil na okrajni inšpektorat dela, kjer so mu pojasnili, da se pritožbeni rok šteje od dneva, ko bo dobil pojasnilo. Tako so poučili tudi vodstvo kmetijske zadruge, ki je tovarišu V. poslalo pojasnilo, kakor zahteva zakon. Pozneje se je V. pritožil občinski arbitraži, ki pa je čez 70 dni le potrdila odpoved. Okrajni inšpektorat za delo pa je seveda odločil, da delovno razmeuje to-' varišu V. pri kmetijski zadrugi ni prenehalo, (zaradi slučajno neizpolnjene formalnosti!). i
Kaj pa je bilo o/zadje te odpovedi ?Na delovnem mestu tovariša V. so hoteli zaposliti brata predsednika kmetijske zadruge ' (mimogrede omenjeno, le-ta ni imel niti izpita za traktorista), predsednik kmetijske zadruge pa je bil hkrati predsed-
nik občinskega ljudskega odbora. Pod njegovo >'koman.do« je bila torej tudi arbitraža, ki je potrdila to odpoved ...
© IN VRSTE SE — PRIMER ZA PRIMEROM
V	neki gozdni upravi na Koroškem so odpustili delavca G., ki je bil član delavskega sveta. Odpoved pa so utemeljili takole: G. je na seji delavskega sveta neupravičeno kritiziral upravo in nepravilnosti v podjetju. Njegovo pritožbo ' zoper odpust je podpisalo 30 delavcev.
XXX
V	nekem gradbenem podjetju, prav tako na Koroškem, je delal delovodja J. Zbolel in je nemalo se je začudil, ko je tako rekoč na bolniški postelji prejel odločbo o odpovedi.
Kljub poisrediOivanju inšpektorata za delo je direktor vztrajal pri odpovedi, čeprav je ni niti poskušal obrazložiti. Delavec zatrjuje, da so mu odpovedali . zato, ker je kritiziral direktorjeve nepravilnosti. Seveda je inšpektorat tudi tokrat razveljavil odločbo, proti direktorju pa je predlagal pravmo-kazen-ski postopek, kajti delavec je govoril resnico. Resnica pa je za marsikoga trn v peti.
XXX
Tovariš D. je bil šef poslovalnice nekega mariborskega podjetja. Ko je moral direktor na zatožno klop zaradi nepravilnosti v podjetju, je moral D. pričati zoper njega. O teh nepravilnostih je govoril tudi na sestanku Zveze komunistov. Kmalu zatem so mu odpovedali iluž-bo. Seveda' nezakonito, zato je bila odpoved razveljavljena. Nato so mu odpovedali še drugič in tretjič. Ker so bile tudi te odpovedi razveljavljene, so ga odpustili — disciplinsko. Toda tudi disciplinski postopek j" bil nezakonit, saj uslužbenec D. ni
bil niti zaslišan niti kaznovan. Odpustili so ga zato, ker je baje na sestanku Zveze komunistov »obrekoval direktorja«.
XXX
V nekem kovinskem, podjetju na Štajerskem so sedmim delavcem odpovedali službo. .Kot odpovedni razlog so navedli, da so zmanjšali število delovnih rinest. Dejansko pa , so delavce odpustili zato, ker so kritizirali direktorjeve nepravilnosti (manipulacija s premogom sindikalne podružnice, manipulacija z dolarji, prodaja osnovnih sredstev po znižanih cenah, izkoriščanje delavcev za zasebna dela, pretepanje delavcev itd.). Inšpektorat dela, je odpovedi razveljavil, saj jih ni odobril niti občinski sindikalni svet. Delavcem pa. so ponovno odpovedali, čeprav spet nezakonito in delavci so si tokrat drugje poiskali službo.
XXX
Upravni odbor neke pekarne na Štajerskem je dopuščal razne nepravilnosti v podjetju. Člani' delovnega kolektiva so si delili povsem nezakonito pridobljene količine bele moke, delili deputat kruha in nezakonito razdeljevali ustvarjeni dohodek (beri: črni fond). Predsednik upravnega odbora je vendarle uvidel, da je tako početje nezakonito in da vodi v kriminal, zato se je pričel' takemu gospodarjenju upravnega odbora upirati. Ko pa so drugi člani upravnega, odbora hoteli po vsi sili sprejeti sklep o ponovni delitvi dohodka, kar bi bilo znova nezakonito, je predsednik upravnega odbora vso zadevo prijavil postaji Ljudske milice. To pa upravniku ni bilo po volji, zato mu je, ne da bi upošteval njegovo mandatno dobo v upravnem odboru, odpovedal službo. Na posredovanje inšpektorata dela je moral seveda odpoved umakniti.
© NAJOSNOVNEJŠA PRAVICA VSAKEGA NAŠEGA DRŽAVLJANA JE ZAHTEVATI POJASNILO
V številnih primerih je zaradi nezakonite odpovedi, pri kateri je vztrajalo podjetje ali ustanova in so jih občinske arbitraže oziroma inšpektorati dela napak razsodili, nastal upravni spor in je morala stranka mesece’ in mesece uveljavljati svoje pravice pri vrhovnem sodišču. „
Zlasti je znan primer nekega zdravnika v celjski zdravstveni ustanovi, ki so ga odpustili z utemeljitvijo', da je delal zdrahe med zdravstvenimi delavci v 4
tej ustanovi. Prizadeti zdravnik se je pritožil občinskemu svetu za zdravstvo, ki pa pritožbi ni ugodil. Šele vrhovno sodišče je odločilo v zdravnikovo korist, Toda čez nekaj časa so temu zdravniku znova odpovedali. In spet je Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani ugodilo pritožb; in razveljavilo odločbo o odpovedi.
Do vsega tega je prišlo, ker je zdravnik na sestanku zahteval pojasnilo, zakaj njegova dva kolega, ki delata le po tri ure dnevno, medtem ko dela on 6 ur, prejemata po 5.000 dinarjev dopolnilne plače, on pa samo 4.000 dinarjev. Zahteval je, da mu povedo, po kakšnem kriteriju dodelujejo dopolnilne plače. To pa so mu tako zamerili, da so mu odpovedali.
odpoved, in da so mu zaradi zahteve, naj mu pojasnijo, po kakšnem kriteriju odmerjajo dopolnilne plače (mar ni to najosnovnejša-pravica vsakega državljana?) očitali, da povzroča nesoglasja. Vrhovno sodišče seveda ni moglo tako 'šibkih odpovednih razlogov upoštevati, zato je odpoiued tudi razveljavilo.
• KUP NEPRAVILNOSTI IN ČUDNI PREOBRATI V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI
Člani arbitražnega sveta pri obŽihskem ljudskem odboru Ljubljana-Center so se sila za-
prav tem sedmim, saj so bile v kolektivu nasploh nezdrave razmere in je teh sedem tovarišev krivo toliko kot vs; drugi, če ne upoštevamo, da so se nekoliko zamerili, ko so opozoril tržno inšpekcijo na številne nepravil-noisti v podjetju. Vprašanje je tudi, če ni veliko navdušenje kolektiva za prejšnjega direktorja vsaj delno kupljeno: pred to odpovedjo, ki je bila očitno dobro pripravili ena, so v podjetju delili dobičke, zviševali tarifne postavke itd.
DRAGA ŠOLA ZA DELAVSKI SVET »LIVARJA«
MARSIKDAJ SE ODKRITA BESEDA MAŠČUJE, DELAVEC IN USLUŽBENEC MORA IZ PODJETJA IN POTEM SE ZNAJDE PRI OKENCU BIROJA ZA POSREDOVANJE DELA. TU PA VČASIH ZNOVA SLEDIJO TEŽAVE OKOLI OSKRBNINE ZA CAS NEZAPOSLENOSTI IN ISKANJA NOVE ZAPOSLITVE
i
Seveda pa, to ni edini vzrok, našli so še nekaj »postranskih«. Eden takšnih je bil očitek, češ da je tovariša v. d. šefa primerjal z zakotnim mazačem. Zdravnik pa je le v dopisu Svetu za zdravstvo napisal dobesedno tole: »Prvim našim sporom z v. d. šefa; ki ga je zaradi tega imenoval nediscipliniranega, opomba D. D.) je bil vzrok različno gledanje na metode dela. Tako na primer se mi rje očitalo, da kvarim instrumente, ker jih steriliziram s prekuhavanjem. Svetoval mi je, naj tega ne delam. Ker sem izbe g a val spor, nisem ugovarjal, toda instrumente sem še naprej kuhal. Delo z neste-rilnimi instrumenti prav gotovo ne bi delalo čast zadnjemu zakotnemu mazaču, tako delo pri frekvenci naše ustanove pa sodi v kriminal.«
Menda je tu vsako pojasnjevanje odveč. Zelo čudno pa je, da je . prav zaradi tega dobil omentjeni zdravnik disciplinsko
V	PRVIH DVEH MESECIH’ SMO DOSEGLI- VELIKE USPEHE V PROIZVODNJI.
V	JANUARJU SMO V INDUSTRIJI IZDELALI ZA 10»'» VEČ PROIZVODOV KOT LANU, V FEBRUARJU PA JE INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA PORASLA ZA 9»/» BOLJ KOT LANI. TAKO SMO V PRVIH DVEH MESECIH PRESEGLI PREDVIDENO 8»/» POVEČANJE PROIZVODNJE PO DRUŽBENEM PLANU SLOVENIJE ZA LETOŠNJE LETO. KEMIČNA INDUSTRIJA SE JE UVRSTILA NA PRVO MESTO. DELAVCI V KEMIČNI INDUSTRIJI SO IZDELALI ZA 30o/» VEČ PROIZVODOV KOT LANI V ISTEM ČASU. NJEJ SE PRIBLIŽUJE GUMARSKA INDUSTRIJA, KI JE PROIZVODNJO POVEČALA ZA 28»/». LANI SO N. PR. V NAŠI GUMARSKI INDUSTRIJI IZDELALI 8800 AV. TOMOB1LSKIH PLAŠČEV, LETOS PA 12.400. V KIDRIČEVEM SO N. PR. LANI PROIZVEDLI 1082 TON ALUMUNIJA, LETOS 2862.
V ČRNI METALURGIJI SO PRESEGLI LANSKO' PROIZVODNJO ZA 11«/» ITD.
— SKRATKA, DRUŽBENI PLAN NASE REPUBLIKE DOBRO IZPOLNJUJEMO. (NA SLIKI: IZDELOVANJE AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV V TOVARNI »SAVA«
V KRANJU.)
čudili: dobili so hkrati kar 8 pritožb zoper odločbo o odpovedi iz enega in istega podjetja, iz ljubljanske kolodvorske restavracije. 2e ob prvem primeru so se spogledali. Odpoved je bila videti utemeljena, saj je šlo za disciplinski prekršek, morda celo za kriminal, čudno je bilo le, zakaj niso v podjetju uvedli disciplinskega postopka in zakaj so tovarišu namesto tega ponudili enomesečno plačo, dobiček v višini petih mesečnih plač in plačan letni dopust, če sam zapusti službo! Najprej je pristal na te pogoje, potem pa se je premislil. Zdaj so mu kljub temu odpovedali in proti odpovedi se je pritožil arbitražnemu svetu.
In še sedem drugih pritožb. Med odpuščenimi so tudi trije člani delavskega sveta, ki so jih odpustili, preden jih je kolektiv, ki jih je izvolil, razrešil njihovih dolžnosti. Očitno je torej, da so odločbe o odpovedi nezakonite. Zato jih je arbitražni svet zavrnil.
Odpovedi pa so bile izdane lani v decemibru, nekaj dni preden je začel veljati novi zakon o delovnem razmerju. Zato bi moral odpovedi potrditi tudi občinski sindikalni svet, ki pa tega ni storil. Druge člane delavskega sveta so odpustili kar na zasedanju delavskega sveta z javnim glasovanjem (dviganjem rok). Zadeva je še bolj nerazumljiva, če upoštevamo, da so vse te uslužbence odpustili na predlog nekega uslužbenca občinskega ljudskega odbora, ki je prišel v podjetje zaradi nezdravih razmer.
Tudi potem, ko je arbitražni svet razveljavil te nepravilne odpovedi, se stanje v kolodvorski restavraciji ni popravilo. Medsebojni odnosi so bili še dalje zastrupljeni, pa tudi drugače se stanje ni izboljšalo. Člani delovnega kolektiva so drug drugega obtoževali, vsevprek so padali očitki. Pokazalo se je, da je temu kriv v prvi vrsti direktor, ki je vse prestopke spregledal im ni nikoli krivcem stopil na prste.
Zda je direktor podal ostavko, sindikalna podružnica pa je sklicala sestanek vseh "članov kolektiva. Sestanka se je udeležilo 46 članov, če ne štejemo tistih, ki šo bili takrat v službi im so menjaje prihajali poslušat govornike. Sestanku pa niso prisostvovali odpuščeni (?) uslužbenci. Rezultat sestanka pa je bil, da so Žlani kolektiva zahtevali, naj vodstvo odpuščenim , ponovno odpove, z izjemo ene tovarišice, za katero so soglasno ugotovili, da je bila odpoved nepravilna in da ne vedo, zakaj je tovariš iz občine predlagal, naj jo odpuste (in zakaj je delavski svet to odpoved potrdil)!
Občinski sindikalni svet je imenoval komisijo, ki je podrobno raziskala zadevo in ugotovila, da je odpoved upravičena le tedaj, če bodo ukinili sedem delovnih mest. Resda bodo ukinili nekaj delovnih mest, ker so skrajšali obratovalni čas, prav gotovo pa ni posebnih vzrokov za disciplinsko odpoved
Arbitražni svet občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič je sprejel pritožbo zoper odločbo o službeni odjpovedi, ki jo je odposlal komercialist Zadružne tehnike — Livar, tovariš A. C.
Po vsej verjetnosti bi pritožbi ugodili, če je prizadeti ne bi umaknil. Delavski svet »Livarja« je namreč popolnoma nezakonito disciplinsko odpoved sam razveljavil. Vendar pa že to dokazuje, da so ravnali nezakonito, zato si bomo nekoliko bolje ogledali, kaj se [je dogajalo v tem podjetju.
Izkazalo se je, da so tovarišu A. C. disciplinsko odpovedali zato, ker se je sprl z direktorjem. Kritiziral je razne nerentabilne ukrepe, slabo organizacijo dela in razsipavanje denarja in materiala. Kratko malo — kritiziral je, zato je moral proč. Tokrat je sam kolektiv zaščitil zakonitosti žal nekoliko prepozno — ko je direktor že odpovedal službo. Toda podjetje je že zavoženo, vodstvo pa nesoglasno, zato je zbor proizvajalcev občine Vič določil prisilno upravo. Draga šola za delavski svet, za ves kolektiv in za sindikalno organizacijo, ki je po oceni tajnika občinskega sindikalnega sveta Vič — »spala«.
Ko s-o lani novozaposlenega tovariša A. C. dodelili v livarno, je le-ta kmalu uvidel, da nima tam niti kot nadzornik niti kot kaj drugega kaj početi. Čudil se je prepiranju med livarji in direktorjem, ki je dajal recepture za vlitke, s katerimi se livarji niso strinjali. Čudil se je številnim reklamacijam kupcev, ni vedel, zakaj ima njihov kolektiv, ki šteje 78 članov, skoraj prav toliko honorarnih uslužbencev, zakaj direktor sam odgovarja za nakupe patentov, za izdelave načrtov in za provizije — s tem je podjetje odškodoval za milijonske zneske — zakaj se je direktor vozil v Beograd z osebnim avtomobilom in ne z vlakom itd. A. C. je vse to videl in to je bila njegova »napaka«. Kar je mislil, je povedal tudi drugim, vse to je nameraval povedati tudi na sestanku kolektiva. Ko pa so sklicali množični sestanek (direktor se je temu upiral, češ da ni »potrebno«), je direktor poslal A. C. na službeno potovanje.. Ta je prosil, naj bf službeno potovanje preložili, češ da bi rad prisostvoval sestanku. Očitno pa se ga je hotel direktor znebiti, toda ker se mu je A. C. uprl, je nastal vzrok, da se ga končno znebi: A. C. je nediscipliniran, se upira službenim dolžnostim... In zato so ga disciplinsko odpustili.
Poznejše preiskave so ugotovile, da je imel direktor za seboj prav majhen krog ljudi, ki so podpirali njegovo samovoljo in nemogoče načrte in dušili delo kolektiva, ga tako zaprli vase, da je bila onemogočena vsaka politična dejavnost. To potrjujejo tudi izjave mladega tehnika G., ki je bil desna roka direktorja, na zasedanjih delavskega sveta: »Kaj nam bo sindikat, ali bo ta organiziral proizvodnjo...?!«
Tudi ta primer kaže, kje najprej pride do nezakonitosti. Tudi tu bo moral delovni kolektiv predvsem z lastnimi s‘ilami ozdraviti podjetje ip gaj popeljati na boljšo pot. Za to pa so prvi pogoj dobri medsebojni odnosi in sklep vseh — nikoli mimo zakona!
■ XXX
Nov! zakon o delovnem razmerju, ki velja od 1. januarja t. 1„ urejuje delovna razmerj* v pogojih delavskega upravljanja, urejuje odnose med ljudmi tako, kot si jih želimo y socialistični družbi.
Zdaj gre samo za to, da čim dosledneje uresničujemo novi zakon, da ga uveljavimo »doma«, v svojem kolektivu.
Le če se bomo ravnali po naših zakonih, bomo preprečili nepravilnosti in nezakonitosti, kajti ko so že storjene, jih je težka popravljati.
Danilo Domajnko i -fr STRAN 3.
STANOVANJA SO OSNOVNI PROBLEM
Življenjskega standarda
o novt
@ Sredstva še niso vse — V ®	stanovanjski gradnji so nor-
© motivi nujno potrebni — # Prednost investitorjev
' POSVETOVANJE V TEZENSKI OBČINI O UREJANJU KOMUNALNIH VPRAŠANJ
Z ROKO V ROKI
Občinski Ijudsk; odbor Tezno niranje lesa in Livarna menijo,
V naši deželi so stanovanja tosnovni problem življenjskega Standarda. V tem pogledu naša dežela ni nobena izjema. Danes, dvanajst let po vojni, stanovanjskega vprašanja niso uspešno rešili niti v razvitih zahodnih .deželah, kjer so večje materialne možnosti kot pa pri nas. Lahko rečemo, da je stanovanjsko vprašanje sodobni svetovni problem. Zaradi te ugotovitve se sicer naše potrebe ne bodo zmanjšale, niti ne bo laže ljudem, ki so brez stanovanja, vendarle pa bomo to stvar realno ocenjevali. Stanovanjskega vprašanja ne moremo rešiti čez noč, s kakim ukazom, s preusmeritvijo družbenih sredstev, g čarobno palico.
Sredstva, ki jih daje družba Za gradnjo stanovanj, predstavljajo temelj. Obstaja pa realna meja, ki je ne moremo prekoračiti. Spoštovati je treba določeno razmerje med stanovanjskimi in ostalimi družbenimi potrebami. Drugačna politika bi samo zaostrila nasprotja, proti katerim se z vsemi silami borimo v korist skladnega gospodarskega in družbenega razvoja.
Ne moremo mimo tega, da vsako leto potrebujemo 150.000 novih delovnih mest. Le kako bi zaposlili mlade ljudi, ki prihajajo v industrijo? In za to so tudi potrebne investicije.
Kolikor je stanovanjska gradnja odvisna od višine sredstev, je prav tako odvisna od njihove gospodarne uporabe.
Stanovanjska patologija y in ekonomska patologija
Za šest milijonov dinarjev lahko zgradimo eno stanovanje, lahko pa tudi dve oziroma šti-
nja vsekakor niso v skladu z našimi možnostmi. Posamezna podjetja, ki so zaradi monopolnega položaja na tržišču ali pa zaradi drugih okoliščin prišla do velikih sredstev, niso vedno računala na ta dejstva. Neenaki, a morda tudi preblagi predpisi niso mogli preprečiti razsipavanja.
2 e nekaj časa govorimo o normativih v stanovanjski gradnji in kategorizaciji stanovanj. V razpravi se bodo strokovnjaki odločili, ali naj normativi upoštevajo zgornjo oziroma spodnjo mejo cene posameznega stanovanja ali bodo te meje izražene v kvadratnih metrih brutto oziroma netto stanovanjskega prostora ali pa bodo določali Sake druge elemente (vrsto materiala, ki ga lahko uporabljajo za posamezna dela, način gradnje itd.). Izkušnja pa nas učs (ne glede na obliko), da so nam normativi potrebni. Kajti nevzdržno je, da nekdo gradi tako, kakor hoče. To je. tudi najbolj razširjen način razsipanja. Podatki govorijo, da stane meter stanovanjske površine pri »zveznem« investitorju povprečno 45.000 dinarjev, »republiškem« pa povprečno 40.000 dinarjev. Podjetja (povprečno) gridijo skromneje. V njihovih stavbah stane kvadratni meter 30.000 dinarjev. V stavbah, ki jih gradijo zasebniki, pa velja kvadratni meter 17.000 dinarjev (seveda moramo tu upoštevati, da je graditelj tudi delal in da njegovo delo ni vračunano).
V dobro kategorizacije stanovanj, ki jih gradimo, govori tudi tole dejstvo: Vsi državljani nimajo enakih’ potreb, pa tudi vsi investitorji nimajo enakih možnosti za solidno in racionalno gradnjo stanovanj.
Za stanovanjsko gradnjo in za perspektivno reševanje stano-
komunalne zadeve in Sekretariata Izvršnega sveta za industrijo in obrt. Ti organi naj bi dajali priporočila po prehodnem zaslišanju svojih strokovnih svetov državnim organom, investitorjem, projektantom, gradbenim podjetjem, ki izdelujejo gradbeni material za pospešeno uvajanje tipiziranih
gradbenih elementov, montažnega gradbenega sistema ter uvajanje takih novih gradbenih materialov in elementov, ki jih danes pri nas še ne izdelujemo. To naj bi pospešilo in pocenilo gradnjo stanovanj in omogočilo gradbeništvu, da bo lahko izpolnilo naloge, ki so mu s planom določene.	Z. S.
jo pred časom sklical skupno posvetovanje vodstev podjetij in odbornikov, na katerem so razpravljali o ustanovitvi skupnega sklada občina - podjetje. V tezenski občini mislijo letos potrošiti za negospodarske investicije okoli 130 .milijonov din. Ta sredstva so v glavnem namenjena za komunalno dejavnost. Občina seveda nima toliko 'denarja, zato pričakuje, da bodo kolektivi pomagali uresničiti načrte.
Predstavniki gospodarskih or. ganizacij so pozdravili ustanovitev skupnih skladov. Menijo pa, naj h; člani kolektiva sami odločili, za kaj naj občina predvsem potroši ta skupni denar. Predstavniki tovarne avtomobilov so dejali, da bi po njihovem kazalo najprej zgraditi otroški vrtec. Delavski svet tega podjetja j« že odobril nekaj de--darja za začetek gradbenih del. Trije največji kolektivi v Hočah: Sana, Tovarna za impreg-
da bi bilo treba zgraditi zdravstveni dom. Predstavniki gospodarskih organizacij s Pobrežja pa so dejali, da bi morali pri njih popraviti ceste. Kolektiv tovarne Svile in Tovarne pohištva bo za ureditev ceste in nakladalne postaje izločil del svojih sredstev. Za ureditev Ptujske ceste se zanimajo tudi kolektivi Metalne, Elektrokovine in Tovarne poljedelskih strojev. To je povsem razumljivo. Glavna cesta, ki povezuje tezenski industrijski center z Mariborom, je namreč preozka in že delj časa ne ustreza namenu. Večina predstavnikov podjetij je menila, da bo treba razmišljati tudi o gradnji stanovanj v okviru občine, v novozgrajenih stanovanjskih prostorih pa predvideti tudi prostore za trgovinske in druge lokale.
Občinskemu ljudskemu odboru so predlagali, naj najame kratkoročno posojilo. Ko bodo podjetja vedela, s kolikšnimi
ZAPISEK OB NESREČI V GALVANSKEM ODDELKU TOVARNE »ELMA« V ČRNUČAH
Najmanj malomarnost!
»Slišal se-m, da delavke v galvanskem oddelku vaše tovarne visoko presegajo norme in da je tehnična kontrola v tem oddelku. Kako je s to rečjo?« sem vij o, da prav zaradi tega prišlo do nesreče v galvanskem oddelku. Kako je s to rečjo?« sem v tovarni »Elma« v Črnučah povprašal predsednika sindikalne organliz-acij e. Malce začudeno me je pogledal, nato pa ml je povedal, da je v tem oddelku res prišlo do nesreče pri centrifugalnem stroju, vendar ne zaradi velikega -preseganja norm. Sploh pa ne drži, da bi v tem oddelku skrajševali tehnološki proces zaradi visokega preseganja norm.
Isto so mi zatrjevali še predsednik komisije HTZ, sekretar podjetja, tehnični vodja in obra-tovodja. Norme so v te) tovarni uvedli že leta 1948. Lani ‘so jih v vseh obratih presegali povprečno za 22%. Lani so v nekem oddelku presegli normo kair za 80 %. Takrat so imeli v delu večje število lilkalnikov, k; so jih morali končati do določenega roka. Zato so delavcem
ri. Kvadratni meter stanovanj- vanjskega problema bi bilo sila. spremenlli normo v ako,rd. De.
ske površine stane 20, 30, 40 ali celo 100 tisoč dinarjev. Kakor ni dobro, da zidamo razkošna stanovanja, prav tako je slabo, če gradimo le stanovanja z majhnimi, včasih neudobnimi prostori, pa čeprav so taka stanovanja zelo cenena. V času, ko nam je vsak dinar dragocen zaradi velikega pomanjkanja stanovanj, pa so zrasle pri nas tudi prerazikošne stanovanjske stavbe (stanovanja z vgrajenimi hladilniki, hiše s predragimi pročelji itd.). Takšna stanova-
kori-s-tno, če bi določili več kategorij stanovanj, in sicer po velikosti, vrednosti in opremljenosti. Izven teh kategorij ne bi smel noben graditelj.
Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je na svoji seji dne 21. marca med drugim sprejel tudi odlok o pooblastitvi republiških upravnih organov za izdajanje strokovnih priporočil v zvezi z gradnjo stanovanjskih hiš. Gre za priporočila Sekretariata Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko gradnjo in
lali niso le 8 ur, ampak veliko več. Delovni učinek pa. so pri. pi-sovali osmim uram. Od tod tolikšno preseganje norm.
Zdaj pa hekaj o nesreči. Od tistega dogodka je minilo že več kot 10 dni. Bilo je zvečer, 10 minut pred koncem druge izmene. Delavka Sabičeva je napolnila centrifugalni stroj in ga hotela pognati. Pa ja ni uspelo. Na pomoč ji je prihitela njena tovarišica Škvarčeva, ki že več let dela v tem oddelku. Le-ta je pognala stroj in odhitela
skozi vrata. Toda še preden. je zapustila prostor, se je obrnila in opazila, da ležita pokrov centrifugalnega stroja in dovodni kabel na tleh poleg Sabi. čeve. Le-ta je potožila, da jo boli desna roka, ker jo je menda udaril dovodni kabel. Dežurni tovarne, ki je pozneje prišel v ta obrat, je naročil, naj pustijo vse na tleh. Pone-
Reševanje pa tako!
Dne 26. decembra 1957 je umrla O. B. Njeni hčerki K. B. iz Ptuja so 12. II. 1958, torej čez poldrugi mesec, izplačali pogrebnino, pri tem pa so ji odtegnili 6100 dinarjev, češ da je bila upokojenki nakazana pokojnina za januar 1958.
K. B. je sporočila okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru,' da pokojnine ni dvignila, nakar so ji iz Maribora sporočili, da so pokojnino nakazali še pred obvestilom o smrti O. B.
In ostalo je pri tem.
Dne 13. marca je K. B. znova vprašala, kdaj bo dobila denar, in direktor zavoda ji je obljubil, da bo zadeva v najkrajšem času rešena.
Pozneje se je izkazalo, da je pokojnina za januar res prišla v Ptuj, toda pošta je nakaznico vrnila pošiljatelju, ker je »naslovnik umrl«.
Vse dp danes pa še K. B. ni sprejela denarja, ki ji gre.
J. D. Ptuj
srečenko pa so odpeljali v bolnišnico.
Ze v začetku sem povedal, da je od tega dogodka preteklo več kot 10 dni. Ko se-m pred nekaj dnevi obiskal tovarno, so mi rekli, da še zmerom ne vedo za pravi vzrok nesreče. Ko sva sedela s predsednikom sindikalne podružnice v pisarni, je sekretar telefoniral na okraj in inšpekciji za delo šele sporočal, da se je v tovarni pripetila ne. sreča ...
Pravega vzroka nesreče tudi okrajni inšpektor ni mogel ugotoviti. Pri vsem tem je zanimivo, da na centrifugi spi-oh ni bilo napisano, kako je treba ravnati z njo, kako jo je treba polniti itd. Obratovodja je sicer zatrjeval, da delavke to same dobro vedo, tovarišica Skvarče-va, ki je pognala centrifugalni stroj, pa takole pravi: »Delavka, ki je delala pred menoj na stroju, mi je rekla, da lahko dam vanj 30 do 40 kg prizem. Pa se. niso ravnale po njenih besedah, saj potem centrifugalnega stroja ne bi mogle pognati. Po vsej verjetnosti sem vsaki-krat natresla v centrifugo 5 do 10 kg prizem.«
Zunaj tovarne so dogodek različno tolmačili. Nekateri so zatrjevali, da je tehnična kontrola slaba. Najbrž pa je prišlo do nezgod, ker je centrifugalni stroj že precej star.
Prav gotovo So v tovarni ra. vnali napak, ker niso obesili navodila, kako Je treba ravnati s strojem. Navodilo bi delavke nenehno opozarjalo, kaj se jim lahko pripeti, ‘če ne bodo ravnale prav. Podj-etje bi moralo že naslednji, dan poklicati Inšpektorja za delo, pa bi dosti laže
ugotovili vzrok nesreče. Pravijo, da so mislili, da gre le za lažjo poškodbo, pa so se zmotili. Ali nas ta dogodek ne opozarja, kako nevarno je delo ob »stokrat« izrabljenih strojih in da je tu potrebna še večja previdnost. Te pa v »Elmi« očitno ni -bilo. Kdo ho kriv, če bo Sabičeva delovni invalid? Ona sa. ma? Najbrž ne! Delavka se je ponesrečila. Mislili so, da gre le za lažjo poškodbo in so inšpekcijo za delo poklicali šele čez deset dni, ko je novinar potrkal na vrata.
N. B.
sredstvi razpolagajo, bodo prispevala V skupni sklad in tudi plačevala anuitete D. G.
12 let obljub
Javni mladinski koncerti v Kranju, ki jih prireja tamkajšnja glasbena šola, so postali že tako popularni, da je dvorana Prešernovega gledališča že vnaprej razprodana. Ob teh nastopih se vzgaja v Kranju nova stalna koncertna publika.
Z reorganizacijo Prešernovega gledališča so glasbene skupine dobile dvorano, v kateri lahko pogosteje koncertirajo. Nastala pa je tudi možnost za pogostejša gostovanja amaterskih in poklicnih glasbenih skupin. Gostovanja organizira koncertna poslovalnica, ki deluje v okviru glasbene šole.
Zal pa glasbeno dejavnost duši pomanjkanje primernih, vadbenih prostorov. Naj navedem le najbolj pereče primere: pbvskemu zboru »France Preše, ren«, večkratnemu republiškemu prvaku, ObLO Kranj po dvanajstletnem obljubljanju še zmerom ni dodelil primernega študijskega prostora. Mladinski godalni orkester glasbene šole vadj v dveh Izmenah, ker. šola nima dovolj velike učilnice. Težav bi bilo hitro konec, če bi mestni ljudski odbor preskrbel stranki, ki stanuje v šolskem poslopju, drugo stanovanje. Tudi godba na pihala se ne more pohvaliti: vadi namreč v vlažnem kletnem prostoru sindikalnega doma . . .
Želimo, da bi oblastveni organi upoštevali predloge volivcev in čimpreJ dogradili sindikalni dom ter adaptirali poslopje glasbene šole, da bo zagotovljen nadaljnji napredek kulturnih skupin v prid delovnemu človeku.	a«
i
i
Ing. Slavko Marjanovič : PHOUČeVANOe D€LA
r
Tehnika proučevanja delovnih procesov
Delo lahko proučujemo podrobno (detajlno), pa tudi na krajši način. Vsak način proučevanja terja določen čas, strokovnost in opremo. Podrobno proučevanje traja dlje časa in je tudi dražje. Za krajši način proučevanja se lahko odločimo ne glede na stroške, ker podrobnosti marsikdaj ne vplivajo na uspeh dela, ki ga proučujemo.
i Profesor Barne to trditev utemeljuje tako, da primerja proučevanje dela z merjenjem. Za mizarja je merjenje natančno, če meri s centimetrom. Ključavničar mora meriti svoje proizvode na milimetre, strugar na desetinke milimetrov, precizni orodjar pa. mofa meriti na stotinke milimetra. Nesmiselno bi torej bilo,, če bi mizar meril les z mikrometrom.
Tako je tudi s proučevanjem dela. Za način proučevanja .je odločilna vrsta dela, odločilni pa so tudi uspehi, ki jih dobimo s proučevanjem. Le-ti morajo biti »dovolj dobri«.
Izraz »dovolj dober« je važen. Je namreč eno izmed načel za pravilno delo, kajti tistega, kar ni potrebno, ne delamo.
Preden se lotimo proučevanja dela, določimo mejo, do katere bo treba stvari podrobno proučiti. ■ Hkrati že tudi določimo vrsto proučevanja. Razmerje med prihrankom, ki ga je moč doseči s proučevanjem in med stroški zanj, je odločilno, kje bomo postavili to mejo. Kolikor večji je prihranek od stroškov, toliko bolj opravičljivo je tudi proučevanje. To pomeni, da moramo razmišljati o prihrankih.
.Prihranek lahko dosežemo z zmanjšanjem proizvodnih stroškov, in sicer:
a) za delovno silo (napor človeka),
b)	za material,
c)	za orodje, stroje in naprave,
d)	za izdelavni čas.
Stroški za delovno silo so veliki, to pa pomeni, da lahko dosežemo prihranek:
1.	če se delo večkrat ponavlja ali če opravljamo enako delo na več mestih,
2.	če opravljajo delo strokovnjaki — specialisti z velikimi plačami,
3.	če so delovni pogoji slabi in terjajo večjo pozornost in več napora, kar po nepotrebnem podaljšuje izdelavni čas.
Stroški za material so veliki, to pa pomeni, da lahko dosežemo prihranek:
4.	če je material dragocen,
5.	če nastaja pri delu veliko izmečka in odpadka.
Stroški za orodje In naprave so veliki, to pomeni, da lahko prihranimo:
6.	če so dragoceni,
7.	če se hitro obrabijo in pokvarijo, če je velika razlika med časom, ko stoje in ko obratujejo,
8.	pri obračunavanju,
9.	če ni izrabljena vsa njihova zmogljivost.
Stroški za izdelovni čas so veliki, to pomeni, da lahko prihranimo:
10.	če so dobavni roki zaščiteni s penah,
11.	če je rok za dokončanje del v zvezi z zaščito pred kakšno škodo (poplava, eksplozija, požar) ali z izkoriščanjem prilik (trga, vremenskih razmer, stanja vode, temperature, pritiska, dnevne svetlobe itd.),
12.	če uporabljamo pri delu veliko dragocenega orodja in moramo zaradi tega plačevati visoke obresti na osnovna in obratna sredstva,
13.	če uspeh pri delu ni zagotovljen, vendar terja veliko sredstev,
14.	če so režijski stroški veliki.
Vseh naštetih \14 pogojev je treba
dobro proučiti, ker so to izhodiščne točke. Razmislimo dobro, preden se odločimo, v kakšnem obsegu bomo proučevali delo.
Vrste proučevanja po obsegu in njihova uporaba
Proučevanje dela je lahko podrobno (detajlno), splošno (globalno) ali delno.
Podrobno proučevanje lahko traja več mesecev in zajame naijelementar-nejše dele posla. Pri tem proučevanju se uporabljajo štoparice, foto in filmske kamere, kronometri:, preizkusni modeli, orodja in eksperimenti. Takšen način proučevanja je drag in dolgotrajen. Koristen je samo, če so pogoji tako ugodni, da z izkoriščanjem rezultatov, ki jih dobimo ob proučevanju, več prihranimo kot znašajo stroški zanj. To je mogoče oceniti po vrstah proizvodnih stroškov, ki smo jih našteli v začetku tega poglavja.
Primer: V mestni pekami spečejo vsak dan 5.000 kg kruha. Stroški za delovno silo znašajo, recimo, 5 dinarjev na kilogram. Ce bi lahko s proučevanjem dela zmanjšali te stroške za 50 para, bi dnevno prihranili 2,500, letno pa 912.500 dinarjev. V tem primeru bi se podrobno proučevanje vsekakor splačalo. Težko namreč pričakujemo, da bi stalo toliko, kot znaša že enoletni prihranek. Verjetno pa bi izdatke za delovno silo še bolj zmanjšali.
Splošno proučevanje lahko traja samo nekaj dni. Uporablja se pri posameznih delih in 'sicer pri tistih, ki se redkeje ponavljajo in kjer se uporablja raznovrstni material.
Primer: v veliko delavnico za vzdrževanje in popravljanje pripeljejo vsak dan deset pokvarjenih vozil. Eno vozilo popravijo povprečno v osmih urah. Stroški za delovno silo znašajo povprečno 1.500 dinarjev na vozilo. Ce bi lahko s proučevanjem dela znižali stroške za 100 dinarjev, bi znašal dnevni prihranek 1.000 dinarjev in letni 300.000 dinarjev. Ker se ne ponavljajo pri vseh opravilih enake napake in enaka dela, je proučevanje po operacijah nesmiselno, v takšnem primeru se odločimo za splošno proučevanje dela.
Delno proučevanje dela pride v poštev samo pri eni ali več delovnih operacijah (postopkih). To pomeni, da lahko delo proučujemo z opazovanjem in zato tudi ne potrebujemo instrumentov in obrazcev. Takšno proučevanje se navadno uporablja za to, da odkrijemo in odstranimo vzroke raznih okvar, slabo kakovost ali velik odpadek materiala.
Primer: neka tovarna je stalno dobivala obvestila, da so se radijski aparati pokvarili že čez mesec dni. Ob vsaki reklamaciji so morali plačati strokovnjaka, da je pregledal aparat in zamenjal pokvarjeni del. Tovarna je dobila na leto tisoč reklamacij in pri vseh aparatih je bil pokvarjen isti del. Vsaka reklamacija jih je stala povprečno 5.000 dinarjev. S proučevanjem dela so ugotovili, da so bili tisti deli aparata, ki so se stalno kvarili, izdelani iz slabega materiala, ki ga niso prej preizkusim zato, da bi prihranili stroške za preizkušanje). Podjetje je imelo zavoljo tega pet milijonov dinarjev škode. Preizkušanje kritične surovine je stalo 100 dinarjev za aparat, stroški proučevanja pa so znašali skupno 10.000 dinarjev. Skupni stroški so torej znašali 110.000 dinarjev, s tem pa se je tovarna izognila omenjeni milijonski škodi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dopust
G. C.: Zakon o delovnih razmerjih predpisuje, da je podjetje dolžno delavcu omogočiti, da izkoristi letni dopust v celoti ali z njegovo privolitvijo v dveh enakih delih. Trdite, da delavci želijo postopoma izkoristiti letni dopust — hkrati po 1 ali 2 dni, za podjetje pa ni važno, kdaj in kako delavci izkoristijo dopust, samo da to ne ovira rednega obratovanja. Zato menite, da bi podjetje lahko ustreglo željam delavcev. — Odgovor: Ni se mogoče povsem strinjati z vašim mnenjem. Določba 34. člena nikakor ni formalna. Ta namreč določa, da je treba delavcu omogočiti, da izrabi dopust brez presledka. Nd njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo lahko organizacija določi, da izrabi letni dopust v dveh približno enakih delih. Dopust nikakor ni zgolj osebna zadeva delavca, temveč je hkrati za vso družbo važna zadeva. Dopust je za delavca pravica in za gospodarsko organizacijo dolžnost, da zagotovi delavcu minimalni počitek med letom, ki naj delavca okrepi, osveži, mu obnovi in okrepi njegovo delovno sposobnost, utrdi njegovo zdravje. Temu pa bi nasprotovala taka izraba dopusta, kot ga Vi zagovarjate v svojem pismu in ki je zakon ne dovoljuje, ker ne bi koristila ne delavcu ne gospodarski organizaciji. Ni res, da za gospodarsko organizacijo ni važno, kdaj in kako delavec izkoristi dopust. To je morda res za kapitalistično podjetje. Toda za naše gospodarske organizacije pa ni in ne more biti. Zato tudi ne more dopustiti, da bi posamezniki tako zapravili svoj dopust, kot predlagate Vi. So namreč že na razpolago znanstvena dognanja, ki kažejo, kaj pomeni za delavčevo zdravje, za njegovo delovno sposobnost in delovno storilnost pravilno razporejen in dobro izkoriščen letni dopust. V skladu s temi dognanji zakon o delovnih razmerjih v delavčevo korist prepoveduje drobiti dopust in dovoljuje le delitev na dva približno enaka dela.
Plačevanje
Cestarji, Štajerska: Mnogokrat smo že opozorili, da odgovarjamo le na pisma, ki jih pisec podpiše s polnim imenom. Nikomur se ni treba prav ničesar bati. Za anonimnimi pismi pa se lahko marsikaj skriva in zato ni niti prav niti lepo, skrivati se za anonimnostjo. Ce torej želite pojasnila, svoje pismo podpišite. Sicer pa dvomimo, da so Vam res dali >*vsi cestarji Štajerske« pooblastilo, da v njihovem imenu postavljate vprašanja in prosite za odgovor, ki naj bi pojasnil vašo zadevo.
\
RAZPRAVA O ZAKLJUČNEM RAČUNU V VEVŠKI PAPIRNICI
Poslovno poročilo je bilo sicer dobro sestavIjenof vendar so ga dobili člani upravnega odbora šele ob prihodu na sejo. — Delavski svet je dobil gradivo dva dni pred zasedanjem
Delavski svet vevške papirnice je pred tednom dni razpravljal o zaključnem računu za minulo poslovno leto. Kolektiv le dobro gospodaril, zlasti, če upoštevamo, da dela s stroji, ki bi jih morali že zdavnaj zavreči. Zahvalo za to velja izreči vestnosti upravljavcev strojev, posebno pa še osebju reparatumih delavnic.
Kot sem dejal, si člani kolektiva prizadevajo doseči čim večje proizvodne uspehe. Za razpravo o zaključnem računu pa niso kazali posebnega zanimanja. Kje je vzrok? Nedvomno je precej krivde v tem, da so dobili člani delavskega sveta in upravnega odbora gradivo o zaključnem računu tik pred zasedanjem. Čeprav so člani delavskega sveta
uprava ni upoštevala opozorila. Upravni odbor je dobil gradivo šele na seji, delavski svet pa ga je dobil dva dni pred zasedanjem. Zato se seveda niso mogli pripraviti na temeljito razpravo. Res, da je bilo poročilo upravnemu odboru in tudi delavskemu svetu zelo nazorno. Toda kljub temu ni bilo zaželene razprave o finančnem delu poročila. Precejšnje razburjenje pa j* nastalo tedaj, ko smo razpravljali o tistem delu premijskega sklada, ki ga med letom nismo trošili in bi ga morali razdeliti ob zaključnem računu. Ker se je zdel članom delavskega sveta ta znesek previsok, je delavski svet potrdil vse postavke zaključnega računa, do nadaljnjega pa je prepovedal izplačevanje
predlagali, naj bi jim daM gra- premij. Premijski pravilnik nam-divo vsaj teden dni pred sejo. reč spreminjajo.	A. B.
MAČKU
VELIKO
OBETAJO
Počasi, toda vztrajno prodira v ljudskoprosvetna društva in organizacije zavest, da je- brez vsestransko utrjenih knjižnic težko organizirati dobro in kvalitetno vzgojno delo in izobraževanje. Mislim predvsem na knjižnice v občinskih in drugih večjih središčih. K dobro organizirani knjižnici ne spada samo izposojevalnica knjig, ampak tudi prostor, kjer imajo bralci možnost prebirati časnike in revije, razne priročnike in slovarje, še več, prostor, kjer se ljudje nevsiljivo shajajo, Poslušajo razna predavanja in se razgovarjajo, prisostvujejo literarnemu večeru ali manjšemu koncertu, gledajo televizijsko oddajo itd. Oblrike za neprisiljeno vzdušje in vzgojno delo v čitalnicah ali klubih so neizčrpne, prinašajo nešteto novih možnosti in, kar je najvažnejše, razbijajo ozkost v društvenem delu.
Vsega tega so se tovariši v Žalcu dobro zavedali, ko so se odločili, da razširijo vlogo in dejavnost društev od odrov in dvoran tudi na knjižnice, čital. niče ali klubske prostore. Sad tega prizadevanja so danes knjižnice in čitalnice v Žalcu, Preboldu, Braslovčah, Polzeli, Šempetru in še v nekaterih krajih. V vsaki od teh knjižnic je na voljo precej časnikov in revij ter priročnikov, v vsaki čitalnici je postavljen tudi televizor. Televizijski sprejemnik še sicer nima tiste vloge, ki bi jo lahko imel, saj nimamo še rednih domačih oddaj. Tuje oddaje, ki se tudi slabo sprejmajo, pa največkrat ne ustrezajo našim potrebam. To je zelo pogumen in obetajoč začetek, ki je zahteval mnogo truda in seveda tudi sredstev. Toda tovariši v Žalcu so nam povedali, da so se pri tej akciji marsičesa naučili. Naučili so se, da so sredstva zelo važen pogoj za rast kulturno-prosvetnega življenja, toda niso vedno odločilna za tisto prisrčno društveno vzdušje, ki ga vsi želimo, da preveč sredstev v kraju, kjer ni še resničnih potreb po kulturni izobrazbi, prav lahko negativno vpliva ali celo ovira nadaljnji razvoj amaterskega prosvetnega m kulturnega življenja. Zato se mi zdi zelo pomembna akcija društva v Braslovčah, ki le z zbiranjem lesa in denarja v svoji okolici uredila in opremila knjižnico in čitalnico. S tem so pritegnili in navezali ljudi na te sicer majhne, a okusno urejene prostore, kakršne le težko najdeš tudi v večjih krajih. Poleg čitalnice je knjižnica s 1000 sodobnimi knjigami. Zelo lepo in okusno urejena je knjižnica in čitalnica v Preboldu, kjer sta pri ureditvi mnogo pomagali tamkajšnja tekstilna tovarna in občina Žalec. Knjižnica ima 2.450 knjig in jih izposoja skoraj vsak dan, prav tako je čitalnica odprta vsako popoldne in zvečer. Knjižnica je vzorno urejena, ima kataloge, sezname, vrsto priročnikov, naročena je na vse subskripcijske izdaje naših za-ložb, je poverjenik za Prešernovo družbo, za katero je pridobila kar 275 naročnikov. Vsekakor je to zgledna amaterska knjižnica. Tudi knjižnica in čitalnica v Žalcu ne zaostaja za naštetimi. Na zalogi ima 2.200 knjig.
Kakšni so načrti občinskega sveta Svobod v Žalcu glede knjižnic? Predvsem bodo v naslednjih letih uredil} občinsko knjižnico v kulturno ustanovo. Precej knjig, nastavili poklicnega knjižničarja in spremenili knjižnico v kulturno ustanovo, ki bo strokovno in organizacijsko vodila knjižničarsko mrežo v občini. Na področju občine je kar 21 knjižnic z nad 15.009 knjigami. Knjižničarja so že našli, v jeseni ga bodo poslali v bibliotekarsko šolo ali na prakso v večje knjižnice. Dosedanji razvoj sam jih sili k temu.
Najtežja naloga pa jih čaka v zvezi z organiziranim vzgojnim in zabavnim delom v teh ' čitalnicah. Čeprav so ti prostori že pritegnili precej mladine, ki tukaj koristno in prijetno Preživlja prosti čas, še vedno niso zadovoljni. Želijo si, da bi ti prostori še bolj oživeli in postali ljudem neobhodno potrebni. Začeli so že razmišljati o skupnem poslušanju nekaterih radijskih predavanj in o razgovorih ob njih. Z rednimi domačimi televizijskimi oddajami se bodo odprle nove možnosti. Toda že sedaj se da marsikaj napraviti. V čitalnicah lahko' organizirajo različne razgovore, Povabijo tu in tam kakega književnika ali kulturnega de-lavca na razgovor, lahko pa pri-rejajo tudi razstave knjig ali Umetniških slik in podobno.
Tsak uspeh na tej poti bo spodbujal okoliška društva, tovarišem v Žalcu pa bo potrdil, so prav in dobro začeli. V.

'išMM


V času, ko so si sodobna reproduk- logov je namreč več, z njimi, moramo cijs/ka sredstva, kot radio in film, pri računati in spremeniti do nedavna nas tako močno utrla pot, da brez ustaljene oblike ter jih prikrojiti no-njih Skorajda ne moremo več živeti, vemiu življenju, novim potrebam in opažamo, da iz leta v leto popušča pogledom današnjega človeka. Ce to-amaterska pevska zborovska dejavnost rej ne utegne na koncert, če je utru-ter se umika tehničnim posredovalcem jen ulj nerazpoložen, zakaj mu ne bi sodobnega kulturnega življenja in po- predstavili domačega zbora ali zbora
klicnim umetniškim skupinam. V največji meri velja to za radio, saj je pri nas že tako gosta mreža radijskih naročnikov, da lahko prištejemo en radijski sprejemnik vsakemu šestemu prebivalcu. Četudi posameznih oddaj največkrat ne moremo poslušati ves čas in zbrano, nas radio sili, da pasivno sodelujemo in nam tako polagoma vceplja svojstven okus, oblikuje nazore, budi zanimanje in tudi željo po sodelovanju. To najjasneje kaže priljubljena oddaja »Pokaži, kaj znaš!«, ki je v. nekaj mesecih zajela tako širok krog poslušalcev iz mest in podeželja, da smo lahko prav zaradi tega resnično zadovoljni. Saj nastopajo amaterji, posamezniki in manjše ekupinae iz vse Slovenije, prigla-šajo se ljudski godci iz oddaljenih vasi, pevci, recitatorji jn pesniki; stari in mladi, študentje to delavci. Toliko hvaležnih poslušalcev, ki zasipajo uredništvo te oddaje z zahvalnimi pismi, in toliko neznanih »talentov«, je lahko združila le živahna, aktualna, sodobna oblika oddaje.
Žal pa pri tej tako popularni javni oddaji, ki sloni v glavnem le na posameznikih, zaradi tehničnih omejitev ne sodelujejo večje skupine, na primer pevski zbori. Prepričan sem, da hi skoraj v tolikšni meri kakor druge izvajalce spodbudila ta oddaja tudi zbore, saj bi tako našli izhod iz slepe ulice, v kateri mnogi tičijo že del j časa. Dobro vemo, da zaradi uvodoma omenjenih razlogov to zaradi delovne preobremenjenosti, službe v turnusih, pomanjkanje primernih prostorov in pevovodij, pomanjkanja pevskih sodobno Občutenih skladb, itd., delo amaterskih pevskih zborov marsikje ne more napredovati. Mimo tega tudi nima potrebnih spodbud. Vzemimo samo vokalne koncerte. Pevci in zborovodje se vse leto na moč trudijo, premagujejo skorajda nepremostljive težave, s strahom in z veseljem hkrati pričakujejo sadove svojega dela, ob pričetku koncerta pa zazija pred njimi Skorajda prazna dvorana. Kdorkoli poje v zboru ali z njim dela, ve, da je to moralna klofuta, ki v enem samem trenutku podre celoletno delo. In posledica? Ni čudno, da se. pevci razhajajo, da iščejo v zameno večkrat manj primerno razvedrilo, da otope za pesem, češ saj nas nihče ne posluša. Prav tu nastaja novo vprašanje, vprašanje glasbene vzgoje našega delovnega človeka. Priznajmo, resnici na ljubo, da toliko možnosti za glasbeno vzgojo, kakor jih imamo danes, še nismo imeli. v zgodovini našega kulturnega življenja. Skoraj petdeset glasbenih šol, državnih to Ijudskioprosvet-nih samo v Sloveniji, sistematičen pouk v naših splošno-izobraževalnih šolah, koncerti poklicnih glasbenikov to gledališč in ne navsezadnje številne obrazložene oddaje ljubljanskega radia, to je več kakor dovoli za vsakogar, kj se zanima za to. Oddaljena naselja so seveda prikrajšana, na srečo pa si radio utira pot tudi v hribovske kočice. Torej spet radio. Potemtakem osredotočimo naše razmišljanje na to tolikanj razširjeno reprodukcijsko sredstvo in poskušajmo utreti novo, sodobno pot naši zborovski glasbi. Ne hudujmo se na ljudi, ki ostajajo doma, ko koncertira domači zbor. Ne vprašujmo se, zakaj brezbrižnost, raz-
iz sosednje vasi in mesta v radijski oddaji? Rad bo prisluhnil pevcem to kdo ve, če ga ne bo zamikalo, da bi drugič osebno prisostvoval koncertu.
misel, so prepričani, da bodo tako poživili delo naših amaterskih skupin in jim, hkrati z glasbeno komisijo pri Svetu Zveze Svobod to DPD, tudi strokovno pomagali. Uredništvo za zborovsko glasbo pri Radiu Ljubljana bo posilalo strokovnjake k amaterskim zborom, ki se bodo prijavili za oddajo. Ti strokovnjaki jih bodo strokovno ocenili jn jih, če bo potrebno, opozorili na pomanjkljivosti. To naj bi bija .nekakšna »potujoča« praktična zborovska šola, ki bi pripravila pevce na snemanje in jim hkrati tudi svetovala izbiro sporeda, zborovskih skladb to notnega materiala, kar vse je v naši amaterski Zborovski dejav-fWi 'f-VJ ‘	< noisti še na razmeroma nizki stopnji.
; Začetnemu ali slabšemu zboru ne bo tre»a študirati petnajst ali dvajset-minutnega programa. Dovolj bosta .. :	aj; f,.) kvalitetno pripravljene
pesmi, s kaiterimi se bo zbor predstavil v oddaji. Kratek razgovor s pevcem ali z dirigentom pred mikrofonom bo poživil oddajo in morda tudi opravičil manjše pomankljivosti, ko so v delu amaterskih skupin skorajda neizogibne. Skrbno sestavljene oddaje, dobro pripravljeni zbori to izbran spored pesmi bo pripomogel, da se bo naša zborovska pesem še bolj uveljavila in spodbudila skladatelje h komponiranju novih zborovskih skladb.. Bitenc
LOJZE DOLINAR: DETAJL S SPOMENIKA NOV V JAJINCIH, KI VELJA ZA NAJVECJI SPOMENIK TE VRSTE V NASI DRŽAVI
Dvojno merilo zaupanja
Sekretar Sveta za šolstvo LRS tovariš Ludvik Gabrovšek je na vprašanja uredništva Delavske enotnosti pojasnil nekatere nerešene probleme v zvezi z opravljanjem privatnih izpitov na splošno izobraževalnih in strokovnih šolah. Nedvomno pomenijo sprejeti pravilniki o opravljanju privatnih izpitov na vseh vrstah šol precejšen napredek v sistemu izobraževanja odraslih, čeprav bi bilo želeti, da bi prav na tem področju pričeli hitreje praktično izvajati šolsko-reformna načela. Nimam namena polemizirati s tov. sekretarjem, želela bi le opozoriti na nekatere pojave v zvezi z uporabo teh pravilnikov, ki kažejo na precejšnje razumevanje in okorelost posameznih prosvetnih organov. Ne morem se namreč znebiti vtisa, da čutijo nekateri prosvetni delavci še vedno odpor proti izrednemu šolanju odraslih in da le-temu apriorno pripisujejo špekulativne namene in željo po lahkem pridobivanju šolskih kvalifikacij.
ko, kot predpisuje pravilnik o opravljanju privatnih izpitov.
Svet za šolstvo v Celju pa jim je tik pred izpiti sporočil, da profesorji oziroma učitelji, ki so pripravljali tečajnike na izpite, ne smejo.biti izpraševalci oziroma člani izpitnega odbora. Zakaj tako nezaupanje in ostra kontrola? Če prosvetnim delavcem verjamemo, da objektivno in pravično ocenjujejo znanje rednih dijakov; zakaj jim tega ne bi mogli
oblasti niso nadzorovale, se zatečejo k birokratskim ukrepom, s katerimi skušajo zagotoviti kontrolo .in preprečiti nepravilnosti. Seveda taki ukrepi upravičeno spravijo v slabo voljo tako slušatelje kakor prosvetne delavce, ker izražajo nezaupanje do njihovega dela in znanja. Zato je že skrajni čas, da se občinski in okrajni sveti za šolstvo prično resno ukvarjati z izobraževanjem odraslih, in da na svojem terenu zagotove redno de-
pripisati tudi pri izpraševanju izred- lo, pa tudi reden nadzor nad tečaji nih dijakov? Zakaj se tu tako boji- in šolami, ki odrasle pripravljajo na mo familijarnosti in špekulacij? Sta- izredne izpite. Dokler bodo izredne lišče okrajnega sveta za šolstvo bo šole in tečaji povsem prepuščeni sa-kaj slabo stimuliralo razvoj izredne- moinioiativj prosvetnih in drugih ga šolanja in vključevanje prosvet- družbenih organizacij in se bodo nih delavcev v izobraževanje odras- šolske oblasti zanimale zanje samo
lih.
Verjetno so vzroki nezaupanja globlji. Na terenu je vedno več raznih večernih tečajev in šol, ki jih po želji delavcev in nameščencev organizirajo amaterska kulturnopro-
ob izpitih, bo prihajalo do raznih nesoglasij in nepravilnosti, ki samo škodujejo razvoju izobraževalne dejavnosti.
Na področju izobraževanja je še toliko perečih problemov, da jih ni
svetna društva, ljudske univerze in mogoče reševati kampanjsko, temveč ponekod tudi že redne šole. Slušate- le z vztrajnim in sistematičnim de-
Ne glede na to, da zahteva izredni
ČLOVEK IN UMETNOST,— PLA- §tucuj ogromno napora in se zanj od- Uh ki se vključujejo v te tečaje, žele lom in s proučevanjem .vseh prosvet-STIKA HEINRICHA LAURENSA, j0^;j0 le tisti ki imajo železno voljo pridobljeno znanje uveljaviti in do- nih činiteljev. Od šolske reforme pa ENEGA NAJVEČJIH SODOBNIH in trden namen za vsako ceno do- biti zan:i tudi ustrezna spričevala, ne moremo pričakovati; da jih bo FRANCOSKIH KIPARJEV (UMRL seg; določeno znanje oziroma šolsko Sveti za šolstvo se za te tečaje po na- sama po sebi rešila. Vzporedno s 1954. LETA), KI BO LETOS RAZ- kvalifikacijo so tudi osnovni motivi vadi začno zanimati šele tedaj, ko so kompleksnim izpopolnjevanjem izo-
ki vodijo odraslega pri šolanju vse' PostavUeni Pred dejstvo, da bo treba braževalnega sistema za odrasle je kaj drugega kot le želja da bi si’ pri- toliko in toliko izrednim slušateljem treba praktično uveljavljati načela*
STAVLJENA NA SVETOVNI UMETNIŠKI RAZSTAVI V BRUSLJU
Te misli so dalje časa razvnemale vodstvo zborovske glasbe prj ljubljanski radijski postaji. Potem so se tovariši odločili, da bodo skušali s sistematičnimi zborovskimi oddajami polagoma pritegniti amaterske zbore to jih vključiti v redne sporede. Približno tako žive to neposredne kakor oddaja »Pokaži, kaj znaš!« naj bi bile tudi oddaje, v katerih hi nastopali amaterski pevski zbori In kasneje tudi instrumentalne skupine. Seveda spočetka ne bi bilo javnih oddaj, uvedli hi jih morda kasneje. Tovariši iz glasbenega oddelka, ki so se ogreli za to
Po 32 letih spet doma
V. ljubljanski Moderni galeriji pri-	tetnl knjižnici, simbolični ženski kip
pravi j ajo retrospektivno razstavo Loj-	na ljubljanskem nebotičniku, dva režeta Dolinarja, slovenskega ki-	liefa na republišicem zavodu za soci-
parja, ki je pred 32 leti odšel v Beo-	alno zavarovanje, kariatide to samo-
grad, 'kjer živi še danes. Razstavili	stojni kipi na diomu sindikatov, pa
bodo okoli 80 njegovih plastik in 65	Herme pred ljubljansko glasbeno ma-	nerstev	ne muren.	»<*-
rezov v mavec. Pravzaprav je to prva	hco, dalje spomenik Davorinu Jenku	zumeti zak	. tako nezaupanje	do
razstava celotnega Dolinarjevega de-	v Cerkljah, spomenik padlim v prvi	izredni’h siuga(;eliev	kadar gre	za
la. Samostojno je doslej razstavljal le svetovni vojni v Polju, Medvodah, v ..g njihov ’ a znanja. Ne 1956. leta v Beogradu, to sicer delo Polzeli itd., vse to so njegove stva- P . ___________________________
dobili formalno šolsko spričevalo. V anketi, ki jo je vodstvo celjskih večernih šol izvedlo med 251 slušatelji pripravljalnih tečajev za opravljanje izpitov na gimnaziji, tehniški srednji in gradbeni srednji šoli, je na vprašanje, zakaj so se odločili za študij, 65‘Vo slušateljev odgovorilo, da jih je k temu pripeljala želja po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnitvi splošnega strokovnega znanja. 27‘Vo slušateljev se je odločilo za študij, da bi si izboljšali kvalifikacijo, in le 8% zato, ker žele spremeniti poklic. Po tej anketi se je torej večina delavcev in nameščencev odločila za izredno šolanje zato, ker za svoje poklicno in družbeno-politično delo potrebuje več znanja. Ne zanikam dejstva, da se v izredne tečaje vključujejo tudi ljudje, ki menijo, da bodo tako laže prišli do kvalifikacije oziroma do šolskih spričeval. Vendar večina teh, kolikor že prej ne omagajo pri izpitih kaj hitro pokažejo, ali so vzeli študij resno ali ne. Dosedanji rezultati na dopisni Ekonomski srednji šoli in na večernih delavskih gimnazijah so po izjavah izpraševalcev dokaj lepi, videti je, da se slušatelji resno uče. Po kvaliteti znanja izredni slušatelji v marsičem prekašajo redne, kar je razumljivo glede na njihovo zrelostno stopnjo in življenjske izkušnje,
Spričo teh dejstev ne morem ra-
po opravljenih izpitih izdati veljavna ki jih predvideva šolska reforma, spričevala. Iz strahu, da tega šolske	Tilka Blaha
dveh let. Drugače pa je samo sodelo- n»tve. val na 52 razstavah doma in v tuji- obl? ni. Čeprav že ves čas živi v Beogra- del bo za marsikoga odkritje. Za to du, njegova ožija domovina ni brez razstavo pripravlja Moderna galerija njegovih del: plastika na Napoleone- posebno monografsko skico, ki bo vem spomeniku, Mojzes na univerzi- osnova za monografijo o Dolinarju.
prvi, vendar karakterističen primer takega nerazumevanja je stališče
Oblikovna^ raznolikost^^Doltoarrjevto okra;inega sveta za šolstvo v Celju
do privatnih izpitov na nižji gimnaziji v Laškem. Tu se je lani začel pripravljalni tečaj za privatne izpite čez prvi razred nižje gimnazije. Pobudo za izredni študij je dalo DPD Svoboda, finančna sredstva je zagotovil občinski ljudski odbor, vodstvo in predavanja pa je prevzel profesorski zbor nižje gimnazije. Te dni so nameravali izvesti prve izpite ta-
PRIZOR IZ FILMA »CESTA, DOLGA LETO DNI« IN NJEGOV GLAVNI JUNAK BERT SOTLER
Cesta jih je povezala s svetom
v Čitalnici ljubljanske delavske knjižnice
goslavijl se urestiičulje njegova zamisel. Snemanje je že končano, ko pa bodo še zvočni študiji opravili vse, kar je treba, bomo zagledali ta film na platnih naših kinematografov.
Izdelal ga je Jadran-film z lastnimi sredstvi. Čeprav je stal več kakor katerikoli jugoslovanski povojni film, utegne biti naj cenejši, saj ima pod-Samofna gorska vas^ živi kakor jetje vse možnosti, da ga dobro pro-odrezana od sveta. Vaščani so- bedni (ja v tujino. V tem pogledu si je De in neizobraženi. Tedaj pride enemu Santis že pridobil sloves, saj je s fil-od njih. Emilu — na misel, da bi	rnom »Rim ob enajstih«, ki mu (je pri-
zgr-adili cesto, ki bi jih rešila osam-	nesel svetovno slavp, omogočil produ-
Ijenoisti. Z zagrizenim in trdim delom	centom dve milijardi lir dobička. Po-
in deloma s tujo pomočjo jim to konč- ieg njegovega imena je posebno za n0...usi)0. Osnovna misel je: če ljudje Zahod važna vrsta zvezd, kot so Ele-držijo skupaj, zmorejo vse.	onora Rossi-Drago, Silvana Pampani-
Ob koncu leta bodo et^m tureaire- Gotovo je ta misel, ki je prevevala ni, Massimo Girotti. Igrajo pa tudi ?inoE320DdY„2® etPz1e^dto Ta četo" italijanskega režiserja Giuseppea de odlični jugoslovanski ifralci - Bert knjig. Ena izmed'njih bo VELIKA GALA Santisa, ko je pisal' scenarij za svoj Sotler (glavno vlogo), Milivoje 2iva-PREDSTAVA Ta najnovelši Sloves 1'f;lm »CeiSltaj dolga leto dni«, tudi nam novič, Gordana Miletič in pa Silvani pesničin pisateU Tone Seliškar. pisatelj zelo blizu. Svoje zamisli De Santis ni Magnano (»Grenki riž«) De Santisovo nas popelje	v	vedno	mikavni	in	na	pol	mogel realizirati v Italiji. To pač ni	največje odkritje, študent filozofije iz
pustodovsiki	svet	komedijantov.	Odlike	dežela, kjer bi bili producenti poseb-	Zagreba, Ivica Pajer, ki ga že po tel
perK«t.nnevsil1fvSstogrprSr6en oris otrok,	no	naklonjeni filmom s takimi ideja-	njegovi	prvi vlogi primerjajo	z ame-
Starsčv, cirkuških artistov, kmetov in	mi.	Tako je prišlo do čudne rešitve:	,riškim	igralcem Jamesom	Deanom
Cerizredno^^Jčen hTmo?, tevaril	?e	^ Italiji, ki je dežela neoreajizma	(pri nas	smo ga videli v filmu	»Vzhod-
štvo ta neomajna vera v življenje.	m	bolj razvitega filma, ampak v Ju-	no od raja«).
»VELIKA GALA PREDSTAVA«
Ob koncu leta bodo CL*ANI PRESEK-
TO JE PREREZ SKOZI CEV ZETE, V KATERI JE NARISAN BELI TRAK — »TERMO-NUKLEARNI OGENJ« PETIH MILIJONOV STOPINJ CELZIJA
•Ze pred dobrim mesecem smo objavili vest, da je angleškim manstveniiteom uspelo ustvariti ■ umetno sonce«. V stroju ZETA ,Zero Energy Thermonuclear Assembtly) so dosegli temperaturo 5 milijonov stopinj. Oglejmo si podrobneje ta proces.
V bistvu je stroj ZETA ter-monuklearni reaktor, njegov glavni del je velika krožna cev z notranjim premerom 1 m in s povprečntim premerom 3 m. Cev je nameščena vodoravno im v njej se združujejo jedra težkega vodika,, tako imenovanega
devterija. Skozi plinasti težki vodik spuste izredno močan električni tok 200 tisoč amperov. Plin se segreje, okoli njega pa nastane elektromagnetno polje. To »zgosti« električni sunek, zaradi česar ge temperatura se poviša. V Harwelu, kjer je ZETA, so pošiljali skozi dev-terij električni tok v presledkih ,po. 5 tisočink sekunde. Pri tem se atomska jedra devterija združijo, sprosti se velikanska energija, ki je dala pet milijonov stopinj vročine. V Harw.eiu jim je uspelo to temperaturo zadržati nekaj sekund.
Ves proces je pravzaprav, zelo preprost, je pa sila pomemben, saj se odpira nov vir energije. Poslej namreč pridobivajo atomsko energijo s cepitvijo (fisijo) atomskih jeder, le-te pa se združujejo, na primer pri
eksploziji vodikove bombe. To bi praktično pomenilo, da je ukročena silna moč atomske eksplozije^ ki jo bo odslej moč koristno uporabljati. Učenjaki predvidevajo, da bi v termonu-kleamih reaktorjih lahko dosegli temperaturo 100 alj celo 300 milijonov stopinj Celzija. V Harwelu so sicer porabili več energije, kot so jo pridobili, vseeno pa je to že prvi korak k izkoriščanju fuzijske energije.
Možnosti so zareis neizmerne. Znano je namreč, da je v 20 litrih morske vode 1 gram devterija. Ta pa je po svoji energiji enakovreden desetim tonam najboljšega premoga. Ko bo človeštvu uspelo zgradit; stroj za izkoriščanje te velikanske energije, bodo postal; oceani praktično neizčrpen vir energije.
.ELEKTROTINET
,, B E T A 1958“
Končno se je tudi ameriški mornarici posrečilo izstreliti umetni satelit. Raketa »Vanguard« tokrat ni zatajija. Dne 17. marca je ob 13.36 po srednjeevropskem času začel krožiti okoli Zemlje nov spremljevalec.
Uradno ta izstrelitev ne sodi med raziskavanja v okviru mednarodnega geofizjčnega leta. Na tem satelitu sta namreč le dve radijski postaji, razen tega pa je v njem še 6 sončnih baterij, po čemer sodijo, da ga bo moč slišati dosti dlje kot dosedanje satelite-
Ta drugi ameriški satelit je težak komaj slab poldrug kilogram (1,46 kg), je okrogle oblike s premerom 16,25 cm. Zemljo obkroži v 135 minutah, njegov apogej (najoddaljenejša točka od ‘Zemlje) je 4.000 km, perigej (najbližja točka) pa 460 km. Leti torej precej više kot vsi dosedanji sateliti. Za njim kroži okoli Zemlje tudi tretja faza rakete. Ta je dolga 132 cm ih debela okoli pol metra ter jo bo moč videti. Nekateri ameriški znanstveniki že predlagajo, naj

bi pritrdili na bodoče ameriške satelite še s plinom napolnjen balon s premerom treh metrov, da bi ga laže opazovali z Zemlje.
V Ameriki so seveda navdušeni in smatrajo, da je sedaj rezultat teKmovanja s Sovjetsko zvezo 2:2, kanec grenkobe v splošnem zadovoljstvu pa povzroča dejstvo, da so njihovi sateliti tako majhni.
Iz Sovjetske zveze pa so prav te dni sporočili, da bodo izstrelili nov satelit, ki bo teh-, tal 5—6 ton. Poljska časopisna agencija poroča iz Moskve, da bo ta najnovejši satelit obkrožil Luno. Spotoma bodo njegovi aparati sporočali na Zemljo vse ppdatke in ‘slike z one strani Lune. Edini potnik bo kot običajno pes.
Inženir Milovan Jovanovič iz Bi ograda je patentiral * svoj izum: elektrotinet. Na izpopolnjen otroški skiro je montiral elektromotor, ki ga napaja akumulator,-
Jovanovičev »skiro« ima prav tako dvoje koles, krmilo, stojišče, nad zadnjim kolesom je sedež in pod njim elektromotor. Kolesa tega vozila so lahko obložena s polno ali gobasto gumo, sedež in krmilo pa sta teko skonstruirana, da ju lahko po volji dvigaš ali spuščaš, kakršne rasti je pač vozač.
Na krmilu je taster za kontakt in prižiganje motorja. Seveda ima to vozilo tudi zavore. Da bi motor pri vžigu ne bil preveč obremenjen, teče vozač nekaj korakov ob elektrotinetu
začeli industrijsko proizvajati in če se to splača, pa v patentnem uradu ne vedo povedati.
S poskusi so začeli že P raj tudi v drugih državah. Iz ZDA so sporočili, da se jim je za nekaj milijonink sekunde posrečilo doseči temperaturo 6 milijonov stopinj, na Japonskem so v podobnem stroju dosegli zlitje atomskih jeder in prav tolikšno temperaturo ob polovici manjše porabe električne energij.	,
Ta vir energije ho dostopen tudi industrijsko nerazvitim deželam, saj so imele doslej monopol nad pnidobjivanjem energije iz urana le industrijsko močne države. To bo omogočilo nagel razvoj teh dežela in izboljšanje gmotnega položaja delovnih ljudi.
651 milijonov pisem
Lani je bilo v Jugoslaviji odposlanih šest milijonov 409 tisoč brzojavk, štiri milijone 964 tisoč paketov in 651 milijonov pisemskih pošiljk. V istem letu so naše železnice prepeljale 170 milijonov 538 tisoč potnikov, pet milijonov 790 tisoč ljudi je potovalo z ladjami, lil:1.674 pa z letali.
__ Dvoini delovni čas
Ali ZE VESIE?

Največja žival na svetu
Dostikrat mislimo, da so bile prazgodovinske živali precej večje kakor so danes. Dinoza-urusi so bili res veliki, saj so bili dolgi do 30 metrov, težki pa tudi 50 ton. Naj večja žival vseh časov pa živi danes. Modri.kit prekaša po velikosti vse dosedanje žiVcrii. Zraste tudi do 35 metrov, nekateri pa so težki več kot sto ton.
Raketo so izumili Kitajci
2e pred 800 leti so.na Kitajskem poznali rakete. Zgodovinarji poročaijo. da so Kitajci uporabiilj. rakete že v vojni proti Mongolom, leta 1232.
Cerkev in film
V	Italiji imajo 10.732 kinematografov. Od teh jih. je več kot polovica, to je 5.930 v rokah župnij. Seveda vrte v teh kinematografih le tiste filme, ki jih je župnik odobril in cenzuriral. Postranski produkt te »vzgojne« akcije Cerkev pa je dobiček. Število cerkvenih kinematografov v Italiji še ra-6te in predvidevajo, da jih bo imela Cerkev do konca leta že 7.430.
Milijon motornih koles Jawa-ČZ
Po drugi svetbvni vojni so Izdelali na Češkoslovaškem že milijon motornih koles znamke »Jawa — ČZ«. Izvažajo jih v 115 dežel na vseh petih kontinentih.
500C let star rudnik
V	egiptovskem rudniku Fa-vakir. id leži med nekdanjimi Tebami in Rdečim morjem, kopljejo zlato že pet tisoč let. Zlata ruda je v trdem granitu. Najgloblji jašek rudnika sega 300 metrov globoko. Ob vhodu v rudnik so še danes ohranjene freske, posvečene faraonu Akenatonu iz 18. dinastije.
šahovski fenomen
Štirinajstletni Bobby Fischer iz Brooklina v ZDA je letos v februarju premagal trinajst znanih šahovskih mojstrov ter zmagal na turnirju za ameriški šampionat.
Znani šahovski velemojster Samuel Reshevsky je dejal po turnirju o njem: »Na tem turnirju smo Fischerja vsi podcenjevali in vsi slabo igrali. Tudi jaz.«
Fischer se bo bržkone udeležil mednarodnega šahovskega turnirja avgusta v Portorožu povabljen je tudi Reshev-sky.
zaposlenih v ČSR so ženske
Lani je bilo na Češkoslovaškem vsega skupaj 6,126,000 zaposlenih. Od tega je bilo'. 2,573.000 ali 42 odstotkov žensk. Po gospodarskih panogah se odstotki gibljejo takole: zdravstvo in socialno zavarovanje 71 odstotkov, trgovina in družbena prahrana 65,1 odstotek, kultura, prosveta in šport 56,9 odstotka, kmetijska posestva 62,5 odstotka, finančna stroka
46.2	odstotka, državni aparat in sodstvo 37,9 odstotka, v industriji pa je od vseh zaposlenih
15.2	odstotka žensk.
Zenska podpira tr; hišne vogale, Je star slovenski pregovor. To pri nas še trdno drži, čeprav se nekateri moški, že pridne je lotevajo gospodinjskih opravkov.
Ekonomski in socialni svet Or-g&trizacije združenih narodov je. zbral podatke iz 38 držav o položaju žene in prav te dni je bilo v Ženevi posvetovanje o teh vprašanjih,
V Angliji možje ženam precej pomagalo pri gospodinjstvu ter se' zavedajo, da je to tudi njihova dolžnost, zlasti če sta oba zakonca zaposlena. Na Finskem so izdali anketo, v kateri je 76 odstotkov anketiranih mož iz-

in šel« nato vključi motor, sicer hi motor pregorel.
Vozač nenehno pritiska med vožnjo na stikalo. To pa je tako napravljeno, da regulira tudi obrate elektromotorja. Ce ga spusti, se or ustavi. Jovanovič se zdaj sam vozi s tem vozilom .po Beogradu, kdaj ga }>cdo
POGLED NA STROJ ZETA V HARtVELLU V ANGLIJI

p traroiD
javilo, da so pripravljeni opravljati nekatera gospodinjska dela, druigi pa vsa. Najraje pomagajo pri pospravljanju, pri skrbi za otroke, pri pomivanju posode, najmanj pa jim dišita pranje in kuhanje.
Podatke so na konferenci razvrstil; pod tri naslove: skrb za dom, skrb za otroke ter zdravje in psihologija zaposlenih žena. Iz vseh dežela sporočajo, da imajo zaposlene žene pravzaprav dvolni delovni čas, enega v službi, in drugega doma v go. spodihjstvu.; V zaostalpjših. državah je ta drugi delovni čas žena precej daljš; kot v razvitejših, kjer je precej gospodinjskih del mehaniziranih, imajo pa tudi dosti raznih servisnih služb, ki lajšalo ženam gospodinjsko delo.
> O TEBI, TVOJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN 9 TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST«
»DISKOPLAN« SO IMENOVALI V SOVJETSKI ZVEZI TOLE LETALO Z OKROGLIMI KRILI. PRAVIJO, DA IMAJO LETALA TAKE OBLIKE SE VELIKO BODOČNOST IN DA BODO VSEMIRSKE LADJE PODOBNE NJIM
NAŠE KEMIKALIJE NA TUJIH TRŽIŠČIH
Naša kemična industrija se je že močno uveljavila na tujih tr-tržiščih. V 140 podjetjih kemične industrije, kolikor jih le v Jugoslaviji, proizvajamo blago, ki po kakovosti prav nič ne zaostaja za tujim.
Zlasti zanimivo je, da izvažamo barve in lake v Italijo, Vzhodno Nemčijo in v Brazilijo.. Minij in cinkovo belilo izvažamo v vrsto dežel. Naša zdravila, antibiotike in farmacevtske proizvode zlasti cenijo v Grčiji, medtem ko izvažamo fotomaterial — v Zahodno Nem. čijo in Indijo.
Detergente (kemikalije za pranje perila) izjvažamo na Bližnji in Srednji vzhod, naš poli. vinil klorid v prahu in zrncih kupujejo na Holandskem, v Zahodni Nemčiji in Bolgariji. Prav tako izvažamo tudi nekatere proizvode iz polivdnalklori-da (obutev, dežne plašče, igra-
če). Razen teh kemikalij izvažamo še kavstično soda karbid,
azotno . kislino, in teko dalje.
benzol, glicerin
Nekateri že zdaj resno skirbt, ker prebivalstvo na Zemlji teko naglo narašča.
Predvidevajo, da je bilo 5.500 let pred našim štetjem deset milijonov ljudi, 400 let pred našim štetjem 200 milijonov, leta 1650 pa je bilo na Zemlji že 545 milijonov ljudi. Od tekirat število naglo narašča. Sto let kasneje jih je bilo že 728 milijonov, pred 150 leti čez 900 milijonov, 1850. leta ena milijarda 170 milijonov, pred 25 leti smo prešli dve milijardi, sedaj nas je že pol milijarde več. Ce bo število prebivalstva na našem planetu tudi v bodoče teko naglo nara-
CEZ STO PETDESET LET BO Nil ZEMLJI OSEM MILIJARD LJUDI — ALI BO ZA VSE DOVOLJ KRUHA
Takih količih bogate živilske hrane ne bi mogli dohiti niti z najmodernejšo vzrejo živali. Zato zagovarjajo nekateri učenjaki misel, naj bi zgradili teko ribiško ladjevje, ki hi lovilo te rake z gostimi mrežami, kar bi bilo po njihovem mnenju dosti ceneje kot ribolov.
Oceani so torej polja, ki jih ni treba obdelovati in kjer so še neizčrpne možnosti za pridobivanje hrane. Zaenkrat so skrbi, ali bo za vse ljudi dovolj hrane — še prezgodnje.
OSMO ČUDO SVETA — ATOMIUM NA SVETOVNI RAZSTAVI V BRUSLJU — BO KMALU DOGRAJENO. STAVBA JE VISOKA 104 METRE. VSAKA KROGLA MERI V PREMERU 18 METROV, VEZNI KRAKI PA SO PO TRI METRE DEBELI
ščalo, nas bo leta 2000 štiri milijarde iti pol, čez sto petdeset let pa že Osem milijard.
Zdaj pa se ponekod že zaskrbljeno sprašujejo, ali bo dovolj kruha za vse, če se bd človeštvo tako naglo množilo. Cez 3000 let bi bilo na Zemlji sto trilijonov ljudi (številka s sedemnajstimi ničlami!). To. je toliko, da bi stali. ljudje po vsem kopnem drug ob drugem in za vse niti ne bi bilo prostora. Računarji pravijo, da bi ostal; gosto naselili še nekaj planetov. Seveda po takih računih Zemlja ne bi toliko rodila, da bi se lahko prehranila vsa ta množica. Menijo pa, da se bo število prebivalstva pri osmih milijardah ustalilo in da družine ne bodo imele več kot po dva otroka.
Vse to so seveda papirnati računi. Danes so take skrbi še precej prezgodnje, saj polja še niso vsa obdelana, kmetijska znanost pa tudi teko napreduje, da pridelek nenehno narašča. Razen tega je na Zemlji še obilo neobdelanih predelov in puščav, ki se jih da spremeniti v plodna tla.
Morija, na primer, človeštvo še ni resno začelo izkoriščati za prehrano. Nekateri znanstveniki že proučujejo, kako bi pridobivali hrano iz morskih alg, vendar so v morju razen rib in alg še večji zakladi hrane. ,
V morju so velike množine majhnih rdečih rakcev, s katerimi se hranijo kliti. Odrasli modri kit potrebuje na dan najmanj milijon kalorij. To pa je toliko, da bi se lahko prehranilo 400 odraslih ljudi. Kiti se hranijo samo s temi rakci, katerih kilogram daje tisoč kalorij, kolikor ne da nobena hrana, ki jo doslej poznamo.
Učenji.'-! cenijo, da je bilo leta 1910 v antarktičnih vodah pol milijona kitov, ki so pojedli na leto 270 milijonov ton rakov. Ce računamo, da so pojedli le petino vseh rakov, moremo skle- nikakršnega mehanizma za pol-pati, da zraste, na področju mi- njenje črnila. Pero se polni ta-lijon kvadratnih kilometrov, ko- ko, da se vloži vanj posebna likor merijo morja okoli Antark- steklenička s črnilom. Črnilo tike, na leto za 3,3 milijarde ton teče po kapilari, ki je v drugih teh rakcev.	nalivnih peresih pod peresom.
„Eureka“
nalivna
peresa
Dragutin Juriša iz Zagreba je zveznemu patentnemu uradu prijavil svoj izum: nalivno pero »Eureka«.
Sam pravi, da kaj takega ni še nihče izumil in da se na tako preprosto stvar n; še nihče spomnil. Njegovo nalivno pero je po zunanjosti prav tako kot ostala nalivna peresa, nima pa
OtRokMSM
Ifefcateiri otrocu radi hlinijo “hlezen samo zato, da bi se »terši bo lij ukvarjali z njim:. Večina obrok namreč kaj kmalu zapazi, da smo pozom e j š; do •tjih, če so bodni. Včasih »zbole« tudj zaito, da bi si ponovno pri-Oobbli materino ali očetovo ljubezen, če misiijo, da so jo iz-gubili — n. pr. ob rojstvu brata ali sestre, ah pa da bi se iz-bgnili delu, ki se ga zelo boje, n- Pr, pred žo.ls.ko nalogo ali izpraševanjem.
Otroci so h linij en j a	izredno
vešči. Če otrok toži, da ga boli filava ali trebuh, je zares težko vedeti, ali govori resnioo. Takrat mu rečemo, da je bržčas samo malo utrujen in naj se skuša odpočiti. Skoraj vedno spoznamo, da otrok ob takem nasvetu kaj bitno ».ozdravi?, če ga čaka karkoli prijetnega. Nasprotno pa bo Se po počitku tožil, da mu ni bolje, 6e ga čaka karkoli napornega im neprijetnega.
Če sumimo, da obrok nagiba k hlini jen ju bolezni alj slabosti, je naSa prva dolžnost, da skušamo dognati, kje je dobil pobudo za
OKVARE NA GRELCIH
Čeprav grelne spirale niso drage, se večkrat lahko izognemo nepotrebnim izdatkom. Okvare na naših grelcih ne nastajajo vedno zaradi dotrajano-
Zaščitna plošča
/
sti žice, ampak so pogostokrat posledica močnega gretja, ker slabo odvajamo nastalo toploto.
Odprti grelci se manj kvarijo kot pokriti. Najbolje je, če te vključimo tik pred uporabo. Tako bomo zlahka preprečili okvare. Odprti gjrelci, n. pr. kuhalniki, se nam večkrat pokvarijo zaradi hitrega segrevanja in hlajenja spiralne žice (cekas), in to takrat, kadar n. pr. po kuhalniku polijemo hrano. Grelcem, ki jih uporabljamo v kopalnici, pa bo hitro škodila vlaga. Seveda skoraj vsaka povečana oksidacija, ki nastane zaradi vlage, kvari spiralo, zato je treba domače aparate zaščititi pred vlago.
Čevlji, parafin in mast
Znano je, da lahko vrvico precej ojačimo, če jo namažemo s parafinom. Isto lahko storimo s čevlji. Parafin pa bomo pripravili takole: del parafina bomo raztopili v pločevinasti posodi. Ko se bo stopil, mu bomo dodali še dva dela loja. Zmes je treba topiti in mešati toliko časa, dokler ne postane enobarvna, nakar lahko z njo namažemo čevlje; biti pa morajo popolnoma suhi.
Se besedo ali dve o masti za fevlje, ki se nam večkrat v plo-čevinasti škatli posuši. Mast bo-fno zmehčali, če ji bomo dodali hekaj kapljic terpentina. Nikar Pa je ne segrevajmo, sicer se bam bo na čevljih spet stopila.
to. Stvar ni resna, če se je otrok k hlinjenju bolezni zatekel samo enkrat huje je, če preide to v navado. Pametno je., če se posvetujemo o otrokovih »boleznih« z zdravnikom. Toda če bo zdravnik ugotovil, da ni bolan, ne b; bilo prav, če bi otroka obtožili, da laže. Tudi zdravnik namreč nj nezmotljiv, razen tega pa bi otroka s tako ostrim ravnanjem prisilili, da bi si prihodnjič izmislil kaj drugega, kar'bi utegnilo zveneti prepričljivejše. Pametneje je otroka prepričati, da je na srečo zdrav in da se je samo trenutno slabo počutil, obenem pa ugotavljati, zakaj je hlinil bolezen! Ce se boj; šolske naloge in izpraševanja, ga je treba hhabriti, mu pomagati Pri učenju ter ga spodbujati, da zdaj zares dobro z11® in bo zato goto-to uspel.
Včasih se otroci pretvarjajo tudi, ker nočejo, da bi starši ali učitelj vedeli vse iz njihovega osebnega življenja. Odrasli smo pogosto v resnici čudni. Od otrok zahtevamo, da bi bili »odprte knjige« in nam vse zaupali, toda sami jim tega ne vračamo. Otrok da veliko na svoja osebna čustva in se boji, da ga ne bi pravilno razumeli. To nezaupanje je posebno očitno v dobi spolnega zoremia (pubertete) in v razdobju mladostništva, v dobi med spolnim prebujanjem in odraslostjo. Otrok si v teh letih že kuje načrte za' bodočnost. Ze naletava na vprašanja, ki jih mora bodisi v celoti bodfci vsaj deloma sam rešiti. Ce staršem zaupa, jih bo vprašal za svet. Toda to mora storiti sam od sebe. s siljenjem ne dosežemo nič. Ce samo P°~ skušamo zahtevat*, naj nam mlad človek pove ne le. kar počne, ampak tudi, kar misli, se bo takoj zaprl vase in nam ne bo povedal prav ničesar.
Nekateri otroci mučno občutijo, da ni nič njihovega. Vse. kar je v domu, imajo za last staršev. Tega mučnega občutka se otresajo tako, da 'smatrajo
nm.o .im jih prav ljubosumno va rul.ejo pred drugimi, še posebej pred starši. Ne skušajmo jih še tu razlastiti.
Večkrat se lahko srečamo z otrbki, ki govore:	— Mojim
staršem moram lag,ati, saj m. ničesar ne dovolijo. Zato s; zmeraj kaj izmislim, da je doma mir. — Ne glejmo na tako lažnivost prestrogo. Navsezadnje tudi med odraslimi marsikdo ne prenese resnice. Pogosto starši ne trpimo niti najmanjšega znamenja otrokove neodvisnosti, Starši, k; otroka pri vsakem kosilu ali večerji, sprašujejo, kako se je čez dan vedel, starši, ki grme zaradi nezadostne ocene v šoli, bodo dosegli le to, da jim bo otrok lagal. Ce zahtevamo, da nam mora 'ati obračun za vsak dinar, ki ga je porabil od lastnega denarja, 6e se jezimo že zaradi vsakega »oukrčka«, ki si ga je morda kupil, se nam bo začel izgovarjati, da je denar izgubil, ga posodil sošolcu, si plačal v šoli zvezke ali risalne liste. starši ravnamo pogosto tako, da se otrok mora zateči k laži, če se hoče rešiti iz strašnih vajeti, na katerih ga držimo. In vendar bj ga lahko takih laž; z nekaj dobre volje in modrosti rešili.
Nekateri otroci lažejo tudi zaradi izredne podredljivosti. Na splošno velja, da je na otroka zelo lahko vplivati. 2e s samim vprašanjem večkrat odločimo, kako bo odgovoril.
Otrok je hudo občutljiv za ton v našem vprašanju ali želji
»»»♦♦♦»♦♦••♦♦♦♦•♦•♦♦•♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦M********************************4****************1
in ukazu. Ce vztrajamo ah mu celo rečemo: — Priznaj, da si to ti naredil — se vsa stvar pogosto konča tako, da preprosto reče »da«. Otrok je sposoben reči. da je to in to videl, toda če ga znova vprašamo, se bo zmedel in — p0 naši želji — rekel tudi kaj povsem nasprot-. nega.
Nekateri otroci že ob sajnem vprašanju, ali So storili to in to, tako zarde in se tako zmedejo, da smo povsem prepričani v njihovo krivdo. Vendar raečica nj zmeraj znak krivde. Možno je, da je otrok nekaj nedovoljenega samo nameraval storiti ali da je storil napak kaj drugega in zdaj zardeva od strahu, da ga bomo vprašali tudi za tisto »pravo«, zaradi česar se počuti krivega. To Se dogaja zelo pogosto pri masturbaciji (spolpe igre s samim seboj). To napolnjuje otroka oziroma mladostnika z občutkom krivde, toda ta-
Pi
ke, o kateri ne more pripovedovati. Da bi to krivdo vsaj malo zmanjšal, dopusti, da je kaznovan za kar koli drugega, kar (je laže priznati, pa četudi tega v resnici ni storil.
Poznana je tudi laž i'z solidarnosti, iz občutka vzajemnosti. V šoli se reče »ne«, pa četudi ves razred ve, da je bilo drugače. Mnogi otroci lažejo tudi zato, da ne ,bi svojih staršev razžalostili. V take lažj navajamo otroke čisto sami. Šolnik, k; uporablja kazni za najmanjše neumnosti, pač ne more doseči drugega kot to, da bo razred solidarno reševal krivega sošolca pred njegovim nerazumevanjem. In mati, kil govor; otroku: — C e boš tak — če boš še kdaj to storil — bom umrla od žalosti, — naravnost prisili otroka, da ji laže.
Helena Puhar
£na pomatanea
Izmed vseh vrst sadja, kolikor jih poznamo pri nas, imajo pomaranče in limone največ vitamina C. V 100 g jabolk ga je 10 miligramov, v 100 g pomaranč 50 miligramov, v istj ko-
vsaj svoje misli za osebno last- ličini limon pa 52 miligramov.
ŠE MALO, PA BO MAR JETKA'Z A JOKALA ‘OD BOLEČINE V NOGI, NA TLEH PA BO LEŽAL POKVARJEN LIKALNIK
Potemtakem zaleže ena pomaranča za pet jabolk, saj je v njej toliko vitamina C kot v petih jabolkih.
Napak bi bilo, če bi mislili, da so pomaranče in limone pomembne samo zaradi tolikšnega bogastva vitamina C. Omenjeni vrsti južnega sadja vsebujeta tud; zelo veliko sladkorja, mineralnih soli in kislin. Zato prištevamo pomajfanče in limone med »energetsko« hrano. — Sladkorja sicer mi veliko — v pomarančah ga je 6 do 10. v limonah pa 2 do 4 grame na sto gramov plodu — ga pa telo zelo lahko prebavi. Zato zdravniki posebno priporočajo južno sadje, če naporno delamo. Telo namreč z njim najhitreje nadomesti izgubljene kalorije.
Mineralne soli, ki Jih vsebujejo pomaranče in limone, so posebno važne za prebavo. V teh sadežih so kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor. Organske kisline pa pospešujejo izločanje želodčnega soka. Zato je zelo koristno, če uživamo pomaranče pred jedjo, saj spodbujajo tek. Te kisline se v te.
Malenkost je napisati naenkrat sto pisem, kuhanje kave pa le še ni avtomatizirano
§a pet jadoCfi
lesu naglo spremene v neke vrste soli, ki blaže delovanje drugih kislim v telesu ter tako vzpostavljajo ravnotežje med kislinami in bazami.
10 korakov pred nami
Zagrebško trgovsko podjetje »Sljeme« je začelo prejšnji mesec prodajati v svojih poslovalnicah na pol pripravljeno hrano. Zagrebške gospodinje si lahko kupijo že gulaž, mesno rižoto, fižol z makaroni In suhim mesom, gulaž s krompirjem in vampe. Na pol pripravljena hrana je zavita v aluminijast papir.
Mimo tega prodaja isto pod. jetje tudi meso v celofanskih vrečicah. Meso je že stehtano in sortirano. Dobiš lahko govedino za juho. zrezke itd. V Zagrebu so torej precej pred nami. Vse to pa lahko prodajajo, ker imajo dovolj hladilnikov.
— Upam, da bodo oder kma- — V naglici sem zjutraj polu postavili.	zabil doma libelo,
CE NI HONORARJA...
— Ne razumem te. Praviš, da ne vidiš, tu pa jasno piše, kakšno delo imaš.	^
— No, končno! Ste vi tisti odgovorni tovariš, ki je vedno tako zaposlen, da se ne more do vas?
»Zato, ker ne moremo z ljudmi kar tako: brž ko ga osumiš — pa v zapor! Kam bi nas to zavedlo?«
»Lej no, bogami, kakor da si študiral bogoslovje.«
Gjuro se je prisilil, da je ostal miren.
»To so naši ljudje, borci, prostovoljno so prišli k partizanom, da bi se z nami borili, zato moramo varovati njihovo dostojanstvo: Dokler nimamo stvarnega dokaza v rokah, ne sme biti nobeden osramočen in oklevetan.«
Komisar tečaja je odobravaje prikimal. Zaim je potemnel v obraz in gnevno mahal z Antejevimi zapiski.
»Poslušaj ti, tovariš obveščevalec... mar tole zate ni nikak dokaz? Kaj pa bi še rad? In mar misliš, da mi boš predaval o formalni demokraciji? To je vojna, tovariš, ko gre za to, kdo bo koga in ko obzirnost ni potrebna. Vojna, da, in če je vohun med nami, agent razrednega sovražnika, tedaj bomo prečistili vse, kar je sumljivega, dokler ga ne spravimo na čisto. Čistiti, kaj pa!«
Zaim je bil tako razburjen, da je kar požiral zloge. Hkrati je kar naprej opletal z rokami in ošinjal Gjura s pogledi, v katerih se je tako jasno zrcalila odločnost, da je treba v prid borbi zavreči ozire formalno pravnega postopka; fanatična energija je bila vsa kanalizirana v en sam nespremenljiv pravec; revolucionarna budnost je bila v Zaimu močnejša kakor vsa druga čustva; zadostoval je tudi najmanjši povod in že je v vsem in povsod videl sovražnikove prste. Vse to je povzročilo, da se je Gjuro pokesal zaradi nejasnih misli in slutenj, ki so se te dni porodile v njem in se nanašale na Zaima. Zdaj se mu je Zaim pokazal v drugačni luči.— ne, dvoličniki ne govore tako in se ne morejo tako razburiti. Grešim, gotovo grešim, je pomislil, ko je opazoval Zaima: ta misli pošteno, samo da po svoje!
Ampak prav to je šlo Gjuru navzkriž. Nasprotoval je njegovemu gledanju na ljudi in na odnose med njimi. Zato se je skušal Zaimu približati z druge strani.
»Tole je treba pomisliti:,če Ante ni tisti, hi ga iščemo, tedaj bi nam aretacija zavrla preiskavo, ker bi vohuna opozorilo, da ga
iščemo. Tega pa ne smemo dopustiti. Matilda ne sme do poslednjega trenutka zaslutiti, da sploh kaj vemo.«
. Skrajno nezaupanje, ki ga je opazil v Zaimovem pogledu — kajti Zaim se je zdaj sesedel na stol in je krepko pihaje skozi nos prezirljivo opazoval Gjura — to za čuda Gjura ni zabolelo tako kakor kdaj prej. Zazdelo se mu je celo, da mu je Zaim bližji.
»Dobro je,« je rekel Gjuro, »da vemo tudi tole o Anteju. To nam nalaga, da ga ne izpustimo več iz oči. To nam bo bolj koristilo, kakor če bi ga posadili v zapor. Zlasti triindvajsetega — tedaj mora biti dan in noč pod nadzorstvom. Za to bo poskrbel tovariš komisar.«
Komisar tečaja je mignil z glavo, kar je pomenilo: tako bo najbolje. In tako je mislil tudi Gjuro, čeprav mu je nekakien občutek, instinkt ali kaj, zatrjeval, da pri Anteju ni kaj iskati. Zaim pa je molčal. Ampak ta molk ni bil podoben molku, h kateremu se zatečeš, kadar res nimaš kaj povedati, marveč bolj tistemu, v katerega se katerikrat umakneš, da se z njim omejiš pred drugimi. Gjuro je povsem jasno opazil in bbčutil, kako veje iz Zaima hladna struja gneva in prezira.
In tedaj ga je prvikrat prešinila misel: le zakaj me Zaim tako gleda? In nikoli prej ni bil bolj pobit, kakor ta trenutek — mar je mogoče, da lahko človek tako daleč zabrede? Malo zatem si je rekel: zakaj pa ne? Mar nisem tudi jaz pomislil na nekaj podobnega? In kaj je vse tole okoli nas in v nas, kar nas tako ponižuje? — Tako gledati drug v drugega — fej! se je zgrozil in se zazdel sam sebi beden, ničvreden.
Kadar se utrga plaz, ga nič ne more ustaviti Tako se je vsaj dozdevale - Gjuru po srečanju z Antejem. Tisto, kar je pravzaprav pričakoval iz razgovora s tem mla-
deničem, ki mu nasmeh ni nikoli zginil z usten, bi si bil lahko le težko objasnil. Navdajalo ga je prečudno in preprosto čustvo, da Ante ni tisti, ki ga iščejo. Zato ga je hotel videti, da bi preveril svoj vtis, čeprav poprej ni nikoli videl tega mladeniča in tudi ni slišal zanj. Komisar tečaja je omogočil, da sta se sešla.
Seveda sta pod vrbo ob potoku, ki je tekel pod hišo, v kateri je bil tečaj, pa dalje čez travnike. Gjuro je opazoval drobne žužke s pisanimi krilci, ki so vztrajno plezali po objedenih stebelcih vlažnega cvetja in se lahno zibali v ritmu blagega vetrca. Bistra voda je tekla brez šuma in se izgubljala pod lapuhovim listjem, ki se je zgrinjalo čeznjo. Dehtela je mlada trava,
kakor da prihaja njen dih iz zemlje, omamljen od sončne toplote in od mogočne nebesne širine. Bilo je, kakor da ni ničesar okoli šumečega nihanja trave, neslišnih podzemskih valovanj, ki razkrajajo misli in povzročajo pobitost, vročega diha po polti, ki mrtviči obtpk krvi.
Ante se je smehljal. Venomer se je smehljal, prirodno, neprisiljeno. Rekel je, da še nikoli ni bil otožen)
»Kako da ne?« je zanimalo Gjura. »Mar nikoli nisi imel skrbi?«
Ante je pokazal dve vrsti čvrstih belih zob. Njegove oči so Žtedale odprto, pogled je bil čist, odkrit, brez lokave omahljivosti.
»Skrbi? Cernu naj bi jih pa imel, temu se je pač lahko ogniti: ne jemlji ničesar resno in ne verjemi nikomur! Veselo sem živel, dokler ni prišla vojna.«
Ante se je pogovarjal z Gjurom, kakor da ga pozna že leta in leta, še bolj,- kakor da sta skupaj rasla. Bil je sploh eden izmed tistih mladeničev, ki se vsakomur odkrito približajo in posebno uživajo v tem, da takoj, ne da bi jih kdo vprašal, pripovedujejo o sebi in svojem življenju, pri
tem pa nikoli ne moreš zanesljivo vedeti, ali govore po resnici ali pa se samo hvalisajo.
Bogato in pisano življenje. Študent, ki ni dokončal šol, hkrati igralec, novinar, športnik, občasni turist, ki obiskuje Benetke zgolj iz radovednosti, da nakrmi golobe na Markovem trgu, in hiti v Milan poslušat Verdija v Scali pa v Pariz po avtogram Jozefine Bakerjeve. Pred vsem tem pa je bilo idealno detinstvo z zimo-vanji na Tirolskem, z letovanji na otoku, prištevši velikonočne praznike v Rimu. Tisto, čemur si pri vsem tem mogel najmanj verjeti, je bila njegova trditev, da je njegov oče bil in ostal velik siromak in da je v siromaščini umrl tisti dan leta 1934, ko je padel kralj Aleksander v Marseilleu. Tega dne se Ante dobro spominja, kajti tedaj je tante Katarina (po rodu iz Odese, blagorodna tako, da je samo njej dolgoval zahvalo za svoje brezskrbno življenje), na-nagloma odpotovala v Pariz. Njeno daljše bivanje v Parizu in prav tako naglo vrnitev so pozneje spravljali v zvezo s Stavi-skijevo afero, ampak Ante o tem ne bi mogel ničesar povedati, ker mu je zasebna plat življenja njegove tetke preteto malo mar. Kot plemenito dobrotnico jo je ohranil v najlepšem spominu in še daneš ta dan večkrat hvaležno pomisli na to odločno in strastno ženo, ki se je znašla na mračnem evropskem odru kakor v lastnem domu in je s tega odra nanagloma izginila -nekaj ur prej, preden je Anglija napovedala Nemčiji vojno.
Vendar pa Ante ni bil potepuh. Ko je njegova tetka odrinila čez veliko lužo, je poprijel za delo in prvikrat spoznal, da boj za življenje ni kar tako. Nu, pa mu je vse šlo lepo od rok," samo to mu nikakor ni uspelo, da bi sestavil kodeks pravil za ustanovitev mednarodnega, svetovnega gledališča — un comčdie mondial — torej komedijo, ki bi imela mednarodni značaj in bi bilo njeno poslanstvo v tem, da bi potovala po svetu in zasmehovala vse države in vse vlade in tako s smehom in humorjem zbliževala narode. Temu se namerava posvetiti, brž ko bo konec vojne. Po njegovem sta še dve poti, da se svet zedini, ali če že to ne, da se vsaj odpravilo mnoge razlike, ki ločujejo narode in jih
zastrupljajo z raznimi vrstami nacionalistične in plemenske norosti. Ti dve poti sta — stenografija in esperanto.
Gjuro se je ugriznil v ustnico.
»Stenografija?« je vprašal. »Kako pa to misliš?«
Ante je široko raztegnil usta. Široko in prostodušno.
»Lahka reč!« je rekel. »Ustvariti je treba mednarodno, enotno stenografijo, ki bo nadomestila vse svetovne pisave. V prostem času skušam izumiti nekaj takega, nekakšen enotni svetovni rokopis. Saj ti lahko pokažem, kakšna je ta reč. Tak pomen bi lahko pridobil tudi esperanto kot mednarodni jezik. Sedanji esperanto ni primeren, treba bi bilo ustvariti drug, popolnejši esperanto.«
Gjuro ga je pogledal izpod čela. Vse. kar je mogel ta trenutek pomisliti, je bilo; je tale fant zares posebnež, nekak mednaroden sanjač, ali pa me ima za tepca. Pa menda ni opazil, da smo prebrskali njegove stenograme? En sam pogled pa je zadostoval, da je razpršil vse sume. Ante je kar blestel od zadovoljstva, nasmejan je bil. Gjuro ne dvomi več — te oči ne varajo, iz njih sije odkritosrčnost.
»Zakaj si pa pobegnil od domobrancev?«
Anteju ni bilo všeč pri domobrancih, ker ni mogel svobodno izpovedovati svojih nazorov. Razen tega so oni fašisti, on pa ne. To je bistven razloček. Mar ne?
»Tu mi je všeč,« je • pristavil, »tu se nihče jie šopiri. Nisem komunist, ampak če je že prišel tak čas, da je treba ubijati in da moram tudi jaz tako, tedaj mi je ljubše, da tako ravnam proti tistim, ki podpirajo zlo.«
Njun pogovor je pretrgalo brnenje letalskega motorja. Letalo se je pojavilo nad Borovnicami, v nizkem poletu, Strašno prasketanje nabuhlega stroja, ki je bil videti kakor ,da grmi tik nad glavami, je primoral Gjura in Anteja, da sta se privila k vrbi, ki je nudila s svojim vejevjem kolikor toliko zavetja. Cez travnike’ so tekli nekateri tečajniki s puškami v rokah »Lezi!« je kliknil nekdo z glasom, ki ga drugi niso ubogali, marveč so se splašeni divje pognali vsak v svojo smer. Zrak je tako bučal, da se je vrba tresla do kore-
|j
°i
111 i
I-!


KDO JE IZDAJALEC?


J
Šport za vsakogar
V našem športnem tednika sem te dni bral članek, ki govori o problemih športa v tovarni »Tela«. Predsednik sindikalne podružnice v tej tovarni sam pravi, da nikoli ni bil športnik, razlaga pa nekatere misli, ki niso nove in o katerih so pogosto razpravljali v Športni zvezi Slovenije. To dokazuje, da postaja šport v naših delovnih kolektivih sicer počasi, toda zanesljivo nekaj, kar bomo morali upoštevati, kadar bomo govorili o dvigu materialnega in duhovnega standarda našega delovnega človeka.
Športno delovanje naj bi bilo bolje organizirano, šport ne sme biti privilegij le nekaterih, šport naj bi gojilo čimveč ljudi, zlasti pa delovni kolektivi, danes pa stoje ti ljudje bolj ali manj ob strani.. .« To so stvari, o katerih razmišlja predsednik te sindikalne podružnice in pravi, da nekaj ne velja. Prav ima. Če hočemo stvari postaviti na pravo mesto, si moramo najprej pojasniti nekatere zadeve.
Predvsem si moramo biti na Jasnem, da je pojem športa neprimerno širši in pestrejši, kot si navadno mislimo. Šport smo navajeni pojmovati samo kot vrhunski šport. Pod besedo športnik sl predstavljamo mladega, krepkega, fizično in duševno nadarjenega človeka, ki ves svoj prosti čas (včasih tudi delovne ga) posveča treningu, se bori za rekorde in bi rad postal državni prvak ali pa prvak še višjega razreda.
Jasno je, da za tak šport ni primeren vsakdo, ker pač nimamo vsi ustreznih fizičnih sposobnosti in tudi želja po uveljavljanju ni v vseh ljudeh enako razvita. Zato je popolnoma razumljivo, da pojma množičnost 'n vrhunski šport ne gresta z roko v roki, tako kot si želimo. Da ne bo pomote: nismo proti vrhunskemu športu; nasprotno, po-
svečati mu moramo vso pozornost, seveda tkko, da bo lahko v našem družbenem življenju odigral vlogo, ki mu gre.
Če se torej vsi strinjamo s tem, da je vrhunski šport samo del športa, potem moramo dati športu drugačno definicijo, takšno, da bo bolj ustrezala njegovemu bistvu. Šport ni samo boj za absolutne rezultate, nekaj kar je dosegljivo le ozkemu krogu ljudi. Pod besedo »šport« razumemo vsako dejavnost, kx jo goji človek iz lastnega nagiba zato, ker čuti, da mu je to potrebno ia koristno.
Pri mladih ljudeh, denimo do osemnajstega leta, moramo močno paziti na to, kako se žele uveljavljati, pri tem pa upoštevati, da v teh letih še niso popolnoma dozoreli. Mladi ljudje si močno prizadevajo, da bi se uveljavili in dosegli vrhunske rezultate. Rekorderjev in vrhunskih športnikov pa je bore malo in tak šport torej še zdaleč ne more zadostiti željam in potrebam širokih plasti prebivalstva. Tako stoje ti ljudje ob strani in so prikrajšani za bistven sestavni del svojega kulturnega standarda.
Starejši ljudje se ne pulijo toliko za rezultate, njim gre bolj za zdravo, čisto biološko utemeljeno zabavo. Izkušnje kažejo, da so za take ljudi najprivlač-n&jše te-le panoge: kegljanje, balinanje, odbojka, plavanje oziroma kopanje, smučanje, kolesarjenje itd. Tudi ob tako pojmovanem športu tekmovanja niso izključena. Nasprotno, medsebojno merjenje sil je vedno prijetno in privlačno ter ga zato ne kaže zanemariti. Toda ta tekmovalnost je bistveno drugačna od one v vrhunskem športu. Gre za dvoje čisto različnih stvari. Prav tako kot je človek pri dvajsetih letih bistveno drugačen od človeka pri tridesetih ali štiridesetih letih; spreminja se način
© VELIKANSKA PREPROGA
Romuni so vložili mnogo truda, da so vzgojili travo na svojem največjem stadionu «23. avgust« v Bukarešti. Igrišče je res odlično in tudi naši nogometaši ga niso mogli prehvaliti. Toda letošnji program fizkulturnih manifestacij predvideva na tem igrišču tudi nekaj množičnih nastopov in zletov. Več deset-tisoč telovadcev pa hi travnato igrišče popolnoma pokvarilo. Zato bodo Romuni izdelali ogromno preprogo iz impregniranega platna in klobučevine in z njo prekrili celo igrišče. Preproga bo merila 100 x 45 metrov.
® AMERIČANI IN EVROPSKI BOKSARJI
Ameriški boksarski strokovnjaki precej podcenjujejo celo najboljše evropske boksarje. V ZDA menijo, da trenutno Evropa nima boksarja, ki bi bil v boju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji dorasel ameriškim. Zadnje dni so morali mišljenje spremeniti: Ko je švedski prvak Ingemar Johanson tako prepričljivo premagal Angleža Joa Erskina, si Je priboril velik ugled v ZDA In zdaj je na rang listi najboljših boksarjev sveta in kandidatov za naslov absolutnega svetovnega prvaka prišel celo na sedmo mesto. Seveda so na prvih mestih še vedno ameriški boksarji.
e ALI je to ŠPORT?
Po navadi govorimo o rekordiih v športnih panogah. Toda Spanec Johny C ang a meni, da Je dosegel nov svetovni rekord, ker je polnih 36 ur in 10 minut stal na razpeti žici osem metrov nad zemljo!
& V CBERSDORFU JE ZMAGAL RECKNAGEL
Več kot 50 tisoč gledalcev Je preteklo nedeljo prisostvovalo zadnjim skokom z visoke smučarske skakalnice v Obersdorfu. Videli so izredno veliko lepih skokov in vse bi se lepo končalo, če ne bi domačin Maks Bolkart, ki uživa pri Nemcih takšen sloves, kakršnega je užival včasih Polda pri nas, pri skoku 139 metrov podrsnil z roko in mu novega svetovnega rekorda sodniki zato niso priznali.
V skupni oceni je zmagal junak planiške skakalnice Helmut Recknagel iz Vzhodne Nemčije, ki so mu sodniki prisodili skupno 378,8 točke za tri lepe skoke 131, 130 in 135 metrov. Jugoslovani niso tekmovali.
Po pravilih mednarodne smučarske organizacije bodo smuški skoki prihodnje leto v Kuhlmu v Avstriji, leta 196o pa bodo spet v Planici.
življenja, spreminjajo se želje in težnje, zato postaja tudi šport nujno drugačen kot v mlajših letih.
Šport ni torej nekaj togega, svoje kulturno poslanstvo pa bo opravil le, če bo postal življenjski, najožje povezan s človekom. Športne potrebe in želje, morajo ustrezati posameznim starostnim stopnjam. Še več: ne samo raz-
like v letih, tudi razlike v delovnem okolju dajejo športu različno vsebino in mn postavljajo različne naloge.
Vse to pa zahteva raznih, trenutnim razmeram prilagoje- /t§ nih organizacijskih oblik. Tudi to vprašanje moramo rešiti življenjsko in se izogniti vsemu staremu, togemu in okorelemu.
Drago Stepišnik
Zmaga Slavice na Etni
NASA PRVAKINJA V SMUČA N JU JE NEPRIČAKOVANO PREMAGALA SVETOVNO IN OLIMPIJSKO PRVAKINJO TER PUSTILA ZA SEBOJ VSO 1TA LIJANSKO ELITO.
V nedeljo je bilo na pobočjih vulkana Etne na Siciliji veliko mednarodno smučarsko tekmovanje. Proga za veleslalom je merila 1800 metrov in je imela 42 vrat. Na tekmovanju pa je nastopila tudi svetovna prvakinja v alpskih disciplinah Švicarka Danzerjeva, olimpijska prvakinja Colliar-dova in najboljše italijanske smučarke.
Zmagala je povsem nepričakovano jugoslovanska tekmo-
valka Slavica Zupančič s časom 1:12,5. Druga je Denzer-jeva in tretja Schenone.
Isti dan je bilo tudi tekmovanje v moški konkurenci v slalomu in kombinaciji. Zmagal je Japonec Igaya, v veleslalomu pa Spiss (Avstrija).
Strelsko tekmovanje v Štorah
Dne 15. marca so v 2elezar-ni Store zaključili medobratno tekmovanje z zračno puško, ki ga je priredila strelska družina »Kovinar«. V predtekmovanju je sodelovalo 22 ekip, v finalu pa 7 ekip s po pet članov.
Prvo mesto je zasedla ekipa komunalnega oddelka in laboratorija s 304 krogi, drugo mesto Metalurška industrijska šola s 304 krogi, tretje mesto livarna z 297 krogi, četrto valjarna z 292 krogi in peto mar-tinarna z 287 krogi. Med posamezniki sta bila najboljša modelni mizar Ivan Vengust in Ivan Štor, delavec iz Valjarne, oba s 77 krogi. Zmagovalno moštvo je prejelo lep prehodni pokal sindikalne podružnice, prvih deset posameznikov pa diplome in praktična darila strelske družine »Kovinar«.
Tako tekmovanje so priredili prvič in sicer zato, da bi poživili strelski šport med žele« zarji. Velika udeležba je dokazala, da ima ta šport mnogo pristašev, ki si še žele podobnih tekmovanji	J. M.
liiiiiiiii
ŽE ZDAJ MISLIMO


Čeprav je šele april, kaže že sedaj misliti na dopust, če drugega ne, vsaj nekaj denarja si moramo vsak mesec prihraniti, da si bomo lahko privoščili prijeten dopust.
V	delovnih kolektivih pa bi morali že sedaj razmišljati, kdaj in kam bodo šli njihovi člani na dopust. Po zakonu o delovnih razmerjih (čl. 34) se sme dopust sicer deliti, toda le na dva dela, in ne tako, kakor so napravili lani in predlanskim v marsikaterem podjetju in ustanovi, ko so pošiljali ljudi na dopust celo po večkrat. Po anketi republiškega sveta sindikatov — anketirali so 28 podjetij in ustanov — je imelo v prvih devetih mesecih 32.042 ljudi pravico na dopust. V teh mesecih ga je izkoristila komaj tretjina članov, vsi drugi pa v zadnjih treh mesecih. Od dopustnikov pa jih je komaj polovica naenkrat izkoristila ves dopust ali . pa so ga delili na, dva dela, vsi drugi so ga izkoriščali postopoma.
V	tovarni Zmaj in v tiskarni Ljudske pravice, n. pr., so nekateri delili dopust tudi na 10 delov, v trboveljski cementarni na devet, v OLO Maribor, DOZ Ljubljana, »Sava« Kranj in v Železniških delavnicah v Šiški pa osemkrat' itd. Pri ljudeh, ki so
MIHALIČ — BALKANSKI PRVAK V KROSU
Letošnje balkansko prvenstvo v krosu je bilo preteklo nedeljo v Ankari. Na tekmovanju je prepričljivo zmagal Jugoslovan Franjo Mihalič, ki je 10 km dolgo progo pretekel v času 31:33,6, drugi je bil Romun Vasila 31:52,0 tretji Mu-haren (Turčija). Tudi v ekipnem ocenjevanju je bila najboljša Jugoslavija, ki je zbrala 25 točk pred Romunijo 33, Turčijo 36 in Bolgarijo 42 točk.
SLAVICA ZUPANČIČ, ZMAGOVALKA NA ETNI
MA DOPUST
si dopust tako razdrobili, prav gotovo ni dosegel svojega namena. Predvsem kaže torej že sedaj sestaviti načrt, kdaj bo kdo izkoristil dopust, da ne bo v poletnih mesecih delo zastalo ali pa, da bi kdo letos celo ne mogel priti na vrsto.
Vsekakor pa je treba pozdraviti prizadevanja kolektivov in nekaterih sindikalnih svetov, ki so lani poskrbeli, da so njihovi člani poceni preživeli dopust. Tako ima 76 večjih podjetij in ustanov 93 počitniških domov z 2.615 ležišči. V teh domovih je preživelo dopust 13.792 zaposlenih in 7.317 svojcev. V campingih je bilo na dopustu 5.368 zaposlenih in 6.589 svojcev. Skupaj je torej 4.108 ležišč izkoristilo 19.160 zaposlenih in 13.906 svojcev.
Seveda so te številke nepopolne, za vso Slovenijo pa nimamo podatkov. Statistični zavod jih sicer zbira po republikah, žal pa ne kažejo prave slike, ker imajo kolektivi tudi v drugih republikah domove in cam-pinge.
Cena v teh domovih in campingih se je gibala lani od 300 do 350 dinarjev, ponekod je bila kajpak nižja, drugod pa višja. Marsikje so kolektivi precej prispevali, da je bilo letovanje v počitniškem domu cenejše, prav tako tudi sindikalne podružnice, ki so nekaterim delavcem omogočile celo brezplačno bivanje v počitniškem domu.
Tistim, ki si nameravajo letos urediti počitniški dom, pa bodo koristile izkušnje nekaterih kolektivov, ki so sila veliko investirali v počitniški dom, da je vprašanje, če se to sploh splača. Nekje so dali več milijonov dinarjev za ureditev doma samo zato, da lahko rečejo, da imajo svoj počitniški dom. Če pa bi ta denar enakomerno razdelili med zaposlene, bi lahko vsi tudi 10 let zaporedoma poceni letovali. Tudi pri teh zadevah kaže vzeti svinčnik v roke in prej izračunati, kaj je smotrneje, dati članom kolektiva regres za dopust ali urediti svoj dom.	V. J.
nin. Ante ni bil videti vznemirjen; narobe, smejal se je kakor po navadi.
»Protiletalske zaščite nimamo,« je rekel. »Tega nam manjka!«
Gjuro ni umaknil pogleda z Antejevega obličja, ki je bilo sveže in dekliško nežno. Ko ga je od blizu opazoval, saj sta tako rekoč dihala drug drugemu v usta, je občutil, kako ga bolj in bolj prevzema omahljivost duha, ki jemlje pogum, zadržuje tok misli in zamračuje obzorje s senco tistega obupavanja. Antejevo obličje, vedenje, nasmeh zanosne zadovoljnosti, pogled nedožnega sanjača — vse to je zapuščalo vtis čistega, jasnega, vedrega značaja.
Letalo je preletelo Borovnice, potem krožilo nad Gornjim Gorovim. Kakor da skrbno izbira cilj, preden bo strmoglavo zdrvelo proti zemlji, je puščalo za seboj pramen gostega dima. To je ponovilo nekaj kratov. Bilo je precej daleč, pa tudi gore so preprečevale, da bi se videlo, kaj se ondi dogaja.
»Zdaj bombardira štab bataljona,« je rekel Gjuro. »Tako domala slednji dan. Zanimivo, od kod vedo, kje so naši štabi.«
»Ali si smešen,« je Ante živo vzkliknil. »Čemu pa je obveščevalna služba, če ne za to! To se pač najlaže izvoha. Dober vohun — ta velja v vojni več kakor komisar.«
Gjuro ga je pogledal. Ante je mirno srebal vodo, a ko se je napil, je z rokavom obrisal brado- in usta in pogledal Gjura tako, da je njegov pogled razodeval zadovoljstvo zaradi te mirne, hladne vode, ki gasi žejo in osvežuje duha.
Anteja, vedrega in hkrati zagonetnega mladeniča je zapustil Gjuro globoko potrt. Čeprav si od razgovora z njim ni obetal nič poji-bnega, marveč se mu je celo približal v prepričanju, da sploh ničesar ne bo odkril, je spoznanje, da je ugasnila še poslednja nejasna sled upanja, vseeno izzvalo v njem občutek obupne praznote. Ko se je vračal v štab bataljona, je mislil na mladeniča, ki mu v življenju uspeva vse, česar se loti, ampak k svojim mislim ni mogel pristaviti nikakšnega zaključka. Ante ni problem, a kolikor toliko tudi je. Kajti v njegovem bistvu je nekaj neugan-Ijivega, nedojemljivega in nerazumljivega.
kar samo tu in tam zasije iz njega. Morda js to sijaj bleščečih idej, zanos mesečnika, a morda tudi goljufiva, popolna gluma! Bodi kakor hoti, Gjuro je čudil, da mu z vsakim dnem bolj in bolj izginjajo tla pod nogami, obzorje pa se spreminja v temno, gosto zaveso, pred katero stoji on, pohabljen in brez moči, da bi našel sledove, ki vodijo k Matildi.
Tedaj se je od strahu naježil: Matilda — ali sploh je? —
Ko je stopal v Gornje Gorovo, je zagledal pred seboj pretresljivo prizorišče. Letalo je spremenilo pol vasi v razvaline. Na pogoriščih se je kadilo, skoz dušeče stebre dima so sikali rdeči gejziri, visoki plameneči jeziki. Solo je porušil poln zadetek. Cesta, pregrajena z gorečimi tramovi in ožganim kamenjem, težak zadah po zažgani volni in gnoju. Gjuro je zaihtel in tisti trenutek zadel ob ženo, ki se je jadikovaje zaletavala v razjarjeni požar. Ogenj je zajel domačijo z vseh strani. Tamle v nepristopnem ognju, od koder slepeče udarja žarka vročina, je ostalo njeno dete. Nekateri borci, zaviti v mokre odeje, so skušali prodreti tja noter. Starec, po videzu stoletnik, gologlav in bosonog, je mirno in odsotno opazoval požar. Dim ga je začel ovijati, sivi lasje so začeli cvrčati od vročine. Gjuro mu je zaklical, naj se umakne Starec se ni ganil, — gluh je bil. Mirno je strmel v ogenj, očaran, brezčuten.
Zena se je obesila na prazen rokav Gjurove bluze. Zgrožena, slepa od joka, s kletvijo na obličju je siknila: »Zakaj se ne umaknete iz vasi, — da bi vas zemlja požrla! — Zaradi vas... Ti... bog daj, da bi še drugo roko izgubil...«
Gjuro se je dušil in se mukoma prebijal dalje. Po cesti so tekali borci in prinašali vedra vode. Stevan, poveljnik bataljona, je hitel s štabnim vodom gasit požar. Gju-ru je zastal dih — ta žena. njeno onemelo prekletstvo, to ga je zadelo v srce. In nehote je ta žena izrazila tisto, kar je tudi sam čutil — prav je imela, jaz sem vsega tega kriv. Poguba, ki je ne more preprečiti, moja nezmožnost, ker sem to nalogo sprejel, kdo drug bi nemara uspel. Zavedel se je svoje ničevosti, zaradi ka-
tere trpe šibki in nedolžni, trpi ljudstvo, ki je v tem orjaškem boju osnova vzajemnosti, podpore in moči. In je zaželel zavestno in nagonsko, da bi takoj odšel v štab odreda, Mitru in Danilu povedat, kako neznaten je, beden, zato naj zadevo zaupajo komu drugemu, on tega ne zmore, on sploh ni za to, nima skušenj, potrebnega znanja, pohabljen je, da sploh ni za nič...
Tisto, kar je našel pred štabom, ga je docela pobilo. Hiša, v kateri je prebival štab bataljona, je ostala cela. Tudi sosedne hiše niso bile poškodovane. Samo žgoči zadah po požganem, ki je prihajal iz zdrobljenega zaselka pri šoli, je dušil pljuča in mračil zavest. S pogledom je šel za krvavo sledjo. Sled je držala do nekaterih trupel, ki so jih v naglici pometali ob cesto. Dva sta bila v uniformi. Ležala sta s široko razprostrtimi rokami. Gjuro je togo pristopil. Dolgo je gledal kakor prevzet.
Zdelo se mu je, da se Radojica smehlja. In čim dalj je gledal, tem jasnejši, širši in nežnejši je bil nasmeh malega Radojice v kotičkih snežriobelih, rahlo odprtih ust. Smehljaj otroške skromnosti, nedolžne strasti po življenju. Oči so vprašujoče ogledovale široko, negibno nebo, ki je viselo nad njimi. Kakor da spi Radojica z odprtimi očmi, kakor da sanja o blagi tišini svojega domačega kraja, o mirnem, močnem soncu, ki se tihotapsko krade med jablanami in obsipa z zlatim sijajem valovite njive in gaje, o neslišnem, tihem šumotu reke, ki nosi na svojem zelenem hrbtu uvelo travo v . daljni, neznani svet. Prečudno, ampak smrt je včasih podobna spanju. Gjuro hoče in hoče verjeti, da je Radojica zaspal na topli, dragi zemlji, da spi blažen sen pod božajočim soncem. In ničesar več ni videl. Ni opazil tistega rdeče pobarvanega dela bluze, ki je pokrival Radojičevo srce, kakor bi hotel simbolizirati rdečo bujnost njegove mladosti. Ni opazil tistih modrikastih senc po rokah, ki so razodevale najpreprostejšo resnico — da je razen življenja tudi smrt, in nič. drugega. Ko mine eno, nastopi drugo, in temu prehodu pravimo — konec. Gjuro tega ni videl, ker ga je zajel hladen srh in ga ponesel s seboj, daleč od tod, s krivnost-
nim tokom zemlje in časa, ki zdaj teče nazaj, skozi marmorno ploščo preteklosti, skozi zamrzle vrzeli med stvarnostjo in snom: spet je v vasi, samo v drugačni in večji, spet vidi ogenj in nebo rdeče ožarjeno, spet se razlega streljanje, begunci se kličejo, beže dalje, preplašeni in brezumni, in ne vedo, kaj bi — samo dalje, čim dalje od tod. Samo on stoji šibak, razcapan, pretepen, lasje z blatom zlepljeni, prestradano otroško telesce drhti, oči so vročične, uboga podrtija telesca. Gjuro sliši svoj glas: »Beži, mali, pojdi z drugimi!« Fantič se ne gane, odkrito gleda, odgovori otroško pogumno: »Dalje ne bom bežal.«
»Kam pa se boš del?«
»K partizanom!« Gjuro se je prisiljeno zasmejal. »Ti k partizanom? Mar ne vidiš, koliko te je?« Mali je poblisnil z očki, stisnil pesti. »Kaj pa tebi mar, koliko me je? Če si tovariš, povčj, kod naj grem k partizanom«
Kolo časa se obrača nazaj in se nazadnje ustavi. Trak spominov se pretrga, razblini se v megli — vse izgine, Gjuro stoji na prazni, zadimljeni cesti, srce se mu ohlaja. Negibno strmi v speče obličje, ki se smehlja v neskončno, milo nebo. Ustne mu same od sebe šepečejo: »Le spi, Radojica, tovariš moj!«
Nato se počasi obrne. Za njim je stala Mirjana, bleda in ganjena.
»En sam rafal... oba ... pod kamnolomom,« je rekla in s tem povedala, kako se je zgodilo.
Gjuro se je trudil, da bi se zbral. Skušal si je predstavljati dogodek pred kamnolomom.
»Ali ti je slabo?« je skrbno vprašala Mirjana in stegnila roko, kakor da ga hoče podpreti.
»Nič ni,« se je topo zahvalil Gjuro. »Bo že minilo.*
»Strašno bled si. Pa menda nisi ranjen?«
Gjuro je preslišal vprašanje. 2e se je počutil bolj čvrstega na nogah in se je napotil h ičnpici mrličev.
»Radojico moram pokopati.«
Sklonil se je, da bi ga prijel pod pazduhama. toda z eno sšimo roko ga ni mogel vzdigniti. Kri mu je šinila v glavo, jezil
se je nad seboj; Mirjani se je zazdelo, da se bo razjokal. Osuplo ga je pogledovala trenutek, dva, nato je pristopila in ga prijela za roko.
»Pusti. To bomo pozneje. Pozneje bomo pokopali vseh šest. Zdaj so vsi tovariši v vasi.«
Kar šiloma ga je odvlekla stran. Pri tem ga je morala objeti, tako da so se njeni lasje dotikali njegovega čela. Branil se je, gledal je topo in kakor da tega ne razume. Ona ga je čvrsto držala za gornji, prikrajšani del levice.
»Tovariš, zakaj tako?«
Njene oči so izražale zaskrbljenost. Gjuro se je zagledal nad njeno glavo v daljavo. »Jaz bom pokopal Radojico... saj sem ga tudi jaz privedel k partizanom. Prešibak je bil za tole. * 4 Rekel sem mu, to ni za otroke ;..«
Izpustila ga je. Roke so ji omahnile. Molčala je. Tudi Gjuro je molčal, pogled je upiral nekam daleč, daleč, izven življenja.
Mirjani je vztrepetala spodnja ustna, oči so se ji zameglile. Naglo se je obrnila in odšla v hišo. Poklical jo je:
»Mirjana!«
Obrnila se je. Lica je imela vlažna.
»Hvala za to!«
Komaj se je slišal njen: »Nič.«
Urno je stekla noter.
Gjuro je prižgal cigareto. Moč se mu je počasi vračala. Spet je stal na tleh. Ko je vlekel cigareto, se je njegovo srce čvrsto oprijelo neke misli, močnejše kakor prisega. Ta misel ga je zdaj prešinjala bolj ko vse drugo. Matilda — ta mu bo tole plačala! Nič ga ne bo več zadrževalo, Matilda bo plačala za tole. Radojica mora biti maščevan. Radojica — ti dragi, nedolžni otrok, najlepši cvet na grobu svoje neukrotljive domovine.
Žile so mu nabreknile od moči, ki je iznenada pridrla iz globokih neusahljivih virov upora.
Pod noč so pokopali padle. Na grobu malega Radojice je zasadil Gjuro leseno ploščo z datumom: 21. maja 1942. Pri tem mu je pomagala Mirjana. Molče je delala, Gjuro pa je opazil v njenih očeh žalost, sočutje.
MESTO OB TEMZI
To mesto, večno ovito v belo vlažno pajčevino, bi lahko nosilo bolj megleno ime — ne London. Sicer pa glede tega ni Posebna izijema. Še Ljubljana je ima dovolj. Včasih je tudi nad Londonom nebo modro. Samo sedaj so takšni dnevi redki. Asfalt je moker, zrak nasičen z vlago, ljudje so zapeti v plašče in resnih lic hite mimo mehe. Prostodušnosti in prešemo-sti juga pač ni v njih.
® Sobota
Sobota je prost dan, januar Pa v Londonu mesec razprodaje. Po znižani ceni so na prodaj stari modeli, ki bodo za marsikoga še v prihodnje zelo mio-f
• S trebuhom za kruhom
Ugani poklic inteligentne natakarice v »Expressu«, pokukaj v hotelsko kuhinjo, kdo pomiva posodo in kdo je lepi črnolasi streža.j za točilno mizo! Si vprašal gospodinjo, kdo ja varuje otroke, ko hodi po opravkih? Kdo so vsi honorarni delavci, ki opravljajo vsa mogoča pomožna dela — od pometanja — umivanja oken na postajah do dela v pristaniščih?
Odgovor najdeš v večernih razredih na univerzi, v koledžih In na raznih tečajih angleškega jezika. Srečal se boš z vsemi:
manj pravic v deželi strogih zakonov za tujce. Toda vsi so prišli po znanje, čeprav samo iz angleškega jezika, in odhajajo domov z diplomami v žepu in z bogatimi življenjskimi izkušnjami. London ni mesto za avanture, London je kruta, sedanjost, je boj za življenje mladih ljudi z vseh kontinentov.
9 Doma z otoka
Pravijo, da London ni Anglija. To je Velilka Britanija in svet. V njem je skorajda več tujcev kakor Angležev. Brž ko prestopijo tujci prag tega mesta, niso več prešerni, razigrani, mehke oči se ogrejejo samo za trenutek v družbi svojcev, mlade ideje se zapro v srca — običaji pa v spominu.
Toliko življenjskosti itn naprednih idej prihaja vsak dan v to mesto, torna nimajo glasovalne pravice. Niso se prijele domačinov, niti spremenile njihovih navad. Le-ti so takšni kot pred 50 leti — čeprav mi je neki konservativec dejal, da bo prihodnja Vlada prav gotovo laburistična. Imajo 44-urni delavnik, vsak tujec. se brezplačno zdravi, prostora v bolnišnicah socialnega., zavarovanja pa je le za najnujnejše primere. Nemci so bili njihovi najhuljši sovraž-
tifki, toda Suez bi moral ostati angleški, ker je zanje »življenjskega pomena«, in črnci v kolonijah še dolgo ne bodo imeli takih plač kot belci.
Njihova mladina se vrti v rock and rotlu, gleda kriminalne filme na televiziji. Toda za velikimi okni so ostale temne tapete, na obrabljenem parketu so ostali oguljeni usnjeni fotelji in ogenj gori v kaminu. Življenje je vljudno, toda polno formalnosti. Tuljcu se vrata v hišo ne odpro rada.
# Na turško?
Po napornih sprehodih bi se pač prilegla turška in udoben počitek. Toda kje? Turška je v deželi mlečnega čaja velik luksuz. V zameno je dobra ekspresna v malih kavarnicah. Ce hočeš brati časopis, si ga moraš prinesti s seboj. Samo ne počivaj predolgo ob eni sami kayi, saj to niso naše kavarne. Zato pa lahko dobiš v njihovi kavarni kosilo, toda ne našega, z juho. »Beef« (pečena govedina) z grahom in krompirjem, gosta omaka ali pa špageti na napolitanski način, sadne solate s kremo in razni pudingi, to je kosilo.
Te kavarne se napolnijo zlasti med dvanajsto in drugo uro dopoldne. Takrat imajo uslužbenci opoldanski odmor. V tovarnah imajo svoje restavracije.
Britapci so glede hrane zelo skromni, za naše poj me celo preveč. Zajtrk (je obilen, po navadi je to jajce, morda še kos
slanine na prepečencu, kosilo pa brez juhe in solate. Za kosilo imajo tanko retzino mesa, malo v neslani vodi kuhanega krompirja, poleg še zmečkano kolerabo in obvezno gosto omako ter pecivo ali puding. Vse skupaj je zelo suho z bore malo maščobe. Belijo z margarino. Cez čas se ti želodec precej skrči. Večerjajo navadno sendviče. Kdor kosi sendviče, si pač za večerjo privošči jed, ki jih drugi pripravijo za kosilo. Na tako hrano se je težko navaditi in si večkrat lačen kot sit.
Otroci jedo bonbone, sadja bore malo,' ob nedeljah popoldne pa sede pri televizorjih. Nedeljski sprehodi niso v navadi. Nehote pomislim, zakaj je imela azijska gripa tod tako plodna tla. Ob drugačni prehrani in večji telesni odpornosti bi prav gotovo ne bilo toliko žrtev.
9 Vsak dan dvajset milijonov izvodov
Delo . preneha v Londonu ob petih popoldne, torej že zvečer. Zato ne posedajo po kavarnah. Sicer pa veliko berejo. Samo v Londonu izide vsak dan enajst dnevnikov in trije večerni listi v skupni naklad,; okrog 20 milijonov izvodov. Vrhu tega je |e deset tednikov, ki pa izhajajo večidel kot nedeljska izdaja dnevnikov. Samo Daily Mirror ima štiri in pol milijona naklade dnevno. Po obsegu je podoben »Našim razgledom«, ima zelo dobro informativno službo, izhaja z vsemi senzaci:onalist.ič-nimi vesmi in škandali dneva ter ga v Londonu najraje bero.
Radovedna sem bila, kdaj preberejo vso to grmado časopisov. London je zelo velik in izgubiš med vožnjo s podzemeljsko železnico ali z avtobusom precej časa. Tedaj je čas za branje. Bero še opoldne med kosilom in na poti domov.
Skoda, pohajkovanje po tem osem milijonskem mestu, kjer se srečujejo vsi narodi in kjer ostajajo gostitelji vzvišeni in zaprti v tradicijo, je zares vabljivo. Od svetlečih barvnih reklam, bogato razsvetljenih ulic pa tja do predmestja, kjer so hiše podobne druga drugi,' tja do dotokov ob Temzi ožive grozljive podobe iz kriminalnih romanov. Vse to je London — skrivnostni magnet, ki vabi in kljub vsemu osvaja ter utruja hkrati. V tem januarskem dnevu so ljudje zapeti v plašče in sami vase. Vsak hiti svojo pot — mimo mene.
Boža Smagur
KRIŽANKI ŠTEV. II
Vodoravno: 1. krože,ni,e denarje med ljudmi; 6. prestolnica naše države; 13. slaščica; 14. glinasta glasbila; 15. kraj v Furlaniji, kamor so italijanski okupatorji odpeljali v internacijo mnogo zavednih Slovencev; 17. posoda valjaste oblike; 13. samoglasnik in soglasnik; 20. upanje; 21. rečica pri Domžalah, kj so jo pred leti pomagal; regulirati na prostovoljnih akcijah Ljubljančani; 22. glista; 24. prd-trdilnioa; 25. časovn,; veznik; 26. pogon na živali; 27. znamka toaletnih proizvodov tovarne »Ilirija; 29. vrsta maščobe; 31. okrajšava za »množina«; 32. trščica; 33. dolžnost; 35. ves, neokrnjen; 37, kovan denar; 30. neimenovami avtorji; 40. 'borišče v cirkusu.
Navpično: 1. žena po porodu; 2. oblika pomožnega glagola; 3. prostor za prodBijo pridelkov; 4. ime največjega modernega slovenskega pesnika; 5. velika država v Sevam; Ameriki; 6. srbsko moško ime (šahist Ko-istič); 7. pivski vzklik; 8. dva samoglasnika, 9. star avstrijski denar; 10. tekmec, nasprotnik; 11. razteleševalec; 12. obrat v tovarni; 16. žensko ime; 19. slovensko ime dveh mesecev (mali in veliki); 21. žensko ime; 23. zelo vroče, kipeče; 25. klica; 28. prestol; 29. zimsko prevozno sredstvo; 30. drugo ime za jeguljo; 33. mutast; 34. rimski pozdrav; 36. osebni zaimek; 08. števnik.
reSitev križanke Štev.i#
Vodoravno: 1. otrem, 6. mikroskop, 14. skupščina, 16. Boris, 17. kadi, 18. rja, -v, 20. molk, 21. Ana, 22. anarhizem, -o, 25. ri, 26. pra, 27. itrhar, 28. av, 20. naloge, 31. trnjev, &. na, 33. Emona, 35. Aka, 36. GO, -a, 38. starikava, 40. kup, 41. teme, -a,, 43. Olik, 44. kost, 45. imena, 47. ornamenti, 49. kariatide, 50. orjak.
REBUS
Vse naSe bolehne otroke želimo odslej zdraviti v sodobnem morskem okrevališču na Debelem rtiču pri Kopru. Podprite tudi Vi človekoljubno akcijo. Se danes kupite .srečko n. denarne loterije RK Slovenije. Žrebanje bo 20. aprila letos.
Oblikovalec Brechtovega Svejka v ljubljanski Drami
p|$e T°NE SELIŠKAR ^ RIŠE-MARJANCA JEMEC ^
§ .nufrlP' '
PENI, PROSIM... VOJNI INVALID VRTI LAJNO, MALA OPICA SPREJEMA DAROVE. TUDI VSAKDANJA SLIKA V LONDONU
Cerni. Za trgovce pa je že spomlad pred durmi.
Velikj lepaki, prilepljeni na izložbena okna, in rdeče obrobljena ceniki so zares vabljiva zadeva za vsakogar, ki ima količkaj okroglega v žepu. Nič čudnega, če so londonske ulice te dni bolj obljudene kot po .havadi. sicer pa Londončani skrbno nosijo denar v banko, ob razprodajah pa le globoko sedejo v žep. Januarja so posegli celo dvakrat. Minili so namreč božični prazniki, ko se vsi križem kražem .obdarujejo in zdaj Je še razprodaja vdrla v vsako hišo...
z Avstralko iz »Expressa«, s Svedinjo iz hotelske kuhinje, z Indijcem izza točilne mize, z Nemko, ki je pravkar spravila sipat otroke, in z Nigerijcem iz paddingtonske postaje.
To niso vsi, kajti študentje vseh narodnosti in vseh kontinentov si služijo kruh, da bi lahko študirali. Za nikogar ni varovanje votrok,. pomivanj e posode, pometanje itd. sramotno. To je življenje. Nekateri najdejo boljše delo — prednost imajo državljani dominionov — drugi imajo manj sreče, so manj iznajdljivi ali pa imajo
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
KEMIČNI TOVARNI, M0STE-UUBUANA
ob Železnici Številka 14
razpisuje
naslednja delovna mesta:
2 MOJSTRA ZA PROIZVODNJO GLINICE —
vodjo izmene — po možnosti naj bi biLa delavca kemične stroke z mojstrskim izpitom ter potrebno prakso, ali pa s prakso kemijskega tehnika; 2 KEMIJSKA LABORANTA — z opravljeno indu-tehraieno šojo — kemijski oddelek m po možnosti strijsko kemično šolo, po možnosti s prakso;
2 KEMIJSKA TEHNIKA — z dokončano srednjo s pi-akso;
1	STROJNEGA INŽENIRJA — po možnosti s prakso ali strojnega tehnika z daljšo prakso;
'I INŽENIRJA KEMIJE — po možnosti s prakso;
2	KLJUČAVNIČARJA — kvalificirana, po možnosti s prakso;
1 STROJNIKA PARNE TURBINE, kvalificiranega; 1 REFERENTA za delovno varnost in zdravstveno
zaščito, z dokončano šolo za sanitetne tehnike, po možnosti s prakso;
X MEZDNEGA USLUŽBENCA, veščega obračuna-
. vanja plač;
1 NABAVNEGA REFERENTA s komercialno prakso *
1 STROJEPISKO s poznavanjem administracije;
1 ŠOFERJA za osebni avto;
1 KUHARICO.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje službe na gornja naslov.
73. Počakal je, da se je šantavec pogreznil v gozd pod vasjo, nato je stekel na pokopališče. Grozljivo so strmeli vanj zasneženi leseni križi in bele kosti, ki jih je granata izruvala iz groba. Stopinje so se končale poleg luknje v cerkvenem zidu, ki jo je izkopal atopovska krogla. Bila je tolikšna, da je človek lahko zlezel v cerkev.
74. Martinček se je splazil skozi luknjo in se znašel pred oltarjem. Nemi svetniki so strmeli vanj. razbite cerkvene šipe so pokale pod njegovimi čevlji. V cerkvici, ki jo je poznaš do zadnjega kotička, ni opazil ničesar, kar bi kazalo, da je notri kak človek. Tolikšna sova je zafrfotala pod obokom, da je Martinčka popadla groza in jo je hitro ucvrl nazaj skozi luknjo.
75. Poveljstvu v trgu je bilo dobro znano, kaj se godi v Hrastju. Že zdavnaj bi lahko odpeljali babico in otroke v dolino, toda z njimi so imeli posebne namene. Poveljnik je samo v' štabu razodel svoje nakane. Hrastje je za partizane izredno vabljiva strelska točka. Treba je pustiti otroke tamkaj — v vas pa poslati človeka-domačina, ki. bo poveljstvu javljal vsak partizanski premik.
76. Dobili so Poldeta, sina Kovačevega soseda, izdajalca, dali so mu lepo plačo, naučili so ga upravljati majhen radijski oddajnik In fant se je z vnemo lotil te ogabne službe. Iratil se je s fašisti, z njimi popival in ne da bi kdo vedel, si je v starih orglah na koru uredil ležišče, v tabernakelj pa je postavil oddajnik.
77. S svoje opazovalnice na koru je videl vse hribe pod seboj in sleherno partizansko patruljo, ki je prišla v vas. Zato je tudi takoj spoznal komisarja brigade in že čez nekaj trenutkov so dobili fašisti v trgu šifrirano radijsko sporočilo, ki je zletelo iz tabernaklja. Takoj zatem so prifreale granate. In ker ni v cerkvico nikoli nihče stopil, sc je čutil Polde v njej popolnoma varnega.
78. Martinček je pravzaprav kmalu odkril skrivnost. Tega, da je v tabernaklju oddaljnik, pa seveda ni vedel. Toda vedel je za človeka! Kaj naj stori? Brigada je bila daleč za hribi! Torej mora sam obračunati z izdajalcem! Sedel je na nakovalo in premišljeval. Med starim železjem jc zagledal veliko zarjavelo železno past, ki jo je oče nastavljal volkovom.	*
Iz podatkov, ki jih je objavila komanda Osvobodilne armade Alžira, je razvidno, da je od 26. decembra lani do 10. marca letos padlo v Alžiru 9000 francoskih vojakov, 1500 pa jih je bilo ranjenih. Borci Osvobodilne armade so v tem času poškodovali 150 sovražnih letal, uničili 14 helikopterjev, veliko motornih vozil in tankov, minirali proge, zažgali tri petrolejske vlake in zaplenili precejšnje količine orožja. Francozi pa so v 'lavnem nadaljevali svoje »akcije čiščenja« in samo v pokrajini Oran ubili 459 civilistov, v planinah O res pa 70.
ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V ZAHODNONEMSKEM PARLAMENTU
SINDIKATI IN GOSPODARSTVO ZDA V NOVIH RAZMERAH
Sredi marca je bilo v ZDA že nad šest milijonov brezposelnih delavcev, ali 8,7% vseh
zaposlenih
Tiste družbe, ki imajo na tržišču monopolni položaj, si skušajo zagotoviti še več dobička z zviševanjem cen. S tem pa znižujejo kupno moč potrošnikov. Kupcev je vedno manj, v skladiščih se kopiči blago. Tovarne odpuščajo delavce. Od 6 milijonov brezposelnih, kolikor jih je sedaj, jih samo 3 milijone dobiva državno podporo (30 dolarjev na teden), ki zadostuje le za najnujnejše potrebe. Brezposelnost spet zmanjšuje kupno moč, monopoli zvišujejo cene in ponovno odpuščajo delavce. Tako se ameriško gospodarstvo vrti v začaranem krogu recesije, ki jo je samo ustvarilo.
V KRATKEM SE BODO V ZDA ZAČELA POGAJANJA MED SINDIKATI IN DELODAJALCI O NOVIH DELOVNIH POGODBAH. OBOJI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NANJE. PRIPRAVLJAJO SE PRAVZAPRAV NA BOJ, KI BO, KOT KAŽE, ZELO OSTER. PRVE IZJAVE PREDSTAVNIKOV SINDIKATOV, KI JIH JE ZABELEŽIL AMERIŠKI TISK, OBETAJO OGORČEN BOJ DELAVCEV PROTI KAPITALU IN TAKO IMENOVANI RECESIJI.
Ameriški ekonomisti, ki so še pred meseci trdili, da sta zmanjšanje proizvodnje v ZDA in odpuščanje delavcev le trenutna slabost Sicer zdravega gospodarstva, so morali sredi marca objaviti naslednje podatke:
Industrijska proizvodnja, ki se je od leta 1947 do 1956 povečala za 46<Vi>, se je leta 1957 Zmanjšala za 5*/«, torej za toliko, kot se je povprečno povečevala v prejšnjih letih.
Najvažnejše industrijske veje izkoriščajo komaj nekaj nad polovico svojih proizvodnih zmogljivosti.
Kje je izhod iz tega začaranega kroga? Sindikati predlagajo, naj vlada finansira velika javna dela in zmanjša davke. Hhkrati se zavzemajo za zvišanje mezd in izdatkov za socialno zavarovanje, za povečanje podpor brezposelnim itd. Predsednik sindikata avtomobilskih delavcev Reuther pa je celo zahteval, naj delodajalci razdela delavcem četrtino svojega čistega dobička, kar bi delavcem tudi omogočilo, da bi delno soodločali v upravah družb. Na vse te zahteve (predvsem pa na zadnjo) so delodajalci odgovorili z ostrimi napadi in ob-dolžitvami. Zahtevali so, naj vlada omeji sindikalne pravice, prepove mezdna gibanja in onemogoči »invazijo-« delavcev v gospodarsko vodstvo.
Za razpravo o recesiji je značilno dvoje 'nevarnih dejstev:
1.	izjava vlade, da se ne strinja z javnimi deli, ker »takšna aktivnost skuša zmanjšati, ne pa izpopolniti zasebno pobudo«;
2.	prepričanje, da je oboroževanje najboljše zdravilo proti krizi, ki je prodrlo tudi v nekatere sindikalne kroge. Meany, predsednik APL-CIO in znani blokovski zagrizenec, je pred dnevi naštel nekaj ukrepov za boj proti recesiji, med njimi povečanje izdatkov za oboroževanje.
V ZDA pa žive tudi ljudje, ugledni politiki in ekonomisti, ki predlagajo drugačno zdravilo. Demokratski voditelj Stevenson se je n. pr. zavzel za povečanje gospodarske pomoči nerazvitim deželam. Dejal je: »Ce bi pomagali nerazvitim deželam, bi pomagali tudi sebi.« To je najboljše sredstvo za odpravo krize. Veliki krediti nerazvitim deželam bi pomagali odpravljati razlike v razvoju posameznih držav, hkrati pa omogočili ZDA, da bi pridobila nova tržišča za svoje izdelke, ki sedaj leže v skladiščih.
ZAHODNONEMSKI PARLAMENT ZE NEKAJ LET NI DOŽIVEL TAKO BURNE RAZPRAVE, KOT JO JE^PRED DNEVI,
ko sta »Železni kancler« Adenauer in njegov ambiciozni OBRAMBNI MINISTER STRAUSS POVEDALA POSLANCEM, DA SE VLADA NE NAMERAVA ODPOVEDATI NAČRTU O ATOMSKI OBOROŽITVI ZAHODNE NEMČIJE. SOCIALNI DEMOKRATI IN LIBERALCI SO OSTRO NAPADLI VLADO, CES DA S SVOJO OBOROŽEVALNO POLITIKO PEHA NEMŠKO VOJSKO V NOVO VOJNO, ONEMOGOČA ZDRUŽITEV NEMČIJE IN ŠKODUJE MEDNARODNEMU POMIK JE VANJU.
Adenauer je v parlamentu kar odkrito povedal, da je Zahodna Nemčija neločljivo povezana z Atlantskim paktom in da je pripravljena sprejeti jedrsko oborožitev za svojo vojsko. Strauss je potrdil to Adenauerjevo izjavo. Oba sta očitala Sovjetski zvezi, da pripravlja napad na »svobodni svet« in da ne spoštuje mednarodnih pogodb, ki jih je sama podpisala. Grozila sta sovjetskim državnikom in trdila, da so odgovorni za razdelitev Nemčije.
Očitno je bilo, da je Adenauer v zadnjih tednih prisilil tiste svoje pristaše, ki se niso strinjali z njegovo oboroževalno politiko k pokorščini, kajti niti en poslanec vladne stranke ni podvomil v pravilnost vladne atomske poti.
Med govorniki opozicije sta se v prvih dneh razprave zlasti uveljavila socialna demokrata Herbert Wener in Helena Wesselova. Wener je dejal, da je za vso zgodovino zahodno-nemške države značilna politika vojaške krepitve in nepo-mirljivosti. Takšna politika ph škoduje Nemčiji in vsej Evropi. Nemško vprašanje je vedno bolj zamotano in povzroča »večno napetost«, ki jo Adenauer in njegovi tuji prijatelji izkoriščajo za podpiranje in podpihovanje politike zaostre-vanja. »In tako,« je dejal Wener, »se vlada vedno bolj vključuje v oboroževalno tekmovanje, zaostruje položaj in onemogoča sleherni poskus, da bi rešili nemško vprašanje.«
Helena Wesselova pa je nekemu klerikalnemu poslancu, ki je napadel socialne demokrate, da so ateisti, odgovorila: »Prepričana sem, da vi pravzaprav bolj verujete v atomsko bombo, kot pa v ljubega boga.« Obtožila je vlado, da' »napihuje komunistično nevarnost«, ker skuša opravičiti politiko trde roke in preprečiti vsak poskus sporazumevanja s Sovjetsko zvezo. »Ta politika,« je dejala Wesselova, »temelji na zablodah kanclerja Adenauerja, ki še vedno sanjari, kako bi s krepitvijo Zahoda potisnil k zidu Sovjetsko zvezo in .osvobodil’ ne samo Vzhodno Nemčijo, temveč tudi ostale vzhodnoevropske države.« Wesselova je primerjala sedanja prizadevanja zahodnonemških klerikalcev, da bi oborožili Zahodno Nemčijo z atomskim orožjem, z znano zadnjo sejo nemškega parlamenta pred 25 leti, ki je izglasovala Hitlerju »posebna pooblastila«. Dejala je: »Se marsikaj bomo doživeli, če se od zgodovine ne bomo ničesar naučili!«
Ze med parlamentarno razpravo o zunanji politiki, pravzaprav o oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem, so socialni demokrati in številni znanstveniki ter napredni kulturni in javni delavci organizirali množično ljudsko gibanje »proti atomski smrti«. Parlament bo namreč prav gotovo sprejel Adenauerjeve in Straussove zahteve, kajti klerikalci imajo v njem večino. Socialni demokrati so morali prijeti za orožje, ki sicer ni v skladu z njihovim pojmovanjem parlamentarne demokracije — zateči so se morali k ljudstvu. Prepričanje zahodnonemškega ljudstva, da bi mu atomska oborožitev prinesla le strah in negotovost, pa je danqs tudi edino orožje, s katerim je moč vreči z oltarja Zahodne Nemčije atomskega boga kanclerja Adenauerja.
DEMONSTRACIJE MLADIH NEMŠKIH DELAVCEV PROTI OBOROŽITVI ZAHODNONEMŠKE VOJSKE Z ATOMSKIM OROŽJEM.
NEKA AMERIŠKA REVIJA JE POD SLIKO NAPISALA PRIBLIŽNO TAKOLE: »SPOMIN NA TEŽAVNE DNI. POLICIJA NAPADA STAVKAJOČE...« VSE PA KAŽE, DA TEŽAVNI DNEVI SPET GROZIJO AMERIŠKIM DELAVCEM...
Ob koncu leta 1957 je imela Industrija za 8.800 milijonov dolarjev manj naročil kot ob koncu leta 1956.
V	skladiščih so se nakopičile ogromne zaloge (kakih 800.000 avtomobilov itd.).
Ob kruh je že nad 6 milijonov ljudi (8,7,/» vseh zaposlenih) ali kake 3 milijone Več kot lani.
Cene so se močno zvišale (novembra in decembra 1957 za IS0/®).
Lani so trgovine prodale za S'/1 manj predmetov široke protrošnje kot predlanskim.
Recesija je postala splošno priznano dejstvo, ki vznemirja milijone in milijone Američanov.
V	razpravo o vzrokih recesije in ukrepih, da bi jih zajezili, so posegli tudi sindikati, ki trde, da so zmanjšanje proizvodnje povzročili monopoli z bojem proti sleherni konkurenci, z nekontroliranim in negospodarskim diktiranjem cen, z lovom na velike dobičke. Štiri ameriške družbe izdelujejo 980/o vseh avtomobilov (v ZDA so avtomobili najvažnejše prevozno sredstvo), prodajo 79'>''» proizvodnje umetnih vlaken, 67%i traktorjev, 76’/«' jeklenih valjanih izdelkov. Tržišče je zaradi monopolističnih prizadevanj postalo tako’ občutljivo, da mu škoduje »sleherna sapica«, kot je zapisal neki ameriški sindikalni list.
V	prvi polovici leta 1957 se je ameriški izvoz močno povečal. Vzroki so bili: 1. konjunktura v številnih deželah, 2. večji izvoz nafte po sueški avanturi, 3. pomanjkanje kmetijskih pridelkov v zahodnoevropskih deželah. V drugi polovici lanskega leta, ko so odprli Sueški prekop in so mnoge dežele izkoristile razpoložljiva dolarska sredstva, pa je ameriški izvoz naglo padel in še pada.
O RAZMERAH V INDONEZIJI IN SPLETKAH IMPERIALISTOV
lilUlOIIM
ODKRITO IN PRIKRITO VMEŠAVANJE IMPERIALISTIČNIH KROGOV V NOTRANJE ZADEVE INDONEZIJE ZASKRBLJUJE VSE MIROLJUBNE LJUDI, SAJ GRE ZA GROBO KRŠITEV NAČEL, NA KATERIH BI MORALI TEMELJITI ODNOSI MED DRŽAVAMI. GRE ZA DEJAVNOST, KI BI UTEGNILA IMETI HUDE MEDNARODNE POSLEDICE.
Predstavnik indonezijske vojske je 21. marca sporočil, da je bilo ameriško orožje, ki so ga vladne enote zaplenile upornikom na Centralni Sumatri, poslano s Formoze. Dejal je tudi, da ne ve, če je orožje poslala upornikom Cangkajškova vlada, pripomnil pa je, da ga prav gotovo niso poslale zasebne družbe. Orožje so pripeljala ameriška letala in ga s padali spustila v uporniška središča.
Imperialistični krogi v ZDA in v Zahodni Evropi se torej niso zadovoljili le z moralno podporo indonezijski reakciji in z gospodarskim ter političnim pritiskom na Indonezijo; začeli so se neposredno vmešavati v notranje zadeve Indonezije, materialno podpirati upornike, razpihovati državljansko vojno, ki divja na Sumatri.
Tako kot vse mlade države, ki so si v zadnjih letih izbojevale neodvisnost, je tudi Indonezija naletela na ogromne težave. Še precej let bo minilo, preden bo ta dežela, ki se razprostira na tri tisoč otokih od Indijskega do Tihega oceana, uspela odstraniti posledice tristoletne vladavine nizozemskih kolonizatorjev, ki so mislili le,nase. nikdar pa ne na Indonezijce in na njihove koristi. Ce k temu prištejemo še močan vpliv tujega kapitala, notranjo gospodarsko in politično nestabilnost, razlike med posameznimi otoki, razredna nasprotja, strateško in gospodarsko pomembnost Indonezije (surovine), potem je jasno, zakaj v tej deželi ni težko organizirati uporov, zlasti še, če jim botrujejo tujci.
Sedanji upor je najresnejši, odkar si je Indonezija pridobila neodvisnost. Minilo je pravzaprav že leto dni, odkar so se reakcionarni polkovniki na Sumatri (ki jih je podprla vsa indonezijska desnica) uprli vladi v Djakarti, češ da je »prokomunistična«, da izkorišča pokrajine in duši njihovo samostojnost
Prizadevanje vlade, da bi mirno rešila sporna vprašanja, je bilo brezuspešno. Tudi tujci so podprli upornike in jim začeli pošiljati orožje. Reakcionarni polkovniki so postajali vedno bolj zahtevni. Pred dobrim mesecem dni — ko je predsednik Sukamo potoval po evropskih in azijskih deželah — so v Padangu sestavili svojo vlado, obtožili vlado v Djakarti in Sukarna, da sodelujeta s komunisti (ki so se medtem uveljavili na Javi kot najmočnejša stranka), in zahtevali, naj odstopita. Nekaj dni kasneje je indonezijska vlada sklenila, da bo s silo zadušila uporniško gibanje. Drugega izhoda ni bilo. Vladne enote so se izkrcale na Sumatri. Začeli so se boji. ki še trajajo. Po zadnjih poročilih se uporniki umikajo v gore in džungle.
PREDSEDNIK SUKARNO MED LJUDSTVOM INDONEZIJE
PRED NEDAVNIM SE JE ZAČELA »SPOMLADANSKA OFENZIVA« JAPONSKIH DELAVCEV, KI JO JE ORGANIZIRALA JAPONSKA SINDIKALNA CENTRALA SOHIO. IZ TOKIA ŽE POROČAJO O PRVIH DELAVSKIH STAVKAH IN OGORČENIH SPOPADIH MED DELAVCI IN POLICIJO NA ULICAH JAPONSKIH MEST. DELAVCI NE ZAHTEVAJO SAMO VIŠJIH MEZD, AMPAK TUDI VEC POLITIČNIH PRAVIC, MIROLJUBNO POLITIKO VLADE, IZGON AMERIČANOV ITD. MINULI TEDEN JE STAVKALO 260.000 RUDARJEV. SINDIKAT RUDARJEV JE NAJPREJ NAPOVEDAL 48-URNO STAVKO, POTLEJ PA JE SKLENIL, DA SE STAVKAJOČI NE BODO VRNILI NA DELO, DOKLER VLADA IN DELODAJALCI NE BODO SPREJELI NJIHOVIH ZAHTEV. STAVKALO JE TUDI 200.000 POSTNIH NAMEŠČENCEV. V TOKIU JE PRIŠLO DO SPOPADA MED DELAVCI IN POLICIJO. PET DELAVCEV SO ARETIRALI, KAKIH 50 PA JIH JE BILO RANJENIH. — NA SLIKI: TOKIO MED STAVKO.
ITALIJA PRED VOLITVAMI
PREDVIDEVANJE, DA BODO V ITALIJI PREDČASNO RAZPISALI PARLAMENTARNE VOLITVE, SE JE URESNIČILO. PREDSEDNIK REPUBLIKE GRONCHI JE RAZPUSTIL PARLAMENT IN SENAT. ZAČEL SE JE BOJ ZA »DUŠO VOLIVCEV«, KOT JE NAPISAL NEKI ITALIJANSKI LIST, KI BO TRAJAL DO KONCA MAJA.
Za predčasne parlamentarne volitve so se zavzeli predvsem demokristjani, ki so prepričani, da je sedanji trenutek zanje ugoden in upajo, da bodo tokrat ponovno pridobili izgubljeno absolutno večino v parlamentu. Kmalu po vojni so namreč demokristjani dobili pri volitvah nad polovico poslanskih mest in jih zadržali do leta 1953, ko je zanje glasovalo le kakih 40°/« volivcev. To je bilo premalo za samostojno politiko. Zato so se morali nasloniti na majhne stranke cpntra, kar pa jim je povzročilo obilo preglavic, saj je bilo včasih res težko vskladiti različna stališča v vladni koaliciji. Po razpadu štiristrankarske koalicije so demokristjani postali še bolj odvisni od razpoloženja v parlamentu, v katerem so imele večino opozicijske stranke.
Živahen predvolilni boj je zajel vse italijanske stranke in vsa področja vladne notranje in zunanje politike.
Demokristjani se hvalijo, da nobena vlada ne bi dosegla takšnih notranjih uspehov, kot jih je njihova. Navajajo podatke o povečanju industrijske in kmetijske proizvodnje, trde, da so zajezili brezposelnost. Komunisti in socialisti pa jim odgovarjajo, da še nikoli ni bilo v Italiji toliko političnega in verskega nasilja, kot ga je danes, in opozarjajo volivce, da klerikalci niso niti malo zmanjšali števila brezposelnih, ki jih je nad dva milijona. Zavzemajo se za splošni državni gospodarski načrt, ki bi zagotovil polno zaposlenost,- za agrarno reformo, gospodarski napredek revnega juga in za odločen boj proti monopolom. Poudarjajo tudi, da je treba 'demokratizirati javno življenje v Italiji, zagotoviti politične in državljanske svoboščine, ukiniti fašistične zakone in odpraviti klerikalni vpliv v državni upravi.
Tudi zunanja politika je bojno polje, na katerem se lomijo kopja italijanskih strank, zlasti največjih: demokrščan-ske, komunistične in socialistične. Demokristjani skušajo pozabiti lastne napovedi, da bodo v zunanji politiki nastopali bolj samostojno, kajti takšna politika ni v skladu s težnjami Washingtona in Vatikana, katerih podporo nujno potrebujejo. Vrnitev k »atlantskemu konservatizmu« pa bi tudi omogočila vladi, da bi prevalila vso odgovornost za postavljanje raketnih baz v Italiji na pleča komande Atlantskega pakta. To bo sicer dokaj težavno, kajti težko bo dopovedati volivcem, zakaj vlada ni gospodar v lastni hiši.
Komunisti in socialisti pa se zavzemajo za takšno zunanjo politiko, ki bi podpirala prizadevanja za zmanjšanje mednarodne napetosti, za razorožitev in ustanovitev brezatom-skega področja v Evropi. Levičarski stranki se tudi odločno upirata sprem&nitvi Italije v ameriškp raketno oporišče.
Medtem ko na Sumatri divjajo boji, pa ameriški tisk odkrito poziva zahodne velesile, naj priznajo upornike in prisilijo osrednjo vlado, da odstopi. »New York Herald Tribune« je na primer pred dnevi zapisal, da se bo Indonezija pomirila šele tedaj, ko bo imela »ustavno vlado« in ko bodo otoki dobili »samoupravo«. Za »New Vork Herald Tribune« je torej indonezijska vlada v Djakarti neustavna in nelegalna, ker se noče vključiti v zahodni blok in ker uživa podporo komunistov, reakcionarni »režim« v Padangu pa je zanje ustaven in legalen.
Na nedavni konferenci pakta SEATO v Manili, glavnem mestu Filipinov, so govorili tudi o Indoneziji. V zaključnem poročilu je sicer niso omenili, povedali pa so, da je »komunistično rovarjenje« v deželah Jugovzhodne Azije »največja nevarnost za Zahod«. Pri tem so mislili predvsem na Indonezijo. Tako vsaj piše zahodni tisk. Dopisnik neke ameriške tiskovne agencije je iz Manile poslal naslednje poročilo:
»Ugledne osebnosti z vsega sveta, ki so prišle na konferenco SEATO, menijo, da bo Indonezija postala komunistična, če bo zatrto uporniško gibanje v tej bogati _ otoški deželi. Te osebnosti pravijo, da je uporniško gibanje, ki se je sedaj začelo, zadnje upanje vsega svobodnega sveta, da komunisti ne bodo prišli na krmilo v tej najbogatejši in največji deželi jugovzhodne Azije.«
Na Zahodu tudi razmišljajo — tako piše ameriški tisk — da bi priznali upornike kot vojskujočo se silo, kar bi ustvarilo pogoje za neposredno intervencijo in razdelitev Indonezije.
Zanimivo je, da je Dulles takoj po sestanku v Manili obiskal Cangkajška in da so indonezijski uporniki po njunem sestanku dobili s Formoze še večje količine orožja.
Vmešavanje zahodnih velesil v notranje zadeve Indonezije se spreminja v nevarno avanturo, ki utegne povzročiti velik vojni požar, če se na Zahodu ne bodo spametovali. Vemo, da si v imperialističnih deželah nekateri želijo vojne, ker bi večja proizvodnja orožja odpravila nevarnost pred gospodarsko krizo. To nevarnost pa bi odpravili tudi drugi ukrepi, med katerimi enakopravno gospodarsko sodelovanje in nesebična pomoč prav gotovo nista na zadnjem mestu. Odgovorni ljudje na Zahodu — ki jih danes ves svet poziva, naj preprečijo imperialistične spletke v Indoneziji — bi se morali zavedati, da tokrat ne gre za blokovski prestiž, temveč za nevarnost, ki preti Indoneziji in vsem deželam, miru in ugodnemu razvoju mednarodnih odnosov.