Novo irae, staro plačilo. Čedalje trje bodi ljudem za denar ia vaak gleda, kako si kje olajaa breme. ki mu leži več ali maBJ trdo na ramenib. V drugib reččb gredo sicer Ijudem miali in želje ]jrecej križem, v tem pa jim jih strae človek lebko v eno, v željo, aaj ae gre to več Baprej! Ali od želje do resnice je dolga pot, sreča za-aj, kdor ji pride do konca! Tudi naaa gospoda gori v dež. odboru čuti enako breme aa sebi. Vsako leto je treba več deaarja za razae potrebe ia aaprave, ki jib vzdržuje dežela ia dohodki, to je davki, ki tek6 v razae predale dež. kase, so že v aekaterih rpfcčh prtpičli. Kaj ai hoče v tem goapoda v dež. odboru? Pred aeboj vidi le dvoje, ali Baj vzviša dobodke, torej davke ali pa aaj priatriže atroške. Prvo akorej Bi več mogoče, drugo pa ji ne kaže in veadar mora seči po eao. Klešee ali škarje, eno mora vzeti v roke. Dež. zbor je prišel lani aa to, da mu izmaajkuje v enem predalu dež. kaae denarja ia sicer v tistem, iz katerega plačuje pokojaiao učiteljem ia njib udovam, pa vzrejaiao njih sirotam. Primaakljaj še laai ai bil velik ter še ni presegel svote 892 gld , toda ta primaajkljaj poataae z vsacim letom verji, kajti vsako leto je več nčiteljev ia stopi jih tudi več v pokoj, ko so jim leta dotekla To je gotovo, ali svota, iz katere se jim plačuje vpokojaiBa, raate le po malem. Leta 1876 ae je vplačalo vpokojBiae učiteljem 26 161 gld 39V2 kr., udovam učiteljev 7698 gld. 15 kr. in za vzrejo airot učiteljev 2855 gld. 17 kr. Leta 1886, tedaj deset let pozaeje, bilo je že vse drugaSe. Tisto leto se je plačalo pokojaiae učiteljem že 70 738 gld. 86Vs kr., ia Bjih udovam pa 29.979 gld. 88 kr. ia vzrejaifle airot 5185 gld. 92 kr. Po takem je bilo torej leta 1886 pri učiteljih za BJih vpokojaiae za 44.577 gld. 47 kr. ia pri udovah za 22.281 gld. 73 kr., pri sirotah pa vzrejaiae za 2330 gld. ib 55 kr , v celem torej za gotovih 69.189 gld. in 75 kr. več atro.škov, kakor leta 1876. Kakor se lehko izračuai, naraste čez deaejt let, tje do leta 1879, stroškov pri vpokoji ueiteljev n& 1,317.625 gld., pri vpokojaiBi _ "6v ia vzrejnini sirot učiteljev pa Ba 490.695 fl. rifckup, torej na dobro štetib 1,808.320 gld., to ej.e blizu do 2 milijoaov goldiaarjev. Proti :i atroškom pa rast6 prihodki, iz katerih je pličevati stroške, le za aezBatao svoto ali bodo brž celo nraajši, kakor pa večji, vaekako pa Be bodo v BobeBem razmerji s stroški. Ti ao, ako pojde tako aaprej, gotovi, kdo pa jib še zmore tistokrat, to ae ne laore reči. Gled6 na to je bilo pa5 sitao delo za dež. odbor ia veadar se ga je moral lotiti, ker mu ga je dež. zbor dae 10. jaauvarija 1887 Baložil — to aamreč, naj preudarja ia predloži dež. zboru, čem prej je mogoče, Baavete, kako da pride dež. kasa do deaarja, Baj ae zmore toliko atroakov, neda bode treba seči v druge predale po-BJ. Gospoda v dež odboru se je tudi brž lotila dela ali kaj je apravila na avitlo? Odgovor: Kleši^e za davkoplačilce ia torej viaje davke. Naaveta ata bila dva,1 §den gre Ba to, naj plača, kdor kaj podeduje ali ^erba", od tega več, kakor doslej, v uai predal dež. kase, iz katere ae plačuje vpokojniaa za učitelje, drugi pa na to, Baj ae vplača za otroka vsako leto, kedar se vpiše v aolo, nekaj deaarja — vpisniBO. Le-ta Baaveta dež. odbora je bil potlej letoa dež. zbor izročil šolsk. odseku, najjuprevdari ter o ajih poroča v zboru Sitao delo. prav aitao je bilo to za goapodo, ki je v šolskem odaeku dež. zbora. Kaj je hotela, stroški so gotovi, deBarja pa ni ia ga bode še maaj v prihodaje. Vrbu vaega pa še ji preti zamera, če se ne odloči za oba aasveta in veadar zadaji aaavet — vpisaiaa — ta ne gre. Le ta ima čisto podobo učaiae, nscbulgelda", od tega pa, da je liberalna gospoda odpravila učaino, še Bi dolgo ia ae aedaj se hvali ,,mala" liberalaa gospoda, tiata po trgib in aa kmetili, s tem velicim čiaom, da je pouk proat ia za vse, brez vaake odškodaiae. Bilo je tedaj gospodi že premisliti ia si je dvekrat vsako beaedo preobraila, predno se je odločiJa za ali zoper ona aasveta. Koliko muke jo je to atalo, razvidi ae lehko, zakaj šolaki odsek ae je odločil za to, da je le eden tia svet spravil pred dež. zbor, češ, da še zadostuje za par let, za drago pa Baj skrbi — pri hodajoat. (Koaec prih.)