NKnta plačana t gofanM
Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva 6
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125. 3126.
Inaeratni oddelek: LJubljana, fielen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
SL 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Baum-gartnerja.
ponedeljek
Ponedeljska Izdaja
»Življenje In svet"
Cena 2 Din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva uL 6. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal« cih dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor. Grajski trg St- 7. Telefon
St 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
. VIS* KNEZA ABSENA i Nemčija terja kolonije
v
tepli včeraj
Vel. kralja, kraljevih namestnikov, zastopnikov edličnikov in velike množice ljudstva so
plencu pokojnega kneza Arsena Karad jordjevica
Ljubljana, 23. oktobra, m. Snoči malo po polnoči je skozi Ljubljano posiednjikrat potoval pokojni knez Ar sen, čigar truplo so v krsti iz Pariza prepeljali v domovino. Na kolodvoru so se k sprejemu mrtvega kneza zbrali predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti. Ob 23.40 je dospel gorenjski brzovlak, ki mu je bil prikiopljen salonski voz, s katerim sta se pripeljala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis kneginja Olga. Do prihoda tržaškega brzovlaka sta Visočanstvi počakali v svojem vozu. Vlak 6 krsto kneza Arsena je prispel na postajo ob 0.07. Visočanstvi sta tedaj izstopili, da sc v globoki žalosti poklonita mrtvemu knezu. Nato sta se Visočanstvi umaknili v svoj salonski voz in počakali, da je bil voz s krsto prikiopljen garnituri dvornega vlaka. Z njim sta se ob 0.27 odpeljala tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga.
Iz Beograda sta ©isle&ac
Beograd, 23. oktobra. AA. Truplo
blagopokojnega Nj. Vis. kneza Arsena, očeta kr. namestnika Nj. Vis. kneza Pavla so danes pokopali v prisotno« sti Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneginje Olge, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, zastopnikov vlade in diplomatskega zbora v kripti zaobljubljene cerkve dinastije Karadjordjevičev na Oplencu.
Dvorni vlak, s katerim so pripeljali truplo kneza Arsena, je odpeljal s top-čiderske postaje ob 10.15 v Mladeno-vac. Z istim vlakom so prišli v Mlade-novac spremljajoč pokojnikovo truplo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeva namestnika Radenko Stankovič in dr. Perovič, minister dvora Antic, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Hristič, guverner kraljevskega doma Jeremija Živanovič, dvorne dame gospe Hadžič, Lozanič, Grujič, Srskič in Djundjerska ter člani civilne in vojaške kraljevske hiše.
V Mladenovac je dvorm vlak prispel ob 11.15. Velika množica je pozdravila ob izstopu Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika in Nj. Vis. kneginjo Olgo. Nato so vojni tovariši pokojnika iz let 1912-13, in sicer bivši komandant timočke divizije Dragotin Milutinovič, komandant šumadinske divizije Milu-tin Marinovič. komandant 2. polka konjeniške divizije Voiin Čolak-Antič ter komandanta 3. in 4. konjeniškega polka Jevrem Lazič in Savakič prenesli iz vagona truplo pokojnika v okrašeno ča« kalnico Pred odhodom tužne^a sprevoda je dvorni prota Mihajlo Popovič, izvršil ob asistenci dveh duhovnov in enega diakona kratko spominsko cerkveno svečanost. Ob tej priliki je častna četa oddala častno salvo.
Žalni sprsvod v MSademovsu
Skozi Mladenovac, ki je bil okrašen z žalnimi zastavami, je sprevod krenil dalje v Oplenac. Na čelu sprevoda so podoficirji nosili križ in kolivo, nato so sledili vozovi z venci in z odlikovanji kneza Arsena, tovariši iz let 1912-13, nato voz z duhovniki, potem pa vozovi Nj. Vel. kralja Pet^a IT., Nj. kr. Vis. kneginje Olge in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Sledili so vozovi s kraljevimi namestniki, dvornimi damami, in člani civilnega in voiaškega doma kralja. Za njimi se je zvrstila dolga vrsta Beograjčanov in domačinov iz okolice, posebno iz Šumadije, z dijaki srednjih šol. Na vsej poti od Mlade-novca do Oplenca je tvorilo ljudstvo gost špalir.
Na Oplencu
Ob 12.15 so zvonovi s cerkve na Oplencu oznanili prihod pogrebnega sprevoda. Pred cerkvijo je tvorila špalir vojaška četa z zastavo in godbo, en eskadron in ena konjeniška baterija kraljeve garde, trije eskadroni 5. konjeniškega polka kraljice Marije in drugi oddelki vojske. Prisoten je bil tudi občinski odbor iz Topole z večjim številom tamkajšnjih meščanov. Dva gardna podnarednika sta nesla v cerkev križ in koljivo, vojni tovariši blagopokojnega kneza Arsena pa so spremljali prenos krste, katero so pod« oficirji kraljeve garde postavili v cerkvi na katafalk. Na krsto je bila položena državna zastava s kraljevskim grbom in z vojaškimi znaki pokojnika, s sabljo, čapko in ikono. Tovariši iz vojnih let so se razmestili okoli krste kot častna straža. Za krsto so stopili v cerkev Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, za njimi pa ostala dva kraljeva namestnika, dvorne dame, in osobje civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja.
Zastopniki tujih vladarjev in vlad
>
Ob krsti so se zbrali tudi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stoja-dinovičem, predsednik senata Mažura-nič, predsednik narodne skupščine Či-rič z obema podpredsednikoma in drugi. Diplomatski zbor je zavzel mesto cb levi strani oltarja. Bolgarskega kralja in bolgarsko vlado je zastopal bolgarski poslanik na našem dvoru Popov, grškega kralja in grško vlado je zastopal poslanik Bibica=Roseti, italijanskega kralja in cesarja in italijansko vla-
do je zastopal poslanik Mario Indelli, rumunskega kralja in vlado odpravnik poslov rumunskega poslaništva Geple-scu, predsednika Zedinjenih ameriških držav poslanik Brice Levn, predsednika turške republike poslanik Hajdar Aktaj. Dalje so se zvrstili ostali člani diplomatskega zbora, zastopniki senata in skupščine, generalitcta na čelu z načelnikom generalnega štaba armad-nim generalom Simonovičem, delegati mest Štipa. Prilepa in Kumanova, v katera je po zmagi vkorakal pokojni knez na čelu naše vojske kot komandant konjeniške divizije. Opelo je opravil Nj. Sv. patriarh Gavrilo ob asistenci drugih visokih svečenikov.
V kraljevi zadužbini
Po končanem opelu jc v globoki tišini imel patrijarh Gavrilo govor, v katerem je obnovil spomine na težke dni iz dobe osvobojenja, v katerih je pokojnik kot komandant konjeniške divizije igral tako značilno vlogo.
Po končanem govoru patriarha so zvonovi naznanili konec tužnega opravila, oficirji in podoficirji pa so pre* nesli krsto v kripro. V kripti je patriarh opravil krattfo spominsko cerkveno opravilo Zatem so v kripti ostali samo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga, da so se poslovili od blagega pokojnika. Ko so se vrnili iz kripte, so jim ponudili koljivo. Nato pa so položili krsto v kripto, vojaška četa pa je oddala častno salvo, dočim je topništvo oddalo 21 častnih strelov.
Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. kneginja Olga in Nj. Vis. knez namestnik Pavle so se nato z avtomobili vrnili v Mladenovac, odkoder so se z dvornim vlakom odpeljali v Beograd.
adžarska odklanja
vse predloge ČSR
najnovejše predloge češkoslovaške vlade proglašajo v Budimpešti za nesprejemljive
Praga, 23. oktobra. Praška vlada je izročila včeraj madžarskemu opolnomočene-mu ministru v Pragi načrt o rešitvi če-škoslovaško-madžarskih vprašanj s priloženimi zemljevidi. Novi načrt praške vlade ie bil takoj poslan v Budimpešto, kamor je dospel okrog polnoči.
Budimpešta, 23. oktobra AA. MTI. Ponoči so došli novi češkoslovaški predlogi. Imredyi je takoj začel proučevati nove češkoslovaške predloge, obenem z ministroma Kanyo in Telekyjem. Dopoldne je bila seja madžarske vlade, na kateri so pretresali te češkoslovaške protipredloge. Po končani seji je Horthv sprejel Imre-dyija in Kanyo, ki sta mu poročala o seji vlade. Kanya je zatem sestavil madžarske
protipredloge, katere so po ponovni konferenci med Imredyijem in Kanyo poslali v Prago.
Diplomatski sotrudnik MTI doznava, da novi češkoslovaški predlogi pomenijo napredek nasproti prejšnjim predlogom v toliko, da upoštevajo etnične meje. Ker pa tega pricipa ne uporabljajo za gotova mesta z znatnim madžarskim prebivalstvom, se smatra, da so tudi ti predlogi nesprejemljivi. Madžarski protipredlogi konstati-rajo, da praška vlada ne želi priznati teh načel, ki so služili kot podlaga sporazuma v Monakovu. Madžarska vlada smatra, da ima pravico zahtevati realiziranje tega načela.
edy napoveduje novo notranjo politiko
in tolažbe češkoslovaškim Madžarom, ki bi jih rad pridobil za Madžarsko
Budimpešta, 23. oktobra AA. Oficiozno glasilo vlade »Fuget Lenczeg« prina-ša uvodni članek izpod peresa ministrskega predsednika Imredyija. članek naglaša, da so v sedanjih trenutkih tri velesile pokazale svoja prijateljska čustva nasproti Madžarski. Madžarska jim mora že zaradi starih in močnih zvez in interesov ter čustev pokazati hvaležnost tudi za ceno žrtev. Treba pa je poiskati pota sodelovanja z vsemi miroljubnimi sredstvi. Večji del Uvodnika posveča Imredyi madžarski notranji politiki. Madžarska država se mora od znotraj obnoviti, zaradi česar je brezpogojno potrebno, da se čimprej izvedejo globoke socialne reforme. Pri tem se Madžarska ne sme posluževati sredstev, kakršna so ^nana v inozemstvu, temveč mora uporabljati one metode, ki odgovarjajo duhu madžarskega naroda. Posebno poudarja Imredyi, da je treba doprinesti vse žrtve za močno madžarsko vojsko, da mora v javnem in privatnem življenju trium-firati krščanska morala, da mora prenehati nasprotstvo med socialnimi razredi in da se mora v javnem življenju vzpostaviti ena hierarhija, izključno na realnih zaslugah in brezpogojno na socialnih mislih. Treba je zemljo dati onim,, ki jo obdelujejo, in ki so v času zgodovinskih izkušenj pokazali svojo vdanost domovini, da bi mogli vsi posamezniki na Madžarskem nemoteno delati in priti do blagostanja. Treba je izvesti gotove korake, s katerimi naj se prepreči taka zloraba, ker na
Madžarskem tvorijo kristjani veliko večino, posebno kot kmeti in je treba te sloje podpreti z vsemi sredstvi. Madžarska se mora osvoboditi tujcev, kolikor so samo paraziti. To je edina pravična pot, po kateri morajo iti Madžari, združeni v vdanosti okoli poglavarja države regenta Horthyja. Madžari morajo vedeti, da so oni majhen narod med velikimi narodi, ze-dinjeni po enaki volji, pa vendar lahko Madžari zavzemajo odlično mesto v zgodovini narodov. Za to pa je predpogoj disciplina, red, spoštovanje o lasti in prava krščanska politika, inspirirana z narodnim duhom in močno vojsko.
Kemal A ta Turk na poti okrevanja
Ankara, 23. oktobra. AA. DNB: Po današnjem zdravniškem bulletinu je nevarnost v bolezni Kemala Ataturka izginila in je Kemal Ataturk na poti okrevanja. Zaradi tega se zdravniški bulletini ne bodo več izdajali.
Poljska bo priznala režim generala Franca
Varšava, 23. oktobra. AA. Pat doznava, da namerava poljska vlads priznati nacionalistično vlado generala Franca v Španiji in da bo poslala v Burgos svojega stalnega zastopnika.
Berlin zahteva vrnitev vseh nekdanjih nemških kolonij brez ozira na to, kdo jih danes upravlja
Berlin, 23. oktobra. AA. DNB: Nemška diplomatska politična korespondenca piše danes o poskusih gotovih angleških krogov, da bi napravili zmedo v razpravljanju o vseh vprašanjih, kolonij v vseh delih angleškega imperija. S tem očividno in-scenirajo po gotovem načrtu manifestacije, dasi s strani Nemčije ni bil dan noben povod, s katerim bi se hotel sprožiti kompleks vprašanj kolonij, na ta način, da bi se nemškim željam postavili nasproti čim najbolj nemogoča sredstva in argumenti. Na drugi strani pa se vidi tendenca, da bi se Nemčiji vsilil rok, kdaj naj se to vprašanje razpravlja, če mogoče z negativnim uspehom za Nemčijo. Umevno je, da tak manever nikakor ne more vplivati na Nem čijo, niti na njene akcije, bodisi da ta
manever izhaja z merodajne ali s privatne ■ strani. Nemčija za sebe ne zahteva ničesar, kar po pravici pripada komu drugemu. Toda nemški rajh zahteva za sebe ono posest, ki ji je bila nekdaj odvzeta na podlagi lažnivih trditev. Pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, kateri državi je bil tedaj poverjen mandat za upravljanje nemških kolonij. Zdravi smisel pravice potrjuje. kolikor kasneje, toliko nujneje, da mora biti končno odstranjena krivica in da tisti, komur je bilo upravljanje kolonij poverjeno, vrne to onemu, komur je bilo odvzeto z napačnimi argumenti. Tako pojmovanje rajha izključuje vsako potvoro in krivo tolmačenje dejstev. Inicijativa za reševanje ni v rokah Nemčije, temveč v rokah vseh onih, ki nosijo odgovornost.
Japonska in Anglija
Proglas japonskih nacionalistov odklanja vsak kompromis z Angli|o
Tokio, 23. oktobra. AA Havas: Nacionalistična organizacija za propagando »Siun-ko« objavlja manifest, v katerem se ostro protivi vsakemu sporazumu med Anglijo in Japonsko Proglas je objavil vel:ki japonski dnevnik »Šimbum« na celi strani, vendar pa v svojem komentarju podčrtava, da tako stališče tako zvanih zmernih elementov ograža sadove zmage, ki so jo dosegli tisoč: lojalnih oficirjev in vojakov, žrtvujoč svoje življenje. Japonska razpolaga danes z veliko moralno močjo složnega naroda, morda najsložneišega na vsem svetu, razen tega pa ima zelo zmožno vojsko in mornarico, kensolidiran gospodarski položaj in neizčrpne možnosti zalaganja življenjskih potrebščin. Anglija je pa nasprotno pokazala, da ne more braniti svojih pravic in interesov v južnem delu Tihega morja brez pomoči Japoncev. Zato so Japonci odločno proti vsakemu kompromisu z Anglijo.
Hongkong. 23. oktobra. AA Reuter: Angleški veleposlanik Clerker. ki je včeraj potoval iz Hankova v Čing-King. je kategorično demanfiral vesti, po katerih bi Anglija in Nemčija nameravali posredovali med Kitajsko in Japonsko.
Položaj v Hankovu
Hankov, 23. oktobra. AA. Havas: Zaradi evakuacije velikega dela civilnega prebivalstva je življenje v Hankovu popolnoma zamrlo. Vse trgovine so zaprte, prometa pa ni skoro nobenega. Kitajska električna centrala je ustavila obratovanje. Francoska in angleška koncesija dobivata tok od angleške električne centrale. Vsak trenutek se pričakuje, da bo prenehal delovati tudi vodovod. Tuje koncesije so odredile vse potrebne korake opreznosti, da se zagotovi voda in električni tok mestu. Vlaki ne vozijo. Škoda radi včerajšnjega bombardiranja ni velika.
Tokio, 23. oktobra. A A. Havas: Kitajske čete se na vsej fronti ob Jangceju umikajo proti jugu ob železniški progi Hankov -Kanton in po cestah, ki vodijo iz Vusanga v Juso.
Japonci 40 milj pred Hankovom
Sanffhaj, 23. oktobra. A A. DNB: Japonske čete, ki operirajo ob Jangceju. se nahajajo 40 milj od Hankova. Severne čete so prekoračile mejo med provincama Ho-nan in Hopej.
„ Odslej sem samo navaden državljan"
Bivši prezident dr. Beneš o svojih načrtih
London, 23. oktobra. AA. »Sunday Chro-nicle« prinaša sledečo izjavo bivšega predsednika Češkoslovaške dr. Beneša:
Odslej sem samo navaden državljan in se zaradi tega trudim samo. da uredim svojo lastno bodočnost. Razen tega mi ie sedaj nemogoče govorit' o nedavnih dogodkih. Bodočnost in usoda Češkoslovaške je sedaj v rokah vlade, torej v najkompetent-
nejših rokah. Samo kaki »nadpreroki« bi mogli prerokovati, kaj bi se v bodočnosti moglo zgoditi. Svoje osebne stvari na Č&-škoslovaš. sem uredil tako da morem bivati t inozemstvu, kolikor časa bom smatral to za potrebno Ponavljam, da nočem dati ni-kakih političnfh izjav niti intervjujev, niti v Angliji, niti v Ameriki.
Preiskava o sofijskem atentatu
Sofija, 23. oktobra. AA (BTA) Po uradnem poročilu, ki je bilo izdano zvečer, sodna preiskava o umoru načelnika glavnega generalnega štaba generala Pejeva in majorja Stojanova še ni končana. Po dosedaj zbranih podatkih se domneva, da je ta zločin osebno delo atentatorja Vaseva Kirova, neuravnovešenega človeka komunističnega tipa, ki je že od svoje otroške dobe kazal
nagnjenost h kriminalnim činom. Ze pred par leti je Kirov ubil župana iz svoje vasi, zaradi česar je bil obsojen. Zapustil je pismo državnemu tožilcu, iz katerega se vidi, da mu je bilo mnogo do svoje osebne reklame in da je iz teh razlogov izvršil zločin, potem pa ubil samega sebe. Preiskava se nadaljuje.
Kongres Zveze planinskih društev
Za predsednika je izvoljen dr. Tominšek iz Ljubljane, za tajnika pa dr. Ivan Pretnar, predsednik SPD
Beograd, 23. oktobra p. Tu je bil danes 13. kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Kongres je zasedal v dvorani Inženjerskega doma, kjer je bila danes otverjena tudi posebna razstava, ki prikazuje razvoj našega planinarstva od osvobojenja do danes, že včeraj so bila na delovni seji kongresa rešena vsa vprašanja, danes pa je bilo v navzočnosti delegatov vseh planinskih društev v državi in številnih odličnikov slavnostno zborovanje. Po objavi predlogov včerajšnje delovne seje, ki so bili soglasno odobreni, so sledili referati in poročila. Obširno poročilo o delovanju Zveze je podal njen generalni tajnik dr. Pretnar iz Ljubljane, ki je v svojem poročilu orisal prizadevanja Zveze za
rešitev raznih važnih tujsko-prometnih problemov. Blagajniško poročilo je podal g. Vilhar iz Ljubljane, o reševalni službi v planina.h pa je poročal dr. Bogdan Bre-celj iz Ljubljane. Za organizacijo vodnikov je poročal dr. Miha Potočnik. Za predsednika Zveze je bil izvoljen dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, za podpredsednika pa Alfonz Heinz iz Zagreba ln inž. Stanoje Nedeljkovič iz Beograda. Glavno tajništvo je zopet poverjeno dr. Pretnarju. V resoluciji, ki je bila sprejeta ob koncu, predlagajo celo vrsto sprememb v uredbi za pospeševanje tujskega prometa. Posebna resolucija se zavzema tudi za olajSave članom planinskih društev pri potovanjih po morju.
Volilno gibanje
Beograd, 23. okt. p. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o živahnem volilnem gibanju. Sporazum, ki je do-vedel do osnovanja bloka opozicijskih skupin, je naletel po vsej državi na silno ugoden odmev. Iz vseh krajev prihajajo poročila, s kakim zadovoljstvom so povsod sprejeli ta sporazum, v katerem vidijo velik korak na poti h konsolidaciji notranjih prilik. Po ureditvi načelnih vprašanj se sedaj povsod sestavljajo kandidature, se izbirajo kan*
didati ter se vrše vse priprave za od* ločilno volilno borbo.
Danes so bile po vsej državi tudi številne konference zaupnikov JNS, na katerih so razpravljali o kandidaturah. Kljub umiku g. Demetroviča bo JNS nastopila tudi povsod na Hrvatskem, deloma skupno s KDK, deloma z lastnimi kandidaturami na listi dr. Mačka. Danes je odpotoval iz Beograda v Zagreb narodnf poslanec Karlo Kovačevič, ki bo imel prihodnje dni celo vrsto konferenc in sestankov s somišljeniki JNS na Hrvatskem,
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
Ponedeljek 24. X. 1938
Kronika od , sobote do ponedeljka
Ljubljana, 23. oktobra
Nedelja je bila v splošnem precej mirna, m na policiji, ne na reševalni postaji, ne na sprejemnem uradu splošne bolnišnice do večera niso imeli razburljivih opravkov. Okrog 18. ure pa so morali reševalni avtomobili kar trikrat zapored na cesto.
Na Cesti na Rožnik je nekaj minut pred 18. uro postal žrtev prometne nesreče upokojeni primarij dr. Fran Goestl, bivši dolgoletni vodja ljubljanske umobolnice, eden najuglednejših predstavnikov naše psihiatrije in znani strokovni pisatelj. Ko se je v mraku vračal a sprehoda proti mestu, ga je podrl neki avtomobilist in mu prizadejal precejšnje rane na nogi, bati pa se je treba tudi kakšnih notranjih poškodb. Nekaj minut pozneje je na vogalu Kop tar-jeve ulice in Poljanske ceste žandarmerij-ski poročnik Janez Bregar, stanujoč na Cesti 29. oktobra, z motociklom zavozil v avto, ki mu je privozil nasproti. Bregar si je pri padcu zlomil nogo. Na cesti so .ga pobrali ljudje in ga prenesli na reševal, no postajo, od koder so ga prepeljali na kirurški oddelek. Kmalu nato so bili reševalci klicani še v Vošnjakovo ulico, kjer je 61-letni delavec Valentin Snpan s Sto-žic tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo.
V soboto ponoči pa so morali reševalci polrteti na Polšmk pri Litiji, da pripeljejo i7-letno Zoro žagarjevo ln 30-letnega or-
ganlsta Lojzeta Papeža na kirurški oddelek. Polšniški župnik se pravkar seli. Pri selitvi sta mu pomagala Žagar jeva in or-ganist Ko so odpeljali baliž, se je vozu, na katerem sta oba sedela, utrgala zavora, da se je prevrn'1. žagarjeva in Papež sta dobila precej hude poškodbe po glavi. Oba imata vdrti lobanji.
30 sekund ljubezni
Drama je v soboto polni hiši občinstva nudila izredno lep, vesel večer. Prvikrat so igrali Benedettijevo veseloigro »Trideset sekund ljubezni« v režiji prof. šesta in inscenaciji inž. ar h. Franza ter z Danilovo, Jermanom, Kraljem v zanimivem, kočljivem ljubezenskem trikotu. Komedija obravnava težkih zapletov in smeha polno zgodbo o mladi zdravnikovi gospe, ki se, nevešča volana, popelje nekaj metrov z avtomobilom, podre na cesti mladega moža, si nakoplje na glavo 150.000 lir odškodnine, a se s ponesrečencem, ki jo na tihem obožuje, nazadnje poravna za ceno poljuba, dolgega 30 sekund. Tisto, kako do tega dragega poljuba ne pride, pač pa do nekega drugega, ki je še mnogo dražji od njega, ker zalite v a ljubezen samo — vse to daje od konca do kraja Cez mero prilike za zadrego in smeh. Bilo je mnogo navdušenega odobravanja, pa tudi mnogo cvetja igralcem. Odlično uprizorjena in igrana komedija bo po pravici še mnogokrat polnila hišo.
Slasia Je »zagvfsn®« pomorila
skoraj vse jesensko cvetje — Nate: sončna nedelja
Za lepe sončne dni, ki jih preživljamo sredi jeseni, je narava izterjala davi precej strogo, krute odkupnino. V jutmjih urah je nad mestom in Ljubljanskim poljem pritisnil mraz, ki je njivam in vrtovom prinesel strupeno slano, da so vsi poljski pridelki m povrtnina, ki jih ljudje še mso spravili pod streho, utrpeli precej hudo škodo, žalosten je bil danes pogled zlasti na številne skrbno gojene vrtove na periferiji Ljubljane, kjer je slana pokosila cele gredice pozno-je renskega cvetja Zlasti krizantem, namenjenih okrasitvi grobov za praznik vseh mrtvih Temu zgodnjemu mrazu pojde na rovaš, aa bo letos pred 1. novembrom primanjkovalo cvetja in da mu bodo cene narasle A kljub vsemu smo tudi danes srečavali po mestu vse polno ljudi, zlasti deklet in starih gospa ki so hiteli proti Sv Križu s kupi jesenskih rož v naročju, da je v zraku in pro štoru že zaživel občutek, kakršen nas prevzema pred vsemi svetimi Množice Ljubljančanov pa so izkoristile izredno lep, čeprav malo hladen dan. da so pohitele na izlete v okolico in proti Gorenjski.
Tudi z dežele smo prejeli več poročil o uničujoči slani. Iz Zasavja so nam sporočili: V noči od sobote na nedeljo je slana pobelila vso dolino. Seveda pa je prva
Letošnja slana pred tedni napravila veliko več škode, saj je v mnogih krajih v doii-oi pa tudi v višje ležečih krajih poparila ajdo. Sedanja slana je le še dopolnila, :.ar je po prvi ostalo, že v soboto zvečer je kazalo, da se bo čez noč zjasnilo. Skrbni gospodarji in gospodinje so se zbali za jesenske cvetice in so prekrili krizanteme, i ali je ln druge pozno jesenske cvetice s pokrivali ali »škrniclji«. Ti so si oteli rože, drugim pa je slana pomorila ves kras vrtov.
Zjutraj je b;lo neobičajno mrzlo in st bili tudi travniki pod taukim srebrnim ledom. čeprav je barometer znatno padel, smo imeii krasno sončno nedeljo. Pred dnevi je barometer napovedoval močan vremenski preobrat Deževalo pa Je le en dan. Niti toliko ni bilo dežja, da bi se za spo-manje dvignila Sava. MaloKdaj imamo tako nizKo vodno stanje in tako Čisto vodo kakor zadnje dni. Ribiči, ki so kanili današnjo nedeljo na ribolov, so morali načrte preložiti na kasneje, kaj L ribarjenje v čisti vodi je brez blagoslova... Lepo jesensko nedeljo so spet izkoristili mnogi v	rr naše kosta-
njeve gozdove ali pa na izlete. Precej je hilo posetov na Sv. Gori, Sv. Planini m drugih zasavskih hribih.
Danes zadnja prilika, da se nasmejete
v komediji KINO MATICA 21-24 ob 16., 19., 21.
Bni ternir za prvenstvo Ljubljane
Prvak je Lju&Sjanski šahovski klub
Odbor združenji ljubljanskih šahovskih klubov, ki mu predseduje arhitekt Zupan., je v soboto zvečer prnedil na verandi gostilne »pri Jerici« brzi turnir žsa prvenstvo Ljubljane, ki so se ga udeležil, vsi ljubljanski šahovski klubi. Zan.manje za prvo prireditev v zimski sezoni je bdo veliko in je turnir v vsakem pogledu odlično uspel. Nastopili so najboljš naši šahisti, zmagalo pa je seveda favorizirano moštvo Ljubljanskega šahovskega kluba, ki so ga razen priznanih prvorazrednih igralcev sestavljala tudi nacionalna mojstra Preinfalk in Furlani.
Borba je bila izredno zanimiva od vsega začetka. V I. kolu je "melo prvo moštvo LŠK za nasprotnika drugo moštvo svojega kluba in čeprav so bili med to osme-rico prav dobri igralci, je rutinirana prva garnitura gladko zmagala in odstopila le pol točke, še večji uspeh pa je zabeležil Amater, ki je z 8 točkami dosegel celo 100% nasproti »Lovš nu«, ki je imel pač najšibkejše moštvo izmed vseh sodelujočih. Med Amaterjem m LŠK I. se je nato razvila dramatična borba za prvo mesto. V H. kolu je zmagal LŠK zaradi večje rutine nasproti zelo dobremu Triglavu s
5.5 : 2.5, Amater pa je premagal šentpe-trane 5 : 3 in je bilo tako stanje izenačeno. Odločitev je padla že v naslednjem kolu, ko sta se srečala oba favorita. Državni prvak je to borbe sigurno odloč'1 v svojo korist s 5.5 : 2.5 in se tako postavil na čelo lestvice, ki ga ni več oddal. Z vsakim naslednjim kolom je razliko še bolj povečal, premagal je po vrsti železničarja in šentpetra s 6 5 : 1.5, Lovšina pa celo s 7.5 : 0.5 in dosegel skupno 39 točk od 48 mogočih.
Ko je bilo prvemu moštvu LŠK prvenstvo že zagotovljeno in je kazalo, da bo Amater s gurno zasedel naslednje mesto, se je Triglav v silnem finišu približal Amaterju. Vse nade na 2. mesto je Amaterju prekrižalo šele drugo moštvo LŠK. ki ga je premagalo s 4.5 : 3.5, zaradi česar sta imela Amater in Triglav enako število točk.
Končno stanje je bilo naslednje: 1. LŠK I 39. 2. in 3. Amater in Triglav po 28. 4. šentpeter 24 5 LŠK II 23.5. 6. Železničar 20.5 :n 7. Lovšin 5 točk.
Po končanem turnirju, ki ga je v splošno zadovoljstvo vodil g. Erker, je sledila neprisiljena zabava.
i
Proslava Jugoslavija pri SocaniSt
Otvoritev sezone je privabila številno občinstvo
njegovemu pozivu so se zbrani stoje odzvali s trikratnim »živela«. Pod vodstvom pevovodje g. Premelča pa je pevski odsek »Sloge« zapel državno himno. S prisrčnim odobravanjem je občinstvo nato sprejelo tudi S. Gregorčičevo »Mojim slavilcem«, ki jo je z občutkom deklamirala gdč. Gorki-čeva. Po zahvali g. Sanc na vsem sodelujočim je pevski zbor zapel še »Hej Slovani«, ki je med občinstvom tako vžgala, da so jo z zborom peli stoje tudi vsi drugi. Zastopnica TKD »Atene« ga. Marija Krofta je občinstvu napovedala, da se v okviru »Soče« že nekaj časa snuje ženski krožek, ker čutijo član'ce prav v današnjem času močnejšo potrebo po tem, da ne bi bile le marijive in zveste pomočnice članov, temveč tudi iniciativne delavke kot čuvarice domačega ognjišča. Zastopnik Zveze kmečkih fantov in deklet pa je v kratk h potezah pojasnil prizadevanja in cilje Zveze, ki gre za kulturnim, gospodarskim in nacionalnim preporodom slovenske in jugoslovanske vasi, pa pričakuje podpore in razumevanje širokih krogov naše javnosti. Občinstvo se je nato še precej časa zadržalo v prijetn"'h pomenkih, ki so jih poživljale narodne pesmi.
Smrt vojnega dobrovoljca Antona Kovača
Ljubljana, 23. oktobra
V soboto je umrl za ustvaritev Jugoslavije zaslužni mož, vojni dobrovoljec g. Anton Kovač, pekovski mojster ln posestnik iz Rožne doline. Pokojnik se je iz ruskega ujetništva javil v oktobru 1916 leta k dobrovoljcem v Odesi, kjer je bil dodeljen 7 pešpolku, H. dobrovoljske divizije. Po končani podoficirski šoli se Je javil v 1. bataljon, ki je bil poslan iz Rusije po dolgi poti čez Ledeno morie, Anglijo in Francijo na solunsko bojišča, kamor je dospel aprila 1917 leta V sestavi S pešpolka ie je udeleži) znamenitega nroboja solunske fronte in borb pri Nišu ter je v zmagovitem pohodu dospel s polkom v Subotico. Dragega vojnega tovariša ohranimo vojni
dobrovoMci v trajnem spominu.
★
V"jnim dobrovoljcem! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani vabi vse svoje ljubljanske tovariše na pogreb pokojnega vojnega dobrovo'jca Antona Kovača. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti Rožna dolina, cesta V, št. 15 na pokopališče na Viču.
Sreski odbor JNS v Ljubljani
poziva vse svoje člane, somišljenike in prijatelje, ki £e niso utegnili preveriti se, _ ___ ali so vpisani v volilni imenik, da to store
danes in jutri!
Tajništvo JNS posla je v Kazini, IL nadstropje, danes neprekinjen« mm
8. do 20. ure, jutri pa od 8. do 18.
Predsedstvo
Šest let Doma in šole
Zadovoljivi uspehi nt gimnaziji za Bežigradom
Salon pri »Levu« je v soboto zvečer do kraja napolnila živahna družba naših Primorcev in njihovih prijateljev. »Soča« je otvorila XIX. predavateljsko sezono. Otvoritev je mela še posebno svečan značaj s predavanjem v počastitev dvajsetletnice Jugoslavije. Dvorana je bila okrašena z zelenjem, na steni za predavateljskim odrom pa so med zelenjem m državnimi troboj-nicami visele slike kraljev: Osvoboditelja Viteškega kralja in Petra H., a pod njim pa so bile zapisane letnice njih vladavine in narodne samostojnosti združenih Jugoslovanov: 1918—1938
Načelnik predavateljske in kulturne sekcije g. dr. Joahim Ražem je pozdravil zbrane, med njimi prav števlne zastopnike raznih prijateljskih kulturnih organizacij in je povedal, da bodo bodoči predavateljski večeri v glavnem posvečeni informiranju občinstva o vseh tistih pereč h vprašanjih, ki jih načenja današnja razburkana doba. To predvsem zaradi tega, ker je občinstvo informacij zelo željno in ker je tudi neobhodno potrebno, da nas težke situacije ne najdejo nepripravljene
K besedi se je nato oglasil predsednik »Soče« dr. D nko Puc, ki je v obširnih obrisih prikazal glavne in odločilne smernice, katere so privedle do ustanovitve samostojne nacionalne države Jugoslavije. Izhajal je iz vprašanja, če smo izpolnili vse dolžnosti, ki so nam bile v preteklosti in sedanjosti postavljene, da moremo danes samozavestno trditi da je naša mlada država povsem naravna zgodovinska tvorba, kateri nihče ne more ugovarjati.
Predavatelj je posegel v zgodovino in je preko vseh pojavov odtlej do danes pršel do pritrdilnega zaključka. Slovenci, Srbi m Hrvati so sicer dolga stoletja živeli v
robstvu, pod gospostvom tujega, njim sovražnega tlačitelja Bili so narod revežev in zatirancev, ki ni imel svoje države. Zgodaj so izgubljali svojo narodno samostojnost. Med njimi pa so se nastanjali mo-I gočni in vplivni tujci, k: so ga iz mest in gradov gospodarsko izžemali ln si prizadevali, da zatro vsakršen gospodarski in kulturni dvig. To je bila najbolj žalostna doba Jugoslovanov ko se med njimi še ni oglašala narodna zavest. Toda težnja po maščevanju nad izkoriščevalci, ki se je prvič vidnejše pojavljala v kmetskih uporih. s silo zatrtih, se je ohranjala od roda do roda. podedovana od zatiranega očeta na zatiranega sina. Ko je nekako v istem času vzporedno pršlo do prvega umikanja Turkov z balkanskega ozemlja, so začeli za njimi slovanski narodi dvigati glave Vendar je ljudstvo živelo v tako težkih razmerah pod pritiskom sovražnega plemstva, da je poteklo še dolgo časa, preden so se začeli pojavljati prvi znaki solidarnost5 med zatiranimi narodi, ki nikjer niso imeli vplivnih prijateljev. Velik in nekako prvi pomembnejši napredek je tlačenim narodom prinesla Napoleonova Ilirija, pod katero so bili vsaj za kratko dobo združeni del' Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljudje, ki so bili vzgojeni v jugoslovanskem in vseslovanskem duhu, so bili po tolikih vojnah ob izbruhu svetovne vojne že pripravljeni in tol ko zreli, da so znal' tedanje dogodke obrniti v prid ideji skupnosti Jugoslovanov. Uporniško razpoloženje, ki je tlelo zatirano skozi stoletia je prišlo na plan in razruš'lo države tlačiteljev. Danes lahko s ponosom ugotov'mo. da je Jugoslavija naravna, zgodovinska in ne le slučajna tvorba. S klicem »živela Jugoslavija!« je zaključil predavatelj izvajanja in
Novi Ifubljanskl prota pride iz SUska
Sisak 23. oktobra V kratkem bo zapustil Sisak pravoslavni prota g Bogdan Matkovič, ki ie imenovan za novega pravoslavnega protojereja v Ljubljani. V Sisku je prebival nekaj nad 17 let. G. Bogdan Matkovič je po rodu iz Bosanskega Petrovca. Šest rj/.redov gimnazije je dovršil v Gospiču. ostala dva v Zagrebu. nakar je dovršil tudi pravno fakulteto Služboval je nekaj časa kot odvetniški pripravnik, potem pa je vstopil v pravoslavno bogoslovje v Sremskih Karlovcih. Svečeniško službo ie vršil v PlaSkem in v nekaterih krajih v Sreiu. Ko je prišel v Sisak, je bilo tam kemaj 640 pravoslavnih vernikov, zdaj pa jih je že 1880 Za novo pravoslavno cerkev v Sisku je prota Bogdan Matkovič zbral nad 750.000 din, a iz raznih razlogov doslej še n. bilo mogoče pričeti z zidavo. S svojim :*>delovanjein pri kulturnih društvih si je prota Bogdan Matkovič pridobil v Sisku splošne simpatije. Za to mu prebivalci Stska pripravljajo za 30. t. m. prisrčno odhod nico.
Požar v Pečovniku pri Celju
Celje, 23. oktobra Danes okrog pol 1. je nastal na podstrešju stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnika Karla Kovača nad ribjim valižčem v Pečovniku pri Celju požar, ki se je kmalu razširil na vse ostrešje. Ob postanku ognja posestnika Kovača in njegove žene ni bilo doma, v hiši je bil samo Kovačev najemnik, ki je stanoval v podstrešni sebi in pa dva Kovačeva otroka. Vsi so se pravočasno rešili. Sosedje so takoj prihiteli na pomoč, znosili so skoraj vso opremo iz gorečega poslopja. Na pomoč so prihiteli tudi celjski gasilci z motorno brizgalno. Gasile: so ogenj kmalu pogasili, zgorelo pa je vse ostrešje in pri gašenju je bilo poškodovano tudi vse ostalo poslopje, škoda znaša okrog 30.000 din m je le delno krita z zavarovalnino. V tem poslopju je nastal že pred leti požar in tudi takrat je zgorelo ostrešje. Tokrat je ogenj najbrž zanetila iskra lz poškodovanega dimnika na podstrešju.
Ljubljana, 23. oktobra.
Dopoldne okrog enajste je predsednik g. prof. Stopar otvoril na bežigrajski gimnaziji šesti redni letni občni zbor društva »Dom in šola«. Predsednik se je zahvalil za številni obisk Nato je dr Fajdiga prečital zapisnik lanskega občnčega zbora, ki nudi lepo sliko delovanja upravnega odbora Vse leto so se revnim dijakom delile podpore bodisi v perilu, obutvi, obleki ali v gotovini, lepo število dijakov pa je dobivalo brezplačen zajtrk; na gimnaziji se je ustanovila kuhinja za najrevnejše učence
Zapisnik je bil odobren in poročila so podali še blagajnik g prof Sivec. knjižničar g prof Pugelj in predsednik naa-zornega odbora g ravnatelj Hočevar Posebno poročilo je podal predsednik g. Stopar. Poudaril je namen društva, ki je na eni strani vzdrževanje tesnih stikov med starši in profesorji na drugi strani pa blažitev socialne bede med dijaki Ni potrebno, da samo profesorji obveščajo starše o učenčevem uspehu ali neuspehu, prav tako naj bi tudi starši obveščali šolo o vsem. kar bi moglo služiti vestnemu profesorju za orientacijo
V preteklem poslovnem letu sta se vršila dva važna roditeljska sestanka, na katerih se je razpravljalo o perečih vprašanjih šole. Akademija ob materinskem dnevu je prinesla lepe rezultate tudi v vzgojnem oziru Društvo je vselej priskočilo na pomoč tam, kjer je bila pomoč najbolj potrebna Društvo ima podporno knjižnico za revne dijake vendar je kljub temu. da so tudi v tekočem letu nabavili veliko število novih Knjig, teh še vedno premalo Težkoča je zlasti v tem, da so vsako leto potrebne nove knjige in tako odidejo lepe vsote v nič.
Dijaška kuhinja posluje že dve leti in je 33 učencev dobivalo v njej brezplačen
zajtrk. Nabavljaina zadruga državnih železničarjev je dajala dnevno 7 litrov mleka brezplačno in je društvu zelo pomagala. V bodočem poslovnem letu pa bo dajala 10 litrov mleka. Gospa podpredsednica Majcnova je intervenirala pri direkciji drž železnic v korist onih dijakov, ki se morajo dnevno voziti z vlakom v šolo. Uvrščen je bil nov vlak zanje, tako da so lahko prihajali v šolo tik pred poukom
Število članov se je letos dvignilo na
459 Dohodki so bili razveseljivi, za kar gre posebna zahvala dobrotnikom, ki so prispevali naravnost kavalirske zneske. Tako banovina, msjstna občina ljubljanska, Nabavljaina zadruga. Trboveljska Premogokopna družba in nekateri zaseD-niki so darovali po tisoč dinarjev. Bano-vinska zadruga šolskih knjig pa je darovala knjig za tisoč dinarjev Knjižničar g prof." Pugelj je ponovno izrazil željo, naj bi se končno že ukrenilo nekaj za večjo stalnost kn; da bi ne bilo treba vsako leto nabavljati novih.
Ker so vsi dosedanji člani upravnega odbora izredno delnvni in požrtvovalni, je bil ponovno izvoljen stari odbor, izvršile so se le nekatere izpremembe. Ker prihaja v šolo 215 dijakov z vlakom in vsi ti nimajo nikjer prostora, kjer bi prebili čas po pouku do odhoda vlaka in so hili tako p . puščeni cesti, je začelo društvo razmišljati o možnosti kako bi teir. preskrbelo zavetišče Društvu je priskočil na pomoč župnik Zakrajšek, ki je z? manjšo odškodnino ponudil svoj prestor na razpolago za zgodnje popoldanske ure Medtem je prišel tudi odgovor od banovine. da je v namer zavetišča že odobren kredit 4 tisoč din.
Visoki milijoni za štajersko pevuimm
Zanimivosti s kongresa za rejo štajerske kokoši
OKUSNA
CENENA
Ogromen prihranek na kurivu
Proizvod
Osječke ljevaonice že-Ijeza i tvornice strojeva d. d., Osiiek
ZNA SI POMAGATI
»Zakaj pa vzamete vedno Janezka t seboj. kadar greste v klet po vino?*
Hlapec »Vesle. gospodar mi je naročil, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet. No, zdaj Janezek žvižga, jaz pa pijem.«
DOBLJENA STAVA
Oče in mati sedita na verandi. V sobi naenkrat močno zažvenketa. Mati prestrašena vzdihne: »Stavim, da je paglavec razbil dragoceno vazo.«
Tedaj pa pomoli skozi vrata glavo Jožek in pravi: »Mamica, stavo si dobila.«
V ŠOLI
Učitelj se je trudil, db bi neposlušnim učencem dopovedal, kaj Je dolgočasnež. »Kako pravimo človeku, ki neprestano govori in govori, četudi ga nihče ne mara poslušati?«
»Učitelj,« se oglasi Nepotrebnikov Mih-ie%
Maribor, 23 oktobra.
V gornji dvorani Uniona je bil dopoldne II. kongres za rejo štajerske kokoši, ki ga je v imenu banske uprave otvoril inž. Janez Oblak iz Ljubljane Pozdravil je navzočne. posebno zastopnika kmetijskega ministrstva inž. Drecuna zastopnika savske banovine dr. Nemčanina. ravnatelja Rodoška kot zastopnika mestne občine mariborske, šefa mariborske policije dr. Trstenjaka. nadalje vse sreske kmetijske referente, zastopnike banovinskih kmetijskih zavodov dravske banovine, zastopnike kmetijske zbornice in ostale.
Nato je inž. Oblak v kratkih obrisih poudarjal pomen kongresa Dejal je. da perutninstvu danes še ne posvečamo one pažnje. ki jo v zvezi s strukturo kmetijskega kakor tudi narodnega gospodarstva dravska banovina zasluži Perutninstvo. zlasti reja kokoši predstavlja kot 3el živinoreje vir odličnega, lahko prebavljivega in lahko pristopnega živila vseh slojev Dohodki perutninstva v narodnem gospodarstvu so med dohodki drugih p-iriog kmetijstva na vidnem mestu Iz sta*is'if-nih podatkov je razvidno, da smo 'an.^ko leto izvozili iz Jugoslavije jajc v vrednosti 123 milijonov din. žive in zaklane perutnine pa v vrednosti 174 milijonov din. Reja kokoši mora biti našim kmetijam vir dohodkov tudi takrat, ko nimajo drugih dohodkov Slabe izkušnje kokošjerej-skib farm potrjujejo, da v Sloveniji ie in ostane temelj kokošjereje kmečko gospodarstvo Zato kokošjereje v Sloveniji ne «memo ločiti od kmečkega gospodarstva in je ne smemo uvrščati med rejo malih živali . - Ko proslavljamo 25 letnico začetka smotrne reje štajerske kokoši, moremo iz rezultatov dosedanjega dela 7 zadovoljstvom ugotoviti, da zahtevam kmečke kokoši povsem ustreza naša domača, štajerska kokoš. Drugi perutninski
kongres naj služi ket važen mejnik na polju pospeševanja perutninstva, predvsem poglobitvi smotrnega dela 'n proučevanja gospodarskin lastnosti *»ajerske kokoši, kj je bila že prei 'iS 'et naše razmere spoznana in priznaa kot najboljša kmečka kokoš
Sledilo je poročilo g. Gosika, ki je v imenu ocenjevalnega odbora poročal da je odbor ocenil rastavljalee m da bodo nagrajenci dobili diplome in denarne nagrade preko sreskih načelstev.
Sledilo je poročilo sreskega referenta g. Martina Zupanca iz Maribora, ki je poročal o razvoju štajerske kokoši. — Inž.
S Boris Venko iz Gornjega grada je predaval o temi: Reja štajerske kokoši na kmetih, g Josip Gosak iz Teharja je poročal o razširjenju štajerske kokoši po Sloveniji s posebnim poudarkom: »Štajerska kokoš na šolskih dvoriščih«. G Lavosiav Gosar iz Ljubljane je nato predaval o pospeševanju reje in odbiri štajerske kokoši ter o smernicah za bodoče pospeševalno delo. Dejal je, da deluje danes v dravski banovin: 38 rejskih središč Med temi je najstarejše pri Kuhn-Tauschu v Razvanju in Twicklu v Krčevini pri Mariboru. Inž Jože Erpič iz Ljubljane ie poročal o produktivni sposobnosti štajerske kokoši. Dr S Zibert iz Ljubljane je referiral o ukrepih za dosego zdravja in odpornosti štajerske kokoši Dr. Jože Lav-rič iz Ljubljane je podal splošen pregled o trgovini s perutninskimi proizvodi o produkciji v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji, o potrošnji jajc, o mednarodni trgovini jajc, o izvoeu jajc in perutnine iz Jugoslavije.
Naposled je bila soglasno sprejeta resolucija. v kateri so zbrani vsi predlogi posameznih referentov. Namen predlogov ]e kako rejo štajerske kokoši čim bolj razširiti med našimi kmetovalci.
Postanek imena »Kanada"
Ogromno ozemlje na severu Severne Amerike se imenuje Kanada. Bilo je nekoč francoska kolonija in Je pozneje prešlo v last Anglije Postanek imena je zanimiv. četudi preprost.
Kmalu po odkritju Amerike so Novi svet preplavljali španski »conqutstadores«, ki so brskali po ogromnem kontinentu, da bi našli zlata ali drugačnega dragocenega plena Upi prvih se niso hoteli uresničiti. Namesto zlata so našli le divjo deželo, tu in tam pokrito z neprodimlmi gozdovi, ledenimi jezeri in prekrižano z deročimi rekami. Vrhu vsega je bilo tudi podnebje nemilo. Nejevoljni in razočarani so negosto-ljubno deželo označevali z besedami »Aca Nada« (Aka nada), kar pomeni približno: »Ničesar ni«. Te besede so ostale v spominu kanadskim Indijancem, Id so jih radi ponavljali, saj so spoznali, da z njimi še najbolj odženejo vsiljive tujce.
Ko so se mnogo let pozneje naselili po ozemlju Franoozi, so menili, da je Aca Nada krajevno ime, pa so se ga posluževali tudi sami. Pozneje sta se obe besedi zvezali in Sčasoma izgubili začetnico. Nastalo je novo ime: »Kanada«.
Rastline imajo oči
Znanost je že davno potrdila, da ima rastlinsko kraljestvo, čeprav se tako zelo razlikuje od živalskega, vendarle svoje smotrno življenje, svojo posebno občutljivost in nekaj, kar do malega odgovarja Čustvom.
Dognano Je, da se vrtnica in reseda smrtno sovražita. Ako denenrn vršičke obeh v skupno čašo, drug drugega ubijajo. Opazovalci celo trdijo, da se deli obeh rastlin drug drugemu bližajo in se ob dotiku medsebojno zapletejo kakor ob boju.
Obče znano dejstvo je, kako rastline čutijo svetlobo, hrepene po njej, shirajo in umrejo, če je ni. Na podlagi teh dejstev so znansl- eniki postavili domnevo, da imajo tudi t\. '.line organe vida, seveda pa ne v taki sestavi, kakršne so živalske oči.
Poslednja izkustva opazovalcev to potrjujejo. Odkrili so, da so svetločutni organi" rastlin na vrhnji kožici listov. Zato se vsak list trudi, da bi se plosko obrnil proti viru svetlobe, da bi svetlobni žarki padali nanj pravokotno. Nekemu profesorju se je po dolgotrajnem proučevanju z mikroskopom posrečilo določiti natančno sestavo organov, ki jih imenuje »rastlinske oči«. To so neke posebne celice v kožici listov, ki svetlobo direktno in v trenutku občutijo. Razen tega nam pa profesor zaenkrat ne ve več drugega povedati.
Sladkorno drevo
Evropa pozna sladkor razmeroma malo časa. domačinom mnogih krajev Severne Amerike pa je znan že tisočletja: Zahvala za to gre posebnemu drevesu, ki mu pravijo sladkorno drevo. Ni nič v sorodu s sladkornim trsom, ki uspeva samo v toplem podnebju. Spada med iglavce ln najdemo ga v britski Kolumb ji ter po za-padnem predelu Kanade. Sladkor se Izceja iz iglastih listov v pajčevinastih nitkah in se gromadi v male kosme, podobne ščepcem bombaževine. Sčasoma se sladkor tudi na vejah nalepi in drevo je videti, kakor če b' sneg naletel nanj. Botan čno spada drevo med jelke in njegovo znanstveno ime je »Pseudotsuga Douglasii«. Druga njegova posebnost je, da izloča sladkor samo, kadar raste v svojem prvotnem kraju in nikjer drugle ne, a tudi*v svojem kraju la, če nI v gošči.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
3
Ponedeljek 24. X. 1938
Sedmo kolo v ligi
Ljubljano je odneslo na XI. mesto
lz Skoplja so se belo-zeleni rešili s tesnim porazom — Senzacija dneva sta bili včeraj
zmagi Hajduka in varaždinske Slav t je
Ljubljana, 23. oktobra.
Sedmo kolo v ligi je za nami. Še štiri nas čakajo letošnjo jesen, zadnjo novembrsko nedeljo bo konec teh skrbi in tagibanj za letos.
Današnji spored je bil kompleten. Glavni dogodek je bil v Beogradu, kjer sta se merila oba beograjska kandidata za naslov državnega prvaka, nas Ljubljančane posebej pa je skrbelo, kako bo slo belo-zelenim v daljnem Skoplju, kjer se niti najboljšim iz te družbe ni godilo posebno dobro.
Ljubljana se je rešila tujega igrišča v Južni Srbiji z zelo častnim izidom, nič slabšim, s kakršnim se je moral tamkaj zadovoljiti sam BSK. Poročilo pravi, da je enajstorica pri najtesnejšem porazu tudi sicer napravila dober vtis. Razlika golov se Ljubljani ni mnogo poslabšala, toda v tabeli jo je odneslo še za eno mesto nižje, zdaj že na enajsto. Ta padec pa izvira ianes odtod, ker je varaždin-ska Slavija proti vsemu pričakovanju odnesla iz Sarajeva obe točki — s prvo letošnjo zmago — in zlezla z boljšim količnikom na prejšnje mesto Ljubljane.
V Beogradr sta se oba ,derbya' končala z celitvijo točk. BSK in Jedinstvo sta gc ovo s tem izidom bolj zadovolina, kakor pa njuna nasprotnika, kajti BSK je kliub precej slabi igri obdržal svojo nozicijo na vrhu, Jedinstvo pa se je na tujem terenu poceni otreslo zelo nevarnega Baska.
Državni prvak Hašk je šel po kostanj
v vroči Split in je moral pustiti obe točki tamkaj. To je že drugi zaporedni poraz Haškovega moštva in težko bo še ta enajstorica imela kaj besede pri razdelitvi prvih treh mest v tabeli.
Gradjanski iz Zagreba je imel najlažje delo in ga je opravil kakor se spodobi, s štirimi goli in dvema točkama sebi v dobro.
Ligaško tekmovanje se bo nadaljevalo že prihodnjo nedeljo, in sicer po naslednjem sporedu: v Beogradu BSK - Bask in Jedinstvo - Jugoslavija, v Zagrebu: Hašk - Gradjanski (S), v Sarajevu Slavija (S) - Gradjanski (Z), v Zemunu Sparta - Hajduk in v Varaždinu Slavija (V) - Ljubljana.
Prvenstvena tabela danes ni doživela velikih sprememb in so potrebne le nekatere neznatne izmenjave v njeni sredini in pa glede Ljubljane in varaždinske Slavije. Do prihodnje nedelje je njena slika naslednja: BSK
Jugoslavija Gradjanski (Z) Hašk Hajduk Bask Jedinstvo Gradjanski (S) Slavija (S) Slaviia (V) Ljubljana Sparta
V naslednjem naša poročila:
7	6	1	0	19	: 5	13
7	5	1	1	15	: 8	11
7	5	0	2	22	: 6	10
7	4	1	2	14	: 12	9
7	3	2	2	14	: 8	8
7	3	2	2	13	: 11	8
7	3	1	3	16	: 17	7
7	3	1	3	11	: 16	7
7	1	2	4	10	: 15	4
7	1	■« •L	5	11	: 17	3
7	1	1	5	5	: 17	3
7	0	1	6	3	: 21	1
Gradjanski (S) : Ljubljana 2 :1 (0 s 1)
Skoplje, 23. oktobra. min. iz Tirnaničeve solo-akcije še tretji
težko sk
v ligaških in tudi prijateljskih pokazal precej slabo formo, se vendar niso Ljubljani dajali preveliki izgledi za zmago, zlasti zaradi tega, ker je igrala prvič na tujem terenu v Skoplju. Prebivalstvo Skoplja je zaradi dokaj slabe forme domačega moštva z veliko nestrpnostjo pričakovalo izid današnjega srečanja
Pred približno 1500 gledalci sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
Gradjanski: Demič. Jovanovič, Nikolič, Ristic, Simonovič II., Simonovič I., Cvet-kovič, Bogojevič, Atanasijevič, Stanglje-vič. Cemerkič.
Ljubljana: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj, Vodišek, Pupo, Cebohin, Janežič, Šercer, Mrak, Gozdar, Erber.
Gradjanski je danes zaigral mnogo bolje kakor v zadnjem času. Moštvo je bilo zelo odločno in je pokazalo tudi več smisla za skupno igro, kar velja posebno za drugi del igre. Njegova zmaga je bila povsem zaslužena. V precejšnjem delu igre so bili domačini izrazito v premoči in, če bi bili imeli malo več sreče in spretnosti pred nasprotnikovim golom, bi biii to premoč lahko tudi izrazili v višjem rezultatu. V prvem polčasu se je mnogo igralo na terenu Ljubljane, ki je bila v glavnem le defenzivna. Toda domači so igrali precej neurejeno in brez pravega sistema, medtem ko se je Ljubljana predstavila z igro dolgih pasov. Njena hitra krila so z naglim prenašanjem žoge ponovno ogražala gol domačih.
Po odmoru se je slika močno spremenila, zlasti potem, ko je Gradjanski izenačil. Skoplje je zdaj zaigralo z veliko večjim poletom in bolj preudarno in je igra sploh postala bolj razburljiva. Bolj ko se je bližal konec, bolj je publika verovala v domačo zmago Toda močna in solidna ljubljanska obramba je z veliko požrtvovalnostjo uspešno branila svoje svetišče. Oba branilca sta bila v izbornj formi, posebno se je med njima odlikoval rutini-rani Bertoncelj Krilska vrsta je bila najslabši del enajstorice. V napadu je zlasti ugajal Ejber na levem krilu, v celoti pa se mora reci, da je ljubljanska enajstorica zapustila v SkopHu najboljši vtis. Domači so bili do zadnjega vsi dobri, posebno pa je ugajal vratar Demič in branilec Jovanovič. pa tudi še nekateri drugi.
V	poteku igre je treba zabeležiti naslednje glavne dogodke:
V	20. minuti dobi žogo levo krilo Erber, izvrstno uide več nasprotnikom ter iz neposredne bližine neubranljivo zabije vodilni gol za L. 1:0 za L. Do odmora ostane tako! Po odmoru izenači iz gneče Atanasijevič v 21. min. Zmagoviti gol pade slednjič v 28. min. tega polčasa po Blago-jeviču, ki z glavo ujame krasen center čemerkiča.
Tekmo je dobro sodil g. Nenkovič iz Kragujevca.
Bask : Jedinstvo 3 :3 (2 : ©)
Beograd, 20 oktobra.
V	prestolnici sta bila danes dva »der-byja«, ki sta prinesla po napetih in razburljivih igrah dva neodločena rezultata. Kljub močnemu dežju se je zbralo na igrišču Jugoslavije okoli 6000 oseb. ki so hotele videtj nastop Haškovega zmagovalca Jedinstva proti Basku in pa borbo med BSK in Jugoslavijo.
V	prvi igri se je kar od začetka zdelo, da bo Jedinstvo hudo poraženo zapustilo igrišče. V 7. min. je prosti strel proti J. in nimitriievič pošlje žogo v mrežo. 1:0 z? Bask. V 20. min. lepa kombinacija Tirna-nič—Lah, kj odda na levo krilo, odkoder Šarič iz bližine po<šlje že drugič med drogove. 2:0 za Bask. V 23. min. mora Toma-ševič zaradi blezure zapustiti igrišče in Bask isrra odslej do konca samo z 10 igralci. Lah preide na desno krilo, Tirnanič pa v sredino. Rezultat se do odmora ne spremeni
V	drugem polčasu morajo Laskovci v tsžko obrambno bitko, ki pa je ne vzdržijo do konca. Jedinstvo se sedaj znaide, spretno izrabi Tomaševičevo odsotnost ter močno napada. Bask doseže sicer v 20.
za Bask. V 36 min. je prosti strel proti Basku. Dimitrijevič hoče rešiti, toda zadene lastna vrata. 3:2 za Bask. V 38. min, doseže Živkovič še tretji gol in rezultat je izenačen.
Jedinstvo je igralo precej surovo. Napad je bil najboljši del moštva Pri Basku so bili dobri zlasti Tirnanič, Lah in srednji krilec Cabrič.
Tekmo je sodil g Gligorijevič, ki je precej oškodoval Baska.
BSK: Jugoslavija 1:1 (1:0)
V	drugi tekmi je BSK izgubil svojo prvo točko v letošnjem jesenskem tekmovanju v ligi. Po dolgem je danes v enajstorici nastopil spet popularni Moša Marjano vič, ki pa to pot ni mogel posebno navdušiti občinstva Tudi v tej igri sta bila poteka obeh polčasov precej različna. Do odmora je BSK prsdvedel prav lepo igro ter se je nekaj časa kar igral z Jugoslavijo kakor mačka z mišjo. Bil je tehnično in taktično na višini, vendar je ves čas zabil en sam gol, in še tega, kakor nalašč, po bivšem igralcu Jugoslavije Zečeviču v 10. min. Velike zasluge za ta gol ima tudi desno krilo Glišovič, kj je bil sploh najboljši igralec v BSK-ovi enajstorici.
V	drugem polčasu se je slika precej iz-premenila. Jugoslavija je prešla v napad, vendar ni znala izkoristiti mnogih zrelih prilik. V 3. min. sodnik zaradi off-sida ne prizna gola. ki ga da Moša V 19. min pride lep center z leve strani Jugoslavije in Aca Petrovič izenači. Sedaj postane na igrišču bolj živahno. Jugoslavija je kar vidno v premoči, toda do številčnega uspeha ne pride. Ža presojo sil obeh moštev je treba zabeležiti razmerje kotov, ki je bilo 10:1 v korist Jugoslavije.
Kakor rečeno, je bil BSK v prvi polovici boljši, zlasti v napadu, dobro je delal v krilski vrsti Lechner. Jugoslavija je igrala po odmoru z velikim elanom ter je imela zlasti dobro obrambo.
Sodnik g. Vasa Stefanovič je zagrešil nekaj napak, zlasti glede presoje foulov
T. Z.
Slavija (V) : Slavija (S)
2:1 (0:1)
Sarajevo, 23. oktobra.
Današnja prvenstvena tekma med va-raždinsko in sarajevsko Slavijo se je na splošno presenečenje končala z zmago gostov v razmerju 2:1 (0:1) Za prvi nastop varaždinske Slavije je vladalo v Sarajevu izredno zanimanje in je bil na igrišču skoraj rekorden obisk Zmaga Varaždincev je bila popolnoma zaslužena, ker so pred-vedli izvrstno igro, v kateri je bil odločen zlasti napad. Prvi gol za domače je dal v prvem polčasu Vidovič. v drugem polčasu je pa Pavletič izenačil; kmalu nato pa je Bradaška, ki je bil vidno najboljši igralec, zabil zmagonosni gol. Va-raždinci so zadnjih 15 minut igrali samo z 10 možmi, ker si je njihov vratar pri nesrečnem padcu zlomil ključnico. Po tekmi je občinstvo Slavijo živahno aklami-ralo.
Sodil je dobro g. Mika Popovič iz Beograda.
Hajduk : Hašk 3 :1 (1: ©)
Split, 23. oktobra.
Danes je bila v Splitu pred 3000 gledalci odigrana prvenstvena tekma med Hajdukom in Haškom. Hajduk je zmagal zasluženo.
Domačini so že takoj v začetku začeli ostro napadati in pritisnili goste v kazenski prostor. Gol je že večkrat visel v zraku, toda Haška je spremljala sreča, ker se je žoga večkrat odbila od prečke, večkrat pa je tudi z uspehom posegel vmes vratar Zmara. Ze prvih 15 minut je bilo proti Hašku pet kotov in gostje se nikakor niso mogli znajti, zlasti zaradi dobre igre Hajdukove kril^ke vrste Sele v drugem polčasu se je Hpšk nekoliko osvobodil pritiska in uprizoril več napadov preko Medariča, toda ostali igralci niso bili na mestu.
V 25. min. prvega polčasa je Matošič iz gneče zabil neubranljiv gol za Hajduka. V drugem polčasu je bil Hašk nekoliko boljši, a še zmerom slab za današnjega nasprotnika. V 10. min. je Muljačič zabil drugi gol, v 35. min. pa je Matošič iz 16 metrov daljave povišal že na 3:1. Hajduk je danes izvedel izvrstno igro, zlasti je bilo odlično desno krilo Muljačič, dobra pa sta bila tudi Lemešič in srednji krilec Rafaneli. Pri Hašku je bilo slabo vse moštvo razen vratarja Zmare, tako da ni zaslužilo niti častnega gola. Šibki so bili zlasti branilci in krilci, predvsem Gajer.
Tekmo je dobro sodil g. Rakič te Sarajeva.
Gradjanskl (Z) : Sparta 4 i O (a : o)
Zagreb, 23. oktobra.
Pred 2.000 gledalci je bila danes odigrana ligaška prvenstvena tekma med domačim Gradjanskim in novincem v ligi, zemunsko Sparto. Gradjanski je nastopil kot velik favorit in se v igri tudi ni posebno naprezal, ker so bili Zemunci pač samo povprečni nasprotniki.
Zmago so si domači zasigurali že v prvem polčasu z dvema goloma Antolko-viča (v 16. min.) in Sipoša v 22. min. Po odmoru je bil spet Gradjanski popoln gospodar na polju in je rezultat prvega polčasa podvojil še z dvema goloma Wdlfla (v 9. in 40. min.).
Tekmo je brez ugovora sodil g. Tončič.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Concordia : Sparta 10 : 0. Pod-savezna prvenstvena tekma z rekordno zmago bivšega zagrebškega ligaša.
Amsterdam: Reprezentanca celine : Ho-landska B 2 : 0. Tekma za trerrng za reprezentančno tekmo med Anglijo in celino, ki bo v sredo 26. t. m. v Londoi.u.
aitj, Celje In ČSK
vodijo od danes dalje v treh skupinah ljubljanskega I. podsaveznega razreda
Ljubljana, 23. oktobra.
V	tekmovanju za prvenstvo LNP je zmerom kaj narcbe. Nekaj terminov so bile sitnosti zaradi prepovedi igranja, in so bile številne f^kme odgodene, danes pa spet zaradi svečanosti na Oplencu v Ljubljani ni bilo mogoče izvesti celotnega sporeda.
V	ljubljanski skupini so igrali namesto štirih samo dve tekmi, med katerimi je najbolj presenetljiv ljubljanski popoldanski spored, ki je Kranju pomagal do vodstva v tabeli. Tudi zmaga Bratstva nad Kovinarjem je po sedanji formi zmagovalca zelo, ze*o tesna.
V	celjski skupini so Celjani »skoraj« pobrali še dve točki in vodijo dalje, toda tekma z Olimpom je bila predčasno zaključena, treba le počakati, kaj bodo glede preostanka rekli pri LNP.
Vmariborski skupini so Čakov-čani na svojih tleh visoko odpravili najhujšega konkurenta Želenzičaija in se lahko že smatrajo za letošnjega jesenskega prvaka v tej skupini.
Pregled po številkah v vseh treh skupinah bomo objavili v redni izdaji »Jutra«.
Ljubljanska skupina Kranj : Hermes 5:1 (2:0)
Kljub negotovosti, kako bo prav za prav z današnjim nogometnim sporedom, je nogometna enajstorica SK Kranja Šla na pot v Ljubljano. Z njo je prišlo tudi precej njenih prijateljev, ki so tvorili tudi glavni del občinstva, to pa zato, ker ljubljanskih gledalcev danes zaradi včerajšnjih vesti, da se nogomet ne bo smel igrati, skoraj ni bilo na igrišče.
Kranjčani so zaigrali z velikim poletom in so bili ves čas igre tudi v lahni premoči, kar jim je prineslo visoko in zasluženo zmago. Hermežani so nastopili precej oslabljeni in so razen tega zaigrali tako raztrgano, da niso moglj biti enakovreden nasprotnik zelo razpoloženim gostom. Med njimi se je v napadu odlikoval Jež, bivši igralec Ljubljane, ki je sam zabil dva gola. V krilski vrsti je ugajal Senica, v obrambi pa Martelanc. Pri domačih je za silo zadovoljil vratar, vsi ostali pa so bili pod običajno formo.
Gole so zabili za Kranj: Jež (2) ter Senica (iz enajstmetrovke), Djukič in Vre-ček po 1, za Hermes pa je spravil v mrežo častni gol Turk. Kranjčani so razen tega zastreljali še eno enajstmetrovko.
Tekmo je dobro sodil g. Camernik.
Bratstvo : Kovinar 1: o (1: o)
Jesenice, 23. oktobra
Danes je bila na Igrišču Bratstva prvenstvena nogometna tekma med jeseniškima rivaloma. ki ji je prisostvovalo precej gledalcev. Agra je končala z zasluženo zmago Bratstva, toda tako tesno, da ne ustreza poteku igre. Bratstvo je bilo namreč ves čas tekme v premoči, čeprav je nastopilo s štirimi rezervami. Moštvo Kovinarja je nudilo samo močan odpor, v ostalem pa ni pokazalo mnogo. Desnega bran!lca je moral sodnik zaradi prevroče igre postaviti na hladno. Pri Bratstvu so pokazal' skoraj vsi dobro igro, najboljši pa je bil srednji krilec Zavrl, ki je tudi iz kazenskega strela v prvem polčasu zabil efektni gol in s tem postavil rezultat dneva. V napadu je tfl najboljši Abram. Pri Kovinarju je bila obramba najboljša, ostali pa so bili precej povprečni.
Sodil je g. Marjan iz Ljubljane zelo dobro ln objektivno in si Jeseničani v bodoče še želimo sodnikov njegovih sposobnosti.
Celjska skupina
mmHBBHOT
Celje: Olimp 2:0 (O: O)
Celje, 23. oktobra
Danes popoldne je bila na Olimpovem igrišču prvenstvena tekma med obema kluboma, ki pa jo je moral sodnik zaradi krivde nekaterih igračev Olimpa predčasno zaključiti. Tekmi je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Srečanje je bilo zelo napeto, žal pa je prekoračilo meje športne dostojnosti. Obe moštvi sta igrali z elanom In veliko požrtvovalnostjo. Oba napada sta lepo prodirala, bila pa sta premalo odločna pred golom. Krilci in obramba obeh moštev so bili na mestu.
Celje je takoj v začetku pričelo nevarno ogrožati nasprotnikov gol. Olimp se je kmalu znašel in je uprizarjal nevarne napade. Igra je postala izenačena. V 23 min. je igralec Olimpa Vovk dejansko napadel igralca Celja Zupanca in zaradi tega je sodnik Vovka izključil. Igra Je bila zdaj vse do konca odprta. Oba napada sta se zaman trudila, da bi po tresla nasprotnikovo mrežo.
Po odmoru je skušal Olimp priti z odločno akcijo v vodstvo, toda obramba Celja je preprečila vse njegove načrte. Po 15. min. drugega polčasa je začel Olimp popuščati in Celje je prišlo v premoč. V 16. min. je Dobrajc po lepi kombinaciji lz neposredne bi žine potisnil žogo v Olimpovo mrežo in 2 minuti kasneje je zopet isti iz neposredne bližine zvišal na 2:0. Celje je nadaljevalo svoje akcije, toda obramba Olimpa je nudila uspešen odpor. V 27. min. je igralec Olimpa Cater dejansko napadel igralca Celja Bajramoviča. Sodnik Je takoj 'zključil Catra, v tem hipu je navalil Olimpov igrač Flis na sodnika in ga dejansko napadel, nakar je sodnik tekmo takoj zaključil.
Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane objektivno in točno, a kljub strogosti ni mogel preorečiti surovosti.
V	prijateljsk* predtekmi je mladina Celja porazila mladino Olimpa s 4 :0 (4:0).
V	štora h Je moštvo Store premagalo enajstorico Boruta iz Gotovelj 6:1 (8:1).
Mariborska skupina ČSK: Železničar 4:0(2:C)
Čakovec, 23. oktobra
Na Igrišču Cakovečkega je bila danes popoldne odigrana prvenstvena tekma med starima rivaloma za naslov prvaka mariborskega okrožja LNP, in sicer med mariborskimi Železničarji in CSK. Izid te tekme so vsi pristaši nogometa pričakovali z vel kem zanimanjem, saj je zmagovalec s tem postal letošnji jesenski prvak mariborskega okrožja. Železničarji so bili pri-rnorani, da so šli v Čakovec s precej okrnjenim moštvom. Nekateri igralci so še zmerom poškodovani, nekateri pa prisiljeni pavz rati, ker je to sklenil LNP. In tako je moral železničar na težko pot v Čakovec brez kopice najboljših igralcev, kar je seveda močno vplivalo na sam potek in izid tekme. Železničarji so morali pustiti v Cakovcu obe točki in so se vrnili v Maribor s štirim, goli izgube.
Čakovec pa je imel danes spet svoj veliki dan. Vsi igralci brez izjeme so pred-vedli odlično igro, zlasti pa napadalna vrsta, ki je naravnost briljirala. Enajstorica Železničarja si je sicer vdno prizadevala, da bi prišla do uspeha toda vse njeno prizadevanje je bilo spričo odlične igre nasprotnika zaman. Rezervisti, ki so danes nastopili, niso izpolnTli pričakovanja. Obramba, ki je ves čas igrala zelo požrtvovalno, ni vzdržala in je proti koncu vsakega polčasa morala dvakrat kloniti. Krilci železničarja so silili preveč naprej, tako da je imel domači napad tem lažje delo. Napad gostov je igral zelo raztrgano ter se ni mogel povzpeti do skupne akcije. Razen tega so imeli igralci še precejšnjo smolo in je več žog zadelo drog, namesto, da bi obtičale v mreži.
Sodil Je prav dobro g. Veble iz Celja.
Mariborski boksarji v Zagrebu
Herkules : Pekarski SK 4 : X
Zagreb, 23. oktobra V dvorani bivšega hrvatskega Sokola na Wllsonovem trgu je bil danes boksarski dvoboj med Herkulesom ln Pekovskim SK lz Maribora. Tekma je bila dobro organizirana. Najprej Je nastopilo moštvo Her-kulesa proti Makabiju in zmagalo s 3 :0, nato pa je Herkules nastopil proti Pekovskemu SK in zmagal s 4 :1. Tehnični rezultat! so bili naslednji: bantam: Okomič (H) : Senekovič (P) 1 : 0 po točkah.
peresna teža: Poldrugač (H) : Meglič (P) 0:1 po točkah,
welter: Jurkov'č (H) : Svajger (P) 1 :0. Jurkovič se je vdal v drugem kolu, srednja kategorija: Krleža (H) : štrukelj (P) 1:0 po točkah,
težka kategorija: Ipavec (P) : Hladny (H) 0:1.
Lepa zanimiva borba dveh rutiniranih boksarjev, ki je trajala tri kola.
Nadaljevanje izrednega občnega zbora
ZNP: Včeraj dopoldne se je v Zagrebu nadaljeval pred štirimi tedni prekinjeni občni zbor zagrebškega nogometnega pod-saveza. Tudi včeraj ni prišlo do sporazuma med opozicijo, ki jo tvori Gradjanski z nekaj klubi, ter s sedanjo upravo. Skupščina je potekla zelo burno, nekateri delegati so si osebno očitali razne zadeve in ep'log teh debat bo najbrže na sodišču. Ko so bile volitve nove uprave, je opozicija, ki je štela 40 klubov, zapustila občni zbor in ni glasovala. Izvoljena je bila edina lista z dosedanjim predsedn:kom Bergerjem na čelu, ki je prejel 57 glasov od 93 upravičenih klubov. Berger pa je odklonil izvolitev, nakar je bil za predsednika izvoljen član Haška dr. M'roslav Mlinarič, Berger pa za častnega predsednika.
' Nadomestne volitve v francoski senat
Pariz, 23. oktobra. AA. Havas: Danes so bile delne volitve za senat. Do dveh popoldne je bilo izvoljenih 14 neodvisnih republikancev (+2), 7 levičarskih republikancev (+1), 7 neodvisnih radikalov (+ 4), 25 radikalnih socialistov (+ 4). Ponovnih volitev bo še 30. Niso še znani rezultati iz 14 volilnih okrajev. Med izvoljenimi so:
Pernot, dosedanji senator, bivši minister republikanske levice; Fabri, dosedanji senator Ln bivši minister republikanske levice; Lafonde, dosedanji senator radikalnih socialistov in bivši minister; Malarne, neodvisni radikal, narodno poslanec iz Al-žira; Sarraut, senator radikalnih socialistov in minister notranjih zadev; Palmade, senator radikalnih socialistov in bivši minister.
Uister nese k Irski
London, 23. oktobra AA. Ministrski predsednik severne Irske je izjavil sotrudniku »Sunday Dispatsh«, da je on de Valeri odgovoril, da ne more sprejeti njegovih predlogov o novih pogajanjih za zedinjenje obeh delov Ir3ke. Lord je obenem dostavil, da bi vsak poskus v tem smls-u izzval državljansko vojno na Irskem. Noben politični šef Ulstra ne bi mogel preprečiti vstaje lojalnih elementov, če bi Uister pokazal slabost s tem, da bi se lotil takega načrta, kakršnega predlaga de Valera, ker bi to pomenilo, da se je začel proces razpadanja v srcu angleškega imperija. Severna Irska ne polaga nobene važnosti na obljube de Valere in na poroštva, ki jih nudi. Nasprotno je severna Irska prepričana, da je treba napraviti konec takim prizadevanjem.
Svetislav Petsrovic se Je pztrožil
Split, 23. okt. p. Tu se ie danes v popolni tajnosti poročil znam filmski igralec Sve-tislav Petrovič. Vzel je nemško operno pevko Friedl Schuster. Poročila sta se po sta-r»katoliškem obredu. Schusterjeva je podala izjavo, da tudi še nadalje obdrži nemško državljanstvo.
Nov višinski refeord enesnoternih letal
Rim, 23. oktobra. A A. Štefani: Italijanski letalski polkovnik Mario Peci je postavil nov mednarodni rekord poleta v višino s tem, da je dosegel 17.074 m višine in »i-cer z letalom znamke »Caproni«, z motorjem »Piagio». Doslej je imel rekord angleški letalec Adam. ki je dc-segel višino 16.440 m z aparatom »Bristol Pegazus«. Letaio s katerim je letel polkovnik Peci, je enorno-toren aparat, težak 1.690 kg in je to prvi aparat, ki ima hermetično zaprto kabino, tako da pilot ne čuti nikakih atmosferskih sprememb.
Oboroževanje Egipta
Kairo, 22. okt. w. Egiptska vlada je izdelala triletni oboroževalni načrt, po katerem namerava do 1. 1940. ustanoviti vojsko, ki bo imela najmanj 100.000 vojakov in bo razpolagala z najmanj 1.000 letali. Glede zgraditve mornarice, ki bi imela predvsem nalogo obrambe eg ptske obale, bo vlada sklepala prihodnje dni.
Verske šole v Avstriji odpravljene
Dunaj, 22. okt. br. Notranji minister dunajske pokrajinske vlade je izdal naslednji odlok: Glede na razne degrdke v zadnjem času in glede na potrebo vzgoje mladine v narodno-socialističnem duhu, odrejam s takojšnjo veljavo, da se zapro vse verske zasebne šole s pravico javnosti ali brez nje in sicer na vsem področju ljudskega šolstva, višjih šoi, srednjih šol, učiteljišč, trgovskih in obrtnih šol, vštev-ši gospodinjske in ženske strokovne šole. Prav tako se morajo takoj zapreti vsi kon-fesionalni dijaški in dekliški domovi.
Ta odlck je bil danes v vsej Avstriji izvršen in so z današnjim dnem zaprli vsa samostanske šole ter celo vrsto drugih zasebnih šolskih zavodov.
Druga internaclonala za sprememb pogodb
Bruselj, 22. okt. b. Izvršni odbor socialistične delavske internacionale je zaključil svoje delo in sprejel naslednjo resolucijo: Po medsebojni Izmenjavi misli o sedanjem mednarodnem položaju ugotavlja socialistična internacionala, da monakov-ska konferenca ni bila podobna konferenci, kakršno je zahteval ameriški prezi-dent Roosevelt, Monakovski sporazum je bil podpisan, ne da bi bila CSR sodelovala pri njegovi sestavi. Z monakovskimi sklepi so močno oslabljene evropske demokracije v vseh pogledih. Dolžnost strank, združenih v drugi internacionali, je, da afirmirajo sedaj svojo enotnost. Internacionala zahteva od njih, da aktivno sodelujejo z vladami, katerim so se pridružile. Sleherna država naj napravi čimprej bi'anco svojih mednarodnih obvez ln naj odkloni one obveze, ki jih ne želi izpolniti, ohrani naj pa vse druge v celotnem obsegu. Samo tedaj bo mogoče spet vzpostaviti lojalnost in poštenost v mednarodnem občevanju.
DOMAČA NALOGA 1'čitelj: »Zakaj si v domači nalogi napravil za vsakim stavkom vprašaj?«
Jurče: »Zato. ker nisem vedel, ali so stavki prav napisani.«
V*"e«jcks* ts»r»<**jed Zemunsko vremensko poročilo: Ciklon, ki se nahaja v ozemlju Črnega morja, izziva še večji dotok hladnih zračnih tokov s severa v srednjo in Južno vzhodno Evropo. V Jugoslaviji vlada hladno vreme po vsej kraljevini. Jasno je na primorju in skrajnem severozapadu, oblačne pa v ostalih krajih države. Sneži ponekod na planinah v Bosni. Minimalna temperatura Ljubljana —4, najvišja Pod gori ca 21 stopinj.
Zemunska vremenska nespoved: Hladno, oblačno in deževno vreme v vsej kraljevini. Verjetno bo snežilo na planinah posebno v severnih krajih.
»JUTRO«, pooftddjflka Maja
čez dm In strn
TRAGEDIJA NA VASI
Zaslepljen zaradi nepotrebne ljubosumnosti je zaklal svojo ženo in nato pokončaj še sebe mesar iz Bovškega Rudnika pri Leskovcu Sreten Djolič. Pred šestimi meseci se je bit poročil z 19-letno Cveto. Toda mož se je kmalu začel prepirati z ženo in zahajati v vas k sosedom. Tam je slišal vse mogoče in nemogoče stvari o svoji ženi, ki so jih vedele povedati te vaške klepetulje. (»Slovenski dom«, 1. X.)
Hudo je pač, da sprožijo pogostokrat tudi velike, zelo žalostne zgodbe tako malenkostne, smešne pripombe. Nekdo nekoga zakol j* — Mvčaj je nanesel, da mesar. Prav. A kaj je treba ob t&kšnert irs^nsm dogodku vse sosede na lepem proglasiti vaške klepetulje, ko bi se med njimi vendar utegnil najti najbrž kak resen, pošten mož?
EKSPLOZIJA
Na učiteljišču v Erfurtu se je primerila te dni eksplozija, ki je odtrgala nekemu dijaku roko. Trije dijaki so delali poskuse s kalijevem kloratom in rdečim fosforjem. Pri tem se je razpočila steklenica, ki je odtrgala enemu izmed eksperimentatorjev roko, dva druga pa manj nevarno poškodovala. Brezrokega dijaka so odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. (»Jutro«, 19. X.)
Nič ne rečemo, z obojim se sprijaznimo, naj dijaku odtrga roko steklenica ali eksplozija. Samo tega ne zahtevajte od nas: da nekoga, ki je izgubil eno roko, proglasimo za brezrokega.
IZ NOVE ČEŠKOSLOVAŠKE
Toda Gospod nas ni hotel uničiti. Kajti prihranjena nam je bila vojna, v kateri bi bili popolnoma uničeni. Vendar smo nekoliko odvrniti jezo božjo od sebe. ker smo se zadnje čase isikreno zatekali k Tynski Materi božji in sv. Vaclavu, pod čigar varstvo smo nameravali postaviti našo armado. Popolnega uničenja nas je obvarovalo spo-korno življenje in goreča molitev naših do-
brih sorojakov, ki so sicer v manjšini, a so delali Bogu silo s svojimi molitvami. (»Slovenec«, 22. X.)
Prevod je, pravijo, umetnost zase, zlasti kadar gre za težke, kočljive reči. Bog pri-zanesi tistim, ki jim je bila vcjna samo prihranjena, zakaj kar nam je prihranjeno, bo nekoč izplačano z glavnico in obrestmi. Eno samo upanje še obeta »Slo\>enec«: da lahko tudi manjšina s svojimi molitvami dela silo Bogu.
PO PADCU KANTONA
V trenutku, ko so Japonci zasedli južno-kitajsko prestolnico Kanton, so dobili v svoje roke ves kitajski trg. Kanion je bilo zadnje veliko kitajsko pristanišče, skozi katero je Kitajska trgovala z Evropo in narobe. S s^rdcem Kantona pa se je zamajala tudi angleška postojanka Hongkong, ki leži ob vhodu v kantonsko pristanišče in je bila prav za prav ogromno trgovsko skladišče, ki je zalagalo ves južni Kitaj z blagom, zadnje mesece pa predvsem z orožjem ... Japonci imajo sedaj lepo priliko za uresničevanje svojih načrtov. Zakaj jih ne bi izkoristili! (»Slovenec«, 23. X.)
Čangkajšek o Kristusu: Lani na Veliki petek je bila moja prva beseda: Življenje, ki bodi človeka vredno, ne more biti brez vere. Letos sem izbral za temo: Zakaj moramo verovati v Jezusa? Jezus je bil začetnik družabnega preporoda. Napadel je z vsemi močmi vse zlobne sile v družbi in je izkoreninil napake. Njegov namen je bil, ustvariti nov rod. Jezus je bil tudi začetnik verskega preporoda. Videi je versko korupcije svoje dobe. Mogotci so izkoriščali svoj narod in ga s praznoverjem varali. Kaj je osnova Kristusovega preporoda? Jaz jo najdem v Njegovem duhu ljubezni. V tem duhu je zatrl sistem neenakosti, da bi vsak mogel uživati človečanske pravice, svobodo in enakost. Mislil je, da so na zemlji vsi ljudje bratje, zato je hotel, da se drug drugega ljubijo, hotel je pospešiti mir in pravico med narodi. (»Slovenec«, 28. X.)
Maribor preko nedelje
Maribor, 23. oktobra di so se že pojavili zimski plašči, nekatere občutljivejše dame celo v kožuhih. Včerajšnje in današnje vreme je opozorilo Mariborčane, da se bližamo zimskemu času. Snoči je bil v Kazini
spominski koncert ob 201etnici Cankarjeve smrti
Priredila ga je tukajšnja podzveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev. O pomenu Cankarjevih del je govoril g. J. Petejan. Z ubranim petjem so nastopili pevci glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom gospoda Maksa Schonherrja, dalje delavsko pevsko društvo pod vodstvom R. Glabučnika, pevsko društvo Grafika pod vodstvom V. živka, pevsko društvo Enakost pod vodstvom g. Plevanča in pevsko društvo pekovskih pomočnikov pod vodstvom g. A. Horvata.
Parastos za knezom Ar senom
je bil dopoldne v pravoslavni kapeli v melj-ski vojašnici. Prisostvovali so mu številni mariborski odličniki, polnoštevilno se je zbral tudi mariborski častniški zbor.
Ob osmi obletnici Gortanove smrti pa je bila danes ob 11. v stolnici maša zadušni-ca, med katero so peli naši vrli Jadranov-d.
Nezgoda prof. Gasperina
Na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice je vozila s precejšnjim tempom na motornem kolesu Frančiška Vaupotič iz Plinkove pri Zgomji Kungoti. Prehiteti je hotela neki tovorni avto, pa je pri tem podrla prof. Filipa Gasperina. Motoristka in prof. Gasperin sta padla. Pri tem si je prof. Gasperin poškodoval koleno, dočim se ni motoristki nič hudega pripetilo. Pač pa je motorno vozilo precej poškodovano.
Vlomilci in rokomavhi
Ko se je snoči vračal Josip Nekrep domov po Smetanovi ulici, je slučajno opazil, da gori v posebni sobi oCetove gostilne v Smetanovi ulici 54 luč. To se mu je zdelo čudno, zlasti, ker je slišal ropot in ker je bilo okno na ulico odprto. Postal je pozoren. Svojo ženo je postavil za stražo pri odprtem oknu, sam pa je vdrl v notranjost gostilniške sobe. Vlomilec je seveda
ob bližajočih se korakih pobegnil skozi okno. Tukaj pa ga je že čakala Nekrepo-va žena, ki ga je zgrabila za rokav, tako da se je le z največjo težavo izmuznil in izginil v temno noč. Nekrepova žena je prepoznala v vlomilcu hlapca Gabrijela Zamudo od Sv. Marjete pri Ptuju, ki je bil že več let zaposlen pri Nekrepovih. V njegovi spalnici pa so našli razno drobnarijo, perilo, 100 din gotovine ln druge predmete. Zdi se, da je imel Zamuda, ki ga sedaj išče policija, pri tem ponesrečenem vlomilskem podvigu tudi nekega pajdaša, ker sta Nekrepova slišala žvižg, ki je bil očividno znak Zamudi, da se bliža nevarnost.
V	Klopcah pri Slovenski Bistrici so vdrli še neizsledeni vlomilci v stanovanje posestnice Marije Pliberškove. Pretaknili so vse kote in odnesli razne predmete v skupni vrednosti okoli 600 din. Orožniki vršijo temeljite poizvedbe.
Pekovskemu pomočniku Josipu Vrablu iz Jenkove ulice pa so odnesli iz spalnice moško srebrno uro, srebrno cigaretno dozo in druge predmete. Policaja poizveduje za nekim osumljencem, ki je spal dalj časa z Vrablom v isti sobi.
Obračunavanja
V	Ciglencih se je pojavil pri posestniku Vinku Pečarju njegov sosed 431etni posestnik Alojzij Toplak, ki je Pečarja terjal za dolžnih 100 din. Pečarja pa je ta terjatev tako razburila, da je segel po sekiri in zamahnil z njo proti Toplaku, da je slednji obležal v nezavesti. Zadeva bo končala pred sodniki.
V	neki gostilni na Pobrežju pa je nastal snoči ob napovedi policijske ure in odpravljanju gostov krvav obračun med nekim gostom in gostilničarjevim bratom Martinom Vinterjem. Ko je Vinter spravljal goste iz gostilne, je to nekega vročekrvneža in bojeviteža tako vznemirilo, da je z nožem navalil na Vinterja in mu prereza! žile na levici. Vinterja so prepeljali v bolnišnico, napadalca pa iščejo orožniki.
Usodna eksplozija v kamnolomu
331etni Mirko Guštin iz Sežane je polagal mine za razstreljevanje kamenih plasti v svojem kamnolomu v Dravči pri Vuzenici. To delo opravlja že dolgo let in
se mu nI doslej pripetila nobena nesreča.
Tokrat pa se je iz še neugotovljenega vzroka smodnik predčasno vžgaL Silovitost eksplozivnega pritiska je vrgla Gušti-na več metrov stran. To je bila za Gušti-na sreča v nesreči, ker bi bila sicer katastrofa neizbežna Pri tem je Guštinu zlomilo desnico, razen tega pa je dobil tudi težje poškodbe po glavi in obrazu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo rešiti mu življenje.
Tatvine koles brez konca in kraja
V zadnjih mesecih si dan za dnem sledijo drzne tatvine koles. Danes ni v Mariboru nobeno kolo več varno pred kriminalnim »poslovanjem« raznih sumljivih ljubiteljev koles. Nedvomno je v ozadju organizirana tolpa spretnih tatov, ki prežijo na vsako priliko, da bi komu odpeljali kolo. Grafiku Ignaciju Llpavicu iz Delavske ulice 13 so odpeljali moško kolo znamke »Sokol« ev. št. 2-2176, vredno 1600 din. Mizarskemu pomočniku Rudolfu Kranjcu iz Meljskega hriba 63, so odpeljali moško kolo ev. št. 136658-2 vredno 1600 din. Tretje kolo, ki je izginilo slugi
Franco Feklarja s Pohrežja, Je znamke
»Touring« in ima ev. št. 131640-2. Četrto kolo (žensko), ki so ga odpeljali delavki Tereziji Erhatičevi iz Studencev, pa ima ev. št. 12.5113-2 in je vredno 1600 din.
Kandidature JRZ Maribor desni breg
Včeraj je bil »Pri zamorcu« sestanek delegatov JRZ za srez Maribor-desni breg. Na sestanku sta govoitla senator dr. Schaubach in duhovnik Marko Kranjc. Prvotno je bilo čuti po Mariboru, da se potegujeta za kandidaturo tudi mariborski podžupan Fran žebot, ki je doslej vedno kandidiral v srezu Maribor levi breg, in odvetnik dr. Veble. Na včerajšnjem sestanku pa je bil določen za kandidata posestnik Kolman iz Slivnice pri Mariboru. Pri volitvi za namestnika sta bila predlagana mariborski podžupan 2ebot in višji železniški kontrolor Josip Ferk. Pri glasovanju je dobil Ferk 30 glasov, žebot pa 10, tako da je Ferk proti Zebotu prodrl. Poslanec bivše SLS v srezu Maribor desni bieg je bil, kakor znano svojčas posestnik Štefan Falež iz Orehove vasi pri Slivnici, ki pa sedaj ni več prišel v poštev kot kandidat.
Zločinec Zavrl ni mogel pobegniti v Nemčijo
Po zaslišanju v Litiji bo oddan sodišču v Novem mestu
Litija, 23. oktobra.
Dolenjska z Zasavjem vred se je oddahnila, ko so ljudje izvedeli iz nedeljskega »Jutra«, da je prišel pravici v roke dolgo iskani Polde Zavrl, znan pod domačim imenom Petjevčkov Polde iz Orešja pri Sv. Križu. Včeraj so ga zasliševali na orožniški postaji v Št. Vidu pri Stični. Tamkajšnji komandir g. Avgust Golob ga je po zaključeni preiskavi dal trdno ukle-niti. kajti je treba s takim ptičem, ki je že enkrat ušel iz varnih mariborskih ječ, ravnati še previdneje kakor prvič.
V Litijo so prepeljali Zavrla z avtom fotografskega mojstra Erjavca iz Stične. Med potjo so se nekajkrat ustavili, da bi ugotovili kake podrobnosti glede vlomov, ki so bili zadnje čase izvršeni v Temeniški dolini in po drugih dolenjskih krajih. Polde Zavrl pa je postal še bolj zakrknjen, kakor ob prvem zaslišanju na šentviški orožniški postaji. Zdaj taji še tisto, kar je že bil priznal pri prvem zaslišanju.
Vodstvo nadaljnje preiskave je prevzel litijski vodnik g. Juro Mavračič, ki je znan kot eden najbolj spretnih krinvnalistov med orožniki. V teku prihodnjih dni bodo
s patruljo odvedli Poldeta Zavrla v Renke, kjer je bilo vlomljeno v ribiško letovi-ščarsko hišico, dalje na Sv. Križ, kjer je Polde oplenil peka Šketa in gostilničarko Koprivnikarjevo na Pilu. Število prijavljenih vlomov in tatvin je zadnje dn: naraslo in vse so prisodili Poldetu Zavrlu. I Fant pa taji tudi tiste grehe, ki so mu že dokazani. Po zaključenih preiskavah bo Polde Zavrl oddan okrožnemu sodišču v Novem mestu, na katerega območju je izvršil prve prijavljene grehe in bil naposled prijet. Saj je tudi razpisalo novomeško sodišče prvo tiralico za Petječkovim Polde-tom.
Pred tedni se je zadrževal Polde Zavrl blizu nemške meje. na Črni pri Prevaljah. Želel je pobegniti čez mejo. Zaradi dogodkov v zadnjem času pa je bila meja dobro zastražena in tako tudi Polde ni moffel v tujino. Nato se ie skušal splaziti preko meinikov še pri Mežici, a tudi zaman. Polde ima v Gradcu sorodnike in se ie hotel pri niih reš:ti nred strogostjo naših zakonov. Ko pa je nekaj časa zaman oprezal na meii. se ie vrnil na Dolenjsko in je kradel tako dolPo. dokler sa niso prijeli. Zdaj bo pa lep čas na varnem.
Pred rojstvom dvojčkov umorjena
Strahovit zločin priležnlka nad mlado vdovo
Zagreb, 23. oktobra Iz Križevcev poročajo o strahovitem zločinu. katerega žrtev je postala 40-letna vdova Mara Mušalova, ki je prebivala v vasi Pogančecu, občina Vrbovec. Mara Mušalova je bila v blagoslovljenem stanju. Nedavni večer se je podala v klet, ki stoji nedaleč od hiše, da bi prinesla vina za težake. Ker pa se dolgo ni vrnila. sta se podala dva težaka pogledat, kaj se je zgodilo gospodinji. Na vse presenečenje sta našla blizu kleti ležečo Maro, ki je bila negibna, mrtva. Ko sta težaka poklicala na pomoč in so vdovo natančneje pregledali, so našli rane na prsih in na obeh rokah, glava pa je bila odsekana. le malo se je še držala kože na vratu. Poleg nesrečne vdove je ležala tudi krvava sekirica, s katero je zločinec končal Marino življenje.
Sum je seveda takoj padel na priležnika mlade vdove, ki jo je že dalje časa izkoriščal. Posebno mučno je bilo priležniku, ko je videl, da je Mara zanosila in ji je zato že dalje časa prigovarjal, naj se reši svojega stanja. Mara pa se ni hoteia ukloniti, zato ji je priležnik stalno grozil, da jo bo
ubil. Pri raztelesenju je sodni zdravnik ugotovil, da bi morala Mara Mušalova že čez mesec dni poroditi dvojčke, in sicer dva krepka sinčka.
Zavoljo petelina je ubil starčka
Petrin ja, 23. oktobra.
V Lasinskem Sjeničaku je na tragičen način izgubil življenje 80-letni starček Milo-van Jurič. Sosed Stevo Carevič je prišel pred starčkovo hišo in ga začel klicati: »Striček Milovan, pridi ven, moram ti nekaj povedati!« Nič hudega sluteč je Milovan Jurič prišel iz hiše, kjer pa ga je Stevo Carevič naenkrat začel biti s pestmi, da se je starček zgrudil. Dobi) je pretres možganov. Carevič je pobegnil, sitarčka pa so^ne-zavestnega prenesli v hišo, kjer se je 27 ur boril s smrtjo. Careviča so naslednji dan prijeli orožniki. Izpovedal je, da je bil na starčka hud. ker je njegovi tetki očital, da mu je ukradla petelina, ln zavoljo enega samega petelina je moral starček v grob, Carevič pa v ječo.
FOne&Oek «. X. 1938
založbam obležale na policah, zdaj pa » prišle na dan, da pomagajo rojakom za mejo. Ta povodenj literature, ki se je danes razlila med ljudi, utegne komu dati pobudo, da bi bilo vobče dobro, če bi pobrskali po nekaterih skladiščih, kjer troh-ni mnogo starega, a dobrega štiva, in da bi vse to kar naravnost — brez srečolova, spravili med ljudi, ki pogrešajo tiskane besede. Vse one dobitnike, ki do danes niso dvignili svojih dobitkov, vabi Bra-nibor, da pridejo ponje danes ali jutri (24. ali 25. t. m.) v društveno pisarno na Tyrševi cesti 1. IV. nadstropje. Uradne ure so od 9. do 12. in od 15. do 18.
Velika udeležba na Viču
Obilno sveta se je popoldne zbra?o ai gasilski tomboli na Viču. Ljubljančani so pač hoteli izkoristiti lepo nedeljo, da mimogrede napravijo kratek izlet, potem pa zavijejo še v katero izmed priljuoljenih krčem v okolici. Viški gasilci so s tombolo. prav lepo uspeli, prepričali so se lahko, da uživa njihovo požrtvovalno delo mnogo simpatij tudi daleč preko področja čete. Deset moških, oziroma dam-skih koles je žreb po vrsti naklonil: mizarju Drnikoviču z Gline, sodarju Jožetu Hočevarju iz Zg. Šiške, Katici Cerničevi z Gline, hčerki tovarnarja Stanki Zalo-karjevi z Gline, O. Prebilu iz Rožne doline Justi Češnovarjevi iz Gaber j a pri Dobrovi, Antonu Uršiču z Brezovice, Janezu Potrebuježu z Vrhnike, Francetu Koza-merniku iz Stranske vasi pri Dobravi m Jožefi Zalarjevi z Viča. Kuhinjsko opravo je dobila Milena Klopčarjeva z Mirja, vrečo bele moke pa je zadela ga. Grudnova z Mirja, a jo je takoj darovala četi, da jo razdeli med družine najubož-nejših gasilcev. Blago za moško obleko je usoda naklonila dijaku meščanske šole Jožetu Kuncu, blago za žensko obleko ge Suhadolnikovi, seženj drv pa je dobila Milena Vidmar jeva iz Rožne doline. B:la je to prva večja prireditev te vrste po vojni na Viču in uspeh je dal četi nobu-do. da še večkrat seže po tem popularnem sredstvu v prizadevanju za napredek gasilstva.
Lepi dobitki pri rejcih
Nadvse razgibano je bilo vse popoldne do trde teme na restavracijskem vrtu pri »Levu«. Tombola Zveze rejcev ma!ih živali« pa tudi ni bila od muh. Srečolovce so privabljala tri motorna kolesa. 20 koles, 2 šivalna stroja, 2 radijska aparata, kompletni opremi za spalnico in za kuhinjo. pa še mnogo drugih dobrih koristnih reči. Zvočnik je razglašal številko za številko, a na stotine in stotine ljudi je potrpežljivo čakalo vse dolgo popoldne, v tihem upanju, da nazadnje morda le še pridejo na vrsto. Nekaj večjih nagrad so izvoljenci sreče kmalu razgrabili, a še tik pred 18. uro, ko je bilo žrebanje zaključeno, je prišel na vrsto lep, moderen radijski aparat, zadnji dobitek pa je bila plemenska koza, tako da je razglaševalec lahko prav-po pravici za zaključek voščil zbrani množici: »Na dobro rejo!« Izmed srečnikov se jih je nocoj le manjše število zglasilo, da dvignejo večje dobitke. Med njimi so bili vodovodni instalater Matko Mihelčič iz Kranja (motor), trgovka Fanči Polakova s Črnuč (motor), tovarniški delavec Urban Bizovičar iz Ljubljane (kolo), N. Globočnčik iz Ljubljane (kolo) in smetar Ivan Kranjc, ki mu je usoaa naklonila blago za moško obleko.
Sreča z darežljivo roko
Kar tri velike tombole s številnimi dobitki
Ljubljana, 23. oktobra
Kar je današnjo nedeljo ostalo ljudi v mestu, so bili od blizu ali od daleč priče svojevrstne atrakcije. Doživeli smo nedeljo, ko so se v Ljubljani vršili kar trije širokopotezno organizirani srečolovi hkrati Na kazinskem vrtu so funkcionarji »Branibora« od jutra do večera razdeljevali dobitke — bilo jih je kakšnih 10.000 vsega skupaj. Popoldne je na vrtu restav-
Ramon Gomez de la Serna:
Teta Monika
Na obešalniku tete Monike sta vedno viseli sabla in čepica — in vedno smo bili vsi prepričani, da je častnik, ki se je pravkar mudil tu na obisku, ali pa je še na obisku, nekaj trenutkov prej nasmehljan stal pred ogledalom.
Tako je bila na popoln način pred vstopom v sobane naše drage prijateljice, ali bolje rečeno sorodnice naznačena gesta, da je tu vsakdo neustrašno in brez pridržka razorožen.
Klobuka ali palice teta Monika ni marala obesiti na svoj obešalnik, to bi lahko zavajalo k napačnim tolmačenjem, zato je bila zelo vesela, da je premogla tako reprezentativen in viteški okras.
V svoji najzgodnejši mladosti se je Gustav rad igral s sablo in si je na glavo natikal čepico, da bi se malo ponorčeval iz gosta. Toda kmalu je dognal, da nikdar nikoli ni gosta v salonu in da tista reč sploh ne pripada oficirju, zaradi katerega se Gustav nikoli ni upal v salon.
Gustav je skoraj sleherni dan obiskal ljubo teto Moniko, da je užival ob njeni uspavajoči konverzaciji. Da, zadremal je ob njenem pripovedovanju, ki je bilo podobno pletenju volnene nogavice z debelimi, počasnimi, pretikajočimi se iglami. Gustav je zahajal k teti Moniki, da bi se odpočil v tej tihotni hiši, kjer se nikoli ni ničesar zgodilo.
»Tvoja sabla in tvoja čepica branita tudi mene, ljuba tetka«, je rekel nekoč. »Toda čuvaj se«, je ob drugi priliki posvaril tetko, »taikšnih sabel in takšnih čepic dandanes ne nosijo več, ljuba tetka, to je lahko v škodo tvoji varnosti.«
»Pusti to — pusti to — nihče ne bo tega opazil, tat je mnogo bolj boječ kakor oni, kogar hoče okrasti«, je rekla tetka.
In tako je prenehal pogovor o nesodobnosti obeh rešilnih predmetov. Teta Monika je še nadalje sleherno jutro lastnoročno čistila sablo in čepico in je svetlikala portepe z najboljšimi mažami, ki jih je v majcenih obrokih razdeljevala na koščke starih usnjenih rokavic, katere je premogla še iz časov, ko je bila abonirana pri raznih gledališčih.
Ker se Gustavu pri teti Moniki ni nikoli zgodilo nič posebnega, je motril njeno hišo kot nekakšno oazo, tako rekoč kot negativen kraj. Ko pa je lepega dne spet stopil v predsobo, sta se mu sabla in čepica naenkrat zazdeli mnogo bolj živi kakor drugače. Res se mu je zdelo, kakor da je ob:r'e obesil tja častnik, ki vselej, kadar odloži pas s sablo, vzbuja vtis, ko da hoče obiskati gotov kraj. Familijarna, ljubezniva, toda nekoliko brezstidna gesta.
Ko je Gustav ta večer odložil klobuk in pogledal v ogledalo, se je kar zdrznil. Prvič v svojem življenju je razumel namestitev te čepice in hladnega orožja. Storil je ta večer, kar mu sicer nikoli ni padlo v glavo: potrkal je na vrata salona, čeprav je vedel, da ljuba teta navadno sprejema le v budoarju, kjer vselej ob njegovem vstopu odloži naočnike. Ta njena navada je bila še iz prvih časov, ko je sploh začela nositi naočnike in takrat ji koketnost še ni dovoljevala, da bi jih pred vsakomer obdržala na nosu.
»Notri, notri«! se je odzvala teta.
In zdajci se je Gustav znašel nasproti nekemu stotniku iz starih časov. Stotnik je vstal in stopil proti gostu.
Gustav je naj spoštljive je pozdravil in je pri tem že iskal z očmi drugo čepico in
drugo sablo, saj gospod stotnik vendar ni mogel toliko let živeti brez sable in brez pokrivala.
Teta Monika je bila molčeča, nekam prestrašena. Stotnik je prebil pol ure na obisku, kakor je pač vedel in znal, in Gustav je zasledoval prizore v popolni zavesti, da so na svetu okolnosti, ko človek ne sme ničesar vprašati zgolj iz strahu, da se ne bi svet pogreznil v prepad, ki ga lahko odpre eno samo vprašanje.
Čez čas se je stotnik priklonil in se priporočil. Gustav in tetka Monika sta čula, kako je sabla zazvenela ob obešalniku in sta si živo predstavljala, kako je sabla pri opasovanju udarila stotniku okoli nog. Takoj nato so se vrata zaprla.
In zdaj je Gustav vprašal svojo tetko:
»Kdo je bil to prav za prav--?«
»Ne vprašuj me--ničesar ne vem —
— tega ne bom nikoli razumela--pri-
sezi mi, da boš to skrivnost obdržal zase in da nikoli o tem ne izpregovoriš besede!«
»Prisežem!« je rekel Gustav.
Pogledal je v predsobo, ali sta sabla in čepica res izginili.
»Da«, je rekel, »ta falot ju je res vzel s seboi.«
Nato je OČstav ostal pri svoji tetki in ji je pripovedoval kratkočasne zgodbice, da je pregnal njen strah.
racije pri »Levu« Zveza rejcev malih živali privabila na svoio tombolo množico občinstva iz mesta in okolice, ob istem času pa so imeli še viški gasilci svoj srečolov na prostoru zraven doma, h kateremu se je zbralo čez 3000 ljudi.
Naval na dobitke »Branibora"
Srečolov Branibora je v naši javnosti vzbudil vsekakor izredno živahno zanimanje, i kar se tiče darov za dobitke, i kar se tiče nakupovanja srečk. Zadnje dni je tekmovala vsa Ljubljana, da se založi s čim večjo količino srečonosnih listkov, a ko so se ljudje po trgih in vogalih skoraj trgali za srečke, so razen na dobitke brez dvoma iskreno mislili tudi na tiste, ki jim je bil čisti prebitek namenjen. Vabljivo pa je učinkovala tudi raz-stavica v izložbenem oknu Tiskovne zadruge, ki je obetala nekaj prav zavidanja vrednih darov, med njimi predvsem krasno umetnino akademika Jame, oljnato sliko Bleda.
Ko so davi ob 8. na kazinskem vrtu pričeli razdeljevati dobitke, se je od vsega kraja zbrala tolikšna množica dobitnikov, da je policija kar s težavo skrbela za red. Na vrtu je bilo improviziranih kakšnih 20 paviljonov, vsak izmed njih je moral odpraviti po 500 številk. Dobitki pri tolikšni množici kajpak niso mogli predstavljati samih dragocenosti, saj so vrhu vsesa izvirali iz samih poklonov dobrih ljudi. Največ je bilo knjig in med njimi mnogo starejših broširanih izdaj, ki so
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: Veriga. Red B. Sreda, 26.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda.
Četrtek, 27.: Potopljeni svet. Red Četrtek.
OPERA Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: Zaprto.
Sreda, 26.: Gorenjski slavček. Premierski abonma.
Četrtek, 27.: Poljub. Premiera. Premierski abonma. Foersterjeva-Polieeva opera »Gorenjski slavček« bo peta prvič v letošnji sezoni v sredo 26. t. m. Uprizoritev »Gorenjskega, slavčka^: spada v krog prireditev, ki jih prenaša ljubljanska radijska oddajna postaja v proslavo lOletnice svojega obstoja. Zasedba bc ista kakor v lanski sezoni. Predstava bo za premierski abonma.
Prihodnja premiera v opernem gledališču bo v četrtek 27. t. m. Peli bodo Smetanovo opero sPoljub« za premierski abonma.
Za danes napovedani Balokovičev violinski koncert je preložen.
Nešlevilne poklone
za Vaš izredni izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASANA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto Jn mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom.
Za diskreten ton: Superb, sa živahnejše učinkovanje: Corail ali Carinili, za zagoreli izgled: Khasana* SoleiL
__KHASANA
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — ys| s Ljubljani,
DELODAJALEC Sodnik: »Kaj je vaš posel?* Obtoženec: »Delodajalec1« Sodnik: »Kakšen delodajalec? Delodajalcev je več vrst...«
Obtoženec: »Jaz sem, gospod sodnik, vaS delodajalec! Če bi mene in meni podobnih ljudi ne bilo na svetu, bi vi ostali brez posla ..
ZELO PRIJAZNO
»Gospod natakarv vaši gostilni sem izgubil stotak. če ga boste našli, prosim, da mi ga vrnite!«
Natakar: »A če ga ne najdemo?* Gcspod: »Potem ga pa obdržite sami.c
FOTOGRAFIJA
Jure se je dal za ženin god fotografirati in ji je kot dar slovesno izročil svojo sliko.
»Toda, Jure«, pravi ženica, »na suknjiču imaš en gumb premalo.<r
»Hvala Bogu, naposled si to vendar opazila.« je mirno odgovoril Jute.