tliro/lt SJ 'VziU/^urviiv m/ /mi/ >|v»v|v<^ >|vf^ - O/e- cAuz. Xi^Žmt iyMj cto^€^te&/ Azvv /me/ »^zfezCkA^V />t wyve^m/H€v. U^rve^tu^/>8/ je^u^'irKMrvuy ^Kn^ouvvUA/ W W /yvcv AA^wa/H«$ž^v /hcucvvV. ^ WV cU/ jcrVro^^FMv jiwy)t>ucM€/ xAcwi>e^v /ir8z^e^vv?W/ -&te^ovr>u3fz AztrB>MH?čt iucC/viMV. ^cv6xr ^ ^€/ /a^tve^r^ /cLhjl^cucc/ m /»uatt/ yz%j(Mjas%o' ffj /naMvt^L ( ^jLcu lex>ufcoamt/ 'Vo^ /rvu -'MK 'HcuvadUvv ^eia^cnrKU/ ^rec^vtt. 'jV /M^vv^W^uC4i^ acv ^€Ziu^r\rK>e, Zgtvce/ >Uv >dUu,ag, /scou^oaHl^ W -fco-ri/rtžvvL ^mz/fexww^/ /|w^/HMCtxxcv<^y /IkxK^0' >|vh^v01rexiv dAvfadMv ^^i^OjLev' /M^iO-ifvu^/tM^u/ >vyv tMrdAVVOMA^ v uv 4cUilav4/ # X oumvvz>V/ ve, /u>cpcwJiii ( /|ve^>/vwtc6 f - • /VuX)"kW Z>^X AUV /rtx^vw Artc^u/ l/VviMVU/r^Are^ JEZIK A. ^C^va^a/ |vn^. $D^ttv alcu t ^e^vton^ca/ Katerega s pola,je bolha? Bogsigavedi! Ta zverina je tako urnih nog, da nam pri priči uide izpod mikroskopa. Samo z njegovo pomočjo bi se hitro prepričali, katerega spola je. Besede za naravni spol živali so jezikovna poslastica. Vsi se strinjamo, da je zajec moškega spola, zajklja pa njegova samica. Toda ni vse tako preprosto kot zajec in zajklja ali pa raca in racman. Samica konja ni konjinja, ampak kobila. Samec kokoši je petelin in ne kokošnik. Samec krave ni kravnik, ampak bik. To sploh še ni vse. Nekatere besede nimajo para, ki bi označeval nasprotni spol. Tak primer je bolha. Tudi s kresnico in kavko ni nič drugače. Končno bi samcem lahko rekli bol-hač, kresniček, kavkec, tako kot rečemo mišek, toda to so bolj pesniške kot strokovne besede. Tudi murenček nima besednega para in ne hrošč in ne šoja in ne zebra in ne kukavica in ne pajek. Ali ste hoteli reči pajkovka? Kaj pa pajklja tako kot zajklja? Lahko, če imate radi besedne igre, toda v strokovni knjigi o živalih pajklje ni. Nič zato! Pomembno je, da smo zaradi bolhe odkrili jezikovno zanimivost. Zdaj lahko delate živalsko-poimenovalne poskuse. Ko bo prišla na vrsto sraka, se boste gotovo smejali. 'Z* Jcdtae^bdheJ^, JoGtthao.b^lh, bdlhioi)^ Joolha bhancdj b^erdiev^L, Joyenca; byehmv)p.)hizencLdja; brenka; brona, brenka, brenclji cvbranceJ^ ci^onkt, cttromvi^L, dbonctca Črx> ČKv^vkL, <5rcica, Črvice^cL ■ deževnik. delnica jde^L, devica hrašc brošcica, hrašekt, broščevki, hrcšaaja, hroščbml^t J^ace^.^aČecec, J^ac, kvčur, j^tculj, kx£ec, l^cuSl^vec , kgCCL Mvlwetulfaax. metuljema. meivuj^t, dmetutja muh, vnuboveic., -mvcbot yyyuhn(\j muh ec; mvihcjj j rnuhkor} Mubkami^ mur^vka j •mimofca muš, Mušec, mu&dj) /mu£iccL mu&niL , muSkac, w)užel^_, muaČŽkj joaje^ mcbcm, jocdgcmec, pcrdlgaaoe^. pcdgcmoc rtkm, rib, nbec, Hbcebj rihutj riba Črniče)^, Arnič, 6>mič«U(^ linica sralgtc^ s1raJ(«vec,j amckcr, ^rucbi^j BraSej^) aračni^trj aroJ^3,) čiitaJ^lj araka Žgj ,^jec,Ždj]C) SajkeCjžsjak;,^^, J&jar, žajavec Ž0]'a žfcft', žferkeb' .«Woek, Mb$mv>ec, 'Atorldjdo abar^VjoL užit, užet]', uš»iJt vev>er; ^Jeriče^ ^ veVertc^dt, v^koc, Vev^fvec, ^vPernjo^, veverinto- s^hravec, j^eber, a^bmc, sr^b/ec, s^eh^cicJoiJt už v^v>ericci ^ebroc učftMct foyv oloctoJboer« io@uJfM. atorOeKsJeeci a v>S.Ani.ya^eoUc J Cr-t Cr-T^cv ^yv^^Vi\, (AnMjJJL Cev 5(v^VCo e A ■ Jev% * I \ 'i. I » * » Besede v besedi Teta Zofija je Maji kupila čevlje. Prinesla jih je v škatli z napisom PLANIKA. Maja je vanjo zložila stare revije in jo postavila na polico. Ko je grizla svinčnik in razmišljala, kako naj začne pisati spis s strašnim naslovom Moj Koki grize, je naenkrat ostrmela. »Ali je to mogoče?« je rekla sama sebi. »Ideja za jezikovno igro: iskanje besed v besedi.« Maja je v PLANIKI najprej zagledala ANlKO.Nič nenavadnega, ko pa je tako ime njeni prijateljici. Nato je zagledala PLAN. To besedo sliši v vsakih radijskih poročilih. Zatem se ji je prikazala NIKA, za njo pa KLAPA. Igra je postajala čedalje bolj zanimiva. Maja je zagledala LAN, v nos ji je butnil PLIN. Ponujali SO se ji: AKI, KAPLAN, NIL, LIPA, KALA, PIKA, PILA, ANA. KILA, KIP, KAP, ALKA, LAK. Izostrila je pogled in že je bila tu PANIKA. Na spis je preprosto pozabila, iz besede planika pa je razbrala že petinštirideset novih besed. Nazadnje je ugotovila, da tiči v besedi ime še ene tovarne čevljev. Le katere? s £>iv> vlctp. (JoCL tcrs . 6, y. 1 *t j! biser J^KOVb yel We£) rea^ ^rka t^erk rtb^ &ir t)aa> 5 ' red ^na 3v>t3 lina \Pat dnica in dlan yacltd jSani Aane deli raca. Ranica -ni lan dan del (hil lani lice rana lev liHt len 3va levica (^heVoc kida WfolCL tortica, ati ^tic& dir yeotov>ritca £>tr> A-ukcuk ■niče, delnica, v /fiaotov Jeoia. Sctn (beda led dela 'SQjdv*iax učenci _pn- ctoiatece>n peu^u. fclvemVjo. jeatJ^a \> Slrou^veotvc ^ čaaa : V0k4 lL. „ / . > Kakšen ? Kakšna ? Kakšno ? u 0 Kakšen je hren? Majda pravi: — Zelen in pekoč. Sonja pa trdi: — Ni res! Bel je in vroč! v,. Kakšna je brada? Drobcena, mlada. Kakšne so vreče in kakšne so sveče? Pisane, bele, modre in rdeče. Kakšno je okno? Veliko in mokro. Pa omara? Črviva in stara. In kos? Črn pa bos. Kaj bi na to rekel butalski policaj? — Hop, te že imam! To so lastnosti. Imajo jih vsa bitja, vse stvari in predmeti. Določanje lastnosti je zabavna izobraževalna igra. Traja tako dolgo, dokler ne zmanjka vseh rim, nato se nadaljuje brez njih. Kakšna neki je, denimo, voda? Čista, umazana, topla, mr-— , zla, hladna, postana, vroča, kalna, mokra, zdrava, zdravilna, * tekoča, okužena, zastrupljena, brezbarvna, obarvana, sparje- na, pregreta, razkužena. In kakšna še? Je lahko oglata, brkata, razumna, pogumna, ^ neumna? Za umazana ušesa sploh ni nevarna. Kadar poplavlja, je zelo nepreudarna. i- t , / ' S Ugcml^a je lom-Kct- it ticiz ctatqa. je »e yan4«e Ijvclv. ^CK>en£>&mi tevb/tSca J310.V1,, da s>e jcf lahke* q vfec. «d(V3yy2V joeRŽaC>i. TDpes-ecp (Mreja ^Mi«,6.y. je^££^42. 3^^J2- XX Q4^)~ddlgci: Ce j^g' čaJ^uM} ^ min-u-fe. cletlge kast- tore. U0^^^~delQcs5Q£iWCi : ^Padi hi gledali n -mrvi, nccmeaVer aaht Ae •učili. dfefcra jškejcmCjč.r. 5(QjXe^^^^hlQ4~lma :Če jpc*- miSim m. take. hefeede, ntsae-m ^bsbocij t&eerle-joe, adJjTtfe heaede. C MK "/gmmiva: (fViickf- ^ btrn £>t ^pcwje. (MččTUi^ l<^dv)(^4 -joitam: 5cr . ,(, si preclerkavtia- nstf v> jam*?- ŠFlC^;,3SI() iM^fKSF-apmtna: 3cr tn cfeli^ tmt^iaaba: v)ecl(wbl j^f je «e fot smeti vr -uiaer- «cl te Afoayi. S* ^hise^ ^ayja,6.y 5 i je i>ea&M JoeJ^dcr reče.: ,^x$š ^yy% .> SO^OSr-J^^ '.-žatice. nam addajct. ^vetlaicf tn -iisplab^. -^edstaJp, \>t&£ jotan^t, <3^iret)a sfeuitjej. :-Ae&ede ^ %u^ j3cmAjaj(S. v -Sebou aeieta^r SMV guli-fci. tblevt^jt ^ecl^cHr^teatctJner isfcer fi,4>ar ^Veber ncuJ. UC^^6^iO^OC^|S^I^>4:!3^olaj' mi mami v r Gospod tovariš “Dober dan, tovarišica gospa. Prosim, dva jogurta.« »Ti presneti pokovec,« se razburi prodajalka, »zdaj se boš pa še norčeval iz mene. Ti bom že pokazala!« Drejc se začne ritensko umikati. »Oprostite, gospa tovarišica, kako pa naj vam rečem?« Prodajalka se naščeperi kot pav: »Da te ne vidim več, smrkavec nemarni. Ali vas v šoli ne učijo nobene olike?« Očitno še preveč, si misli Drejc. Toda kdo se bo znašel v tej zmedi. Učiteljica pravi, da je treba ljudi nagovarjati s tovariš in tovarišica, mama pa prodajalki zmeraj reče gospa. Mar ni on ravnal najbolj prav, zato pa je bil še grdo ozmerjan? Z odraslimi ljudmi je največji križ. Zakaj pa otrokom nihče ne reče ne gospod ne tovariš? Pokovec, smrkavec, mule — hvala za take besede. Deček? Lepo, ampak malo otročje. Fant? To ,zveni preveč hladno. Sinko? Saj mi niso vsi ljudje oče in mama. “Hej, mladi mož, kje pa imaš oči ,« »Oprostite, gos—, oprostite, tovariš, nisem vas videl.« “Nisem gos, jaz sem Marjan Kos. Si mi pa všeč, ker si vljuden.* Recite, če ljudje niso različni! Ogovori pa tudi niso preprosta stvar. / r i! I' . r 3^0 yecew pyo\?i tett in W(- &yA zttori odi &bxrei£>i jfej^Jo; acfaedt. (3ettt^e5^CL; ima£e dcd^tn loaniv^n iianiet Mizarja ^.r. £££&($&, ali herce* v>*e, jaer Sv^je nctrodi-ti^-ll3a^y nečem l^dour senajes^en hcvnj, j^er hoče on na ^JV jledati jaomdt -la .ja^joa. hi apa>je. v>ftcd&qi. ^nvtl^ ^egeij-, ^ filCč-K, psjcli jest!" joravt tA.(JLd^V ad H odMvy£4_ . Tadcur Aem mab' le« , mi fotaVt a-k: hiš olelaT alt «e ?" &£ 'ž^r)«cu« -t« čknem v> ^mhof. ^fccfe^cm ^ejoSe;5.^ ^U^čl, ^L^čl, jor-idt .sem," jotami AGf-iiedcivCL letet; J^er joa^abt; V-l[cr mije trne. ^Alema &tpa«cic5.r crC-ci^vvcrN1 ‘Vvvjj-^- „/ , f tbeskri rečem , če mi kii rmaja. 1 ^ ArarJ^i ^hliri^.r ireče sesSm, j^dan v j ji. tifcSouru. H ii ootecf ^Sec-. x__ sem o^jCi sboejSt -ačao^;^>' £je skregala,. ay3<2f; daje jcMftem je^m.; -mče. jotft punčka.. ^biecb. Dragan,5.r ^ 'hi v sjoet %halel/ 11 i» mi tor ricmre.] screre. Rateja C)^Y&m2v ^p^lJUQ4) \ex kobilice, stočejcf jocf fcrav1- '' r' xP^' ^jmnen to^cv^ <2^r h^TCiLJCl; ^er rniajef iirieilu^jL jatacme ^ J^ctija. <4m)lveoi,^r ^ s^r yd^ce lepe. hrasto ^lipS.r ^13^6-^OIAhiC^ ) l(pr ^e rdeča, in mpje to. tova >£eo. ^aha ^tm,3.r h^hQ^Cfc3f. tor radov litorm fcef«jocrne.. ali joa j %r iiwa ^vei^-icce %&- jocm^a ^ate lase. AVjMVICT^ j lcey S£. JČasih hecna cMeaern. v ^lenl^o, Jjdai' j 3, r t^epše,3.r l^er ?uda Ajotm. Qekryou J ^ Xy, v f ^ \ pijan 10< *2fina tV ■fi^400^ pleska, tel irActe. paje g f>4«V <^l ttr-vden tet lazterslpt . . ,v, v J., , , V Monden tet imravba &ua tet tevca. J.. . «v > ^ v ,., , ,., alte« tel muha Smrek boi dihur . v . , ,, . , X , . apreten bot -mačka sžtotopelett M srafec:, -1 v. vj atmpea wetel &^ f* w sca&pcm tet medved. „ y , ^ita lisica ^ %* -P® ucejoot jori dcrcloSbne^ jocyu%< ^v>eny^0LjaciI^i;6.x ^AaA/va t#v,vvtv f^^v,v\ ^‘v {weJL u Aya^x Brat Darko mi je raztrgal okrasek za novoletno jelko. Ker sem bila nanj jezna, sem vpila. Mami mi je rekla, da se derem kot sraka. To se mi je zdelo smešno. Vprašala sem jo, zakaj mi je to rekla. Dejala je, da se tudi sraka tako dere. Vem, da je sraka sivkasto črna ptica. Slišala sem že, kako se iAraka dere, ampak se dere drugače, kot sem se jaz, zato se mi ni zdelo prav, da mi je mama tako rekla. Potem sem rekla bratcu, naj mi popravi, kar je pokvaril. Takr&t se je razjezil in vse zmečkal do konca. Toda jaz se nisem več upala dreti kot sraka. Breda Dragan, 3. razred ^bava riba. Ko sem hodila v vrtec, sem nekega dne zelo zbolela. Šli smo k zdravniku. Zdravnik me je pregledal in rekel, da imam angino. Napisal mi je zdravila, v vrtec nisem smela.. En teden sem morala ležati in jemati zdravila. Mami je dobila dopust. Lepo je bilo, ko sva bili z mami doma, a vseeno sem si želela, da bi bila zdrava. Preden sem šla v vrtec, sem šla na pregled. Zdravnik mi je pregledal grlo, zmeril vročino in rekel, da sem zdrava kot riba. Nisem se še počutila čisto dobro, zato se nama je čudno zdelo, da je tako rekel. Ampak v vrtec sem lahko šla in tudi zdravil nisem več jemala. Mislim, da si zdrav kot riba, kadar se res čisto dobro pučitiš. Jaz se zdaj zelo dobro počutim, zato sem najbrž zdrava kot riba. ■ Janja Brcar, 4. razred Nekega dne, ko sem se slabo počutila, sem šla z mamico k zdravniku. Dolgo časa sva čakali v čakalnici. Ko naju je zdravnik poklical, me je pregledal, potem pa rekel, da sem bela kot stena. Doma sem mamico vprašala, kaj to po-r meni. Odgovorila mi je, da s tem označiš bolnega človeka. Jaz pa sem po tej razlagi še manj razumela. Malo sem se razgledala po sobi pa sem rekla: "Ma- \ mi, kaj pa, če so stene rumene, zelene ali vijoličaste? Si potem tudi rumen, zelen ali vijoličast kot stena?" , cjl t\ (rt-Pcv i i Mateja Ahlin, 6. razred 'l Mami mi je rekla , naj^.grem v klet po krompir. Vzela sem košarico in odšla po stopnicah v klet. Nabrala sem krompir. Ker je bilo temno, nazaj grede nisem videla, kje se pričnejo stopnice. Brcnila sem v stopnico. Zelo me je zabolelo in sem zavpila: "AU!" Mami se je ustrašila in prišla k meni ter vprašala, kaj se je zgodilo. Ko sem ji povedala, mi je rekla: "Si pa nerodna kot štor." Drugi dan pa sem.imela v šoli povita kolena. Tovariš me je pri telovadbi vprašal, kaj se mi je zgodilo. Povedala sem mu o svoji hoji po stopničah. Nato mi je rekel: "Si pa res nerodna kot štor." Kot bi se z mami zmenila! , Danica Cugelj, 6. razred ti H n ^ ^ L. 0 v .1/ lo&bavJtgt Pri nas imamo kmetijo. V družini nas je precej, pa se je zaradi dela zgodilo, da sem morala iti sama v hlev nakrmit živino. To pa je za mojo starost kar težko opravilo. Najprej sem dala živini jesti, potem sem skidala, nanes la steljo, nato pa sem šla nakopat se pet samokolnic silaže. Pripravila sem že posodo, da bi še pomolzla, a je prišla domov mami. Z njo pa je bila tudi moja teta. Mami je prišla v hlev in me vprašala, kaj sem že naredila. Pove-dela sem ji. Bila je zelo zadovoljna. Teta se je mamici ponudila: "Ti grem pa še kaj pomagat, da ne boš morala vsega sama." Mami se je nasmehnila in rekla: "Saj je Danica že vse naredila samo pomolzem še." Teta mi je nato dejala: "Saj si pridna kot lastovka." To se mi je kar dobro zdelo. Danica Cugelj, 6. razred J i3Uv Kadar imam po šoli kakšno dejavnost, ki traja dlje kot pouk, postanem zelo lačen in komaj čakam, da pridem domov. Tako sem nekega dne šel od ŠŠD tako lačen, da sem se komaj hodil. Ko sem prišel domov, sem na ves glas zavpil, da sem lačen. Mami in brat sta me kar pogledala in mami me je vprašala, kaj bom,je^el. Odgovoril sem ji, da bom pojedel, kar bom dobil, samo da bo. Ko sem seVnajedel, mi je mami rekla: "Danes si bil pa lačen kot volk." * * cj jVfet£ to >w4 Robi Kostanjevec, 6. razred cIk je £<tla ^em Nekega večera sem morala v hlevu vse sama narediti. To je bilo na nedeljo zvečer. Ata, mama in brat so šli na obisk k sestri, kjer so imeli praznovanje za Martinovo nedeljo. Tisti večer sem bila zelo užaljena, ker sem morala paziti še na bolno staro mamo in narediti vse sama. Najprej sem morala pomplsti kravi, nakrmiti prašiče in druge živali: zajce, kokoši in psa. Nato pa vem hitro šla k stari mami in jo vprašala, kaj bo za večerjo. Odgovorila je, naj ji prinesem zavreto mleko in piškote. To sem ji nesla v sobo, nato pa sem odšla v kuhinjo precedit mleko. Slišala sem, da je zalajal pes. Pogledala sem, kdo je prišel. Videla sem, da so se vrnili ata, mama in'brat. Zelo sem bila užaljena, ker so me še spraševali, če sem vse v redu naredila. I Bernarda Kovačič, 5. razred J/r (>< Tvr| jpv f)rO ^ ibtl sem Na drugem TV-programu je bila ponovitev nadaljevanke Čisto pravi gusar. Ravno ko se je začelo, je prišel ati, ki je hotel gledati neko poročilo delegatov na prvem programu. Nekaj časa sem vztrajal, naj da na drugi program; ko pa mi je rekel, da tudi v soboto ne bom smel gledati televizije, če bom nadležen, sem užaljen odšel. Kmalu pa se je zbudila sestrica Barbara, ki sem jo nalašč nesel v dnevno, kjer je ati gledal poročilo, in je Barbaro sprejel. Tako sem si pohladil užaljenost in začel brati knjigo za bralno značko. Pre- bral sem jih že veliko. Pa mi je le koristila moja užaljenost! Tako sem se sploh odločil, da bom začel brati knjigo in z branjem nisem predolgo odlašal. ( (-{ /feXLc> IjAČ-ijVl p OA/VCr j Matjaž Škoda, 5. razred dbilcL Aem -vesolj e m. Nekega dne so prišli k nam gostje. Otroci so se igrali z žogo. Ko sem prišla k njim, me niso pustili, da bi se igrala. Bila sem užaljena. Žoga je padla v bližini gozda. V glavo mi je prišla pametna misel. Ker sem stala pri gozdu, sera jo pobrala. Nesla sem jo v sobo in jo skrila v predal, predal pa zaklenila. Moja sestrica je mamici povedala, da sem otrokom vzela žogo. Ko sem slišala, sem se skrila za vrata. Mami je prišla v sobo, pogledala je pod posteljo, ker se tam večkrat skrijem. Ko je videla, da me ni, je šla v kuhinjo h gostom. Zaklenila sem vrata in brala knjigo za domače branje. Ko sem že celo prebrala, sem odklenila predal in vzela žogo. Odprla sem balkpn^j-n z njega vrgla žogo, nato pa sem se začela učiti. Gostje'so medtem odšli domov, jaz pa sem bila vesela, da sem se tako dobro v v e. v maščevala otrokom, k iz so me užalili. Najbolj sem bila žalostna takrat, ko mi je umrl stari ata. Bilo je proti koncu oktobra. Ko sem imela konec pouka, je nekaj učencev reklo, da mi je umrl stari ata. Nisem jim verjela, čeprav me je vedno bolj skrbelo. Šla sem k Jakličevim, kjer je mamica v službi, da bi videla, če je naš avto še tam. Ni ga bilo. Vso pot mi je šlo na jok, ko sem tekla domov. Ko sem prišla, mi je mamica rekla, naj se preoblečem, da bomo šli v Prelesje. Začela sem se jokati. Ko sem se umirila, smo šli. Že popoldne so starega ata pripeljali domov z mrliškim avtom. Tri dni nisem mogla skoraj nič jesti ne spati. Še sedaj mi je po starem atu dolgčas. Stari ata je bil zelo bolan. Nekega dne, ko sem prišel iz šole domov, sem zvedel, da mi je stari ata umrl. Bil sem zelo žalosten. Videl sem, kako so ga urejali. S stricem Pavletom iz Ljubljane sva šla z avtom po vence. Zadnji dan, ko je stari ata iprtev ležal doma, je bilo okrog njega enajst vencev in nekaj rož, ki so jih prinesli ljudje, ki so ga poznali. Najbolj žalosten sem bil, ko so zapirali krsto. .i> Po pogrebu smo šli s sorodniki s pokopališča v gostilno. Sedaj še hodimo atu na pokopališče prižigat sveče. Tadeja Tratar, 5. razred Hedvika Ahlin, 5. razred Marjan Bedene, 5. razred Imel sem mačka Bundija. Nekega dne sem šel za hišo v listnico in tam v slami zagledal mrtvega Bundija. Najprej sem mislil, da še spi, ko pa sem se ga dotaknil, sem čutil, da je čisto trd in mrzel. Takrat sem se zjokal. Zagledal sem mačje stopinje, ki so vodile naravnost k strupu za podgane. Nato sem mucku skopal pod drevesom jamico. Bundija sem zavil v polivinilasto vrečko in ga položil vanjo. Grob sem obdal s kamni, mu postavil križ, nanj'pa^sem položil cvetje in prižgal svečko. Še sedaj mucku za prvi november prižgem svečko in zraven položim še cvetlice. U/VvJL} M. cricO. 'Va c/t»A^A1 1 (c PA- Tl ^ TA , <- V ^?02 N AVA HO v S o L 1 v v/ČA-^^H TA-Ao ^0 SC© ^ sr A f^aJba! iC-t^ y. m^Avv /V^. OČ^ • Ct^ C< f S^znnUt^ OuUL,-, uW irH ^ ^ 1^ n.c.V^ ^ (v*^^ (^ ^»^r-v-i-; >v ^ • ^eaU vtL ^ cirOr^-,' ,^.A.AV^ ^uhv>ciljtyerm' Ml zcl ^prenAjanj^ m žjoremne fce^ecle X valeti &mcr ilue&atagu dltorjanu ^toanc^u; j^y ao^Gf st lahl^ tt^ocrstfcklt ilu^yactj& lc$7ji 'J^dap' je ^monocila Sta7^<2fv>cmjeJ^i zadruga KZ* Šentrupert arom, Wala.! Eberte Cjcteb 6dbm^y too ilustracije, sef i^^tge Je^gfvr.iz v^fsjt, izgli v> ^pir^i M ggle^ fhcfrec ^ Jjutijoni es& liti^stoucvjCL kicl yicvsl(3V-3irt. žjtvcmi je. dele jhbayj'cma (zty^ct»oJ^a is^ J^conij^e hrdlne- ^mZJ^e Jeso^er^e. v^f^le sef ous^tir^laodlt olam drx2fv>marsj^a učenci V ^eletr) ir> Se&fefrrt ^a^redaz J^entefK : ^banica ^upem P"tpi&L pr-vspe^l^m : Aer-tfct Cjalab uredil : Jgs^. ^upay) . f glasib 0sm\>ne ^ole dr Aix>la j ^Bnimpedvi Uto >?i^. šesto teto šte^ilta I 'šbe^tto iT^crda^ ; 60