Januš Golec: Guzaj.9 Ko je on nahranil konja in se odpeljal iz Sevnice, še ni bilo niti duha in ne sluha o židovovih gonjačih in o živinl. Ko je Cul Leskovšek voznikovo poročilo, ]e pripomnil, kako je razločil v noči po korakih živine, da gre cela trajba protl Št. Jurju in ne v Sevnico. Zadevo je omenil pri zajutreku obema gospodoma, a je bll oni z golimi koleni mnenja, da je že tako prav, kakor so storili gonjačl. Ako je bilo enemu znancu po godu, zakaj bi ne bilo drugemu, si je mislil in se nl več brigal za zadevo, ker sta se prekupca razšla. Hrvaški žid iz Ja&ke pod Zagrebom ni čul nikdar več ne o gonjačih in ne o plačani živini. 2andarmerija je poizvedovala uekaj tednov brezuspešno krog Sevnice ter Jurkloštra, seveda brez vsakega uspeha. V resnici in v srcu je celo vsak privoščil, da je neznanec iz Gornje Štajerske vsaj enkrat zvabil ter ogoljufal tolikanj pretkanega hrvaškega čifuta. Na Le&kovšekovem dvorišču ukradeno židovo živino je prodal Guzaj in tovariši brez vseh težkoč ter spodtikljajev od strani oblasti na znanem sejmu v Lcmbergu pri Poljčanah 5. avgusta. Znameniti, od Hrvatov, Štajercev in Nemcev iz Gornjega Štajerja obiskani sejmi so bili in najbrž še tudi so na Sv. gorah nad Št. Petrom. Sloviti živinjski sejmi so se razvili iz svetogorskih božjepatnih prilik, ki so priljubljene spodnještajerskim Slovencem in Hrvatom daleC preko Zagreba. Sejmišče je pod cerkvijo na lahnem pobočju ob gozdu in križišču stez proti Sv. Petru in Bizeljskem. Dogon in odgon živine sta precej težavna, ker je svetogorski hrib strm. Potne težave se premagajo, da je le kupčija dobra. Nadaljna bolj znana žrtev guzajstva je postal sejun na Sv. gorah V. septembra pred praz- nikom Male Gospojnice, ko &o na Gorah od tisočev 1b tisočev obiskani romarski shodi. Guzajevi pomagači so se podali na gorski sejem peS vsak od svojega doma preko Sv. Trojice v Dobležicah, Buč, Sv. Miklavža na Polju in Št. Petra na Goro. Guzaj sam se je peljal v gozdarski obleki na koleslju od Lesične mimo Kozjega v Podsredo že popoldne pred sejmom. Za tokrat je bil načrt, da bo ostal on v St. Petru, kjer se naj zbirajo tovariši po izvršenih napadih na kupce in prodajalce, ker kar z živinjskim ropom in tatvino pač tokrat na takem hribu nikakor ne bi šlo. V Podsredi je spregel Guzajev voz.nik v že bogznaj od kedaj znani krčmi pri Preskarju kraj trga. G. graščinski uslužbenec se je sprehajal po trgu, kjer je bil tedaj prvič. Ko je zve-Jel, da je Podsreda že staroznan trg, se je na&m.hal začudeno, kedo zlodja je obdaril to slamnatostreho selo s trškimi pravicami. Radi zasmeha nevoljne so mu pokazale Podsredčanke s ponosom na pi-anger, ki stoji nekako na sredini trga in baš na posest znamenitega kamna je navezana trška čast in pravice Podsrede izza davnih — davnih časov. Podsredčki prai^er je že od nekdaj v spod"hjih krajih znamenitost ter jabelko ostrih prepirov med Podsredo ter Št. Petrom. Pranger Je bil znak nekdanje sodne pravice, vidimo ga Se po več spodnještajerskih trgih, ki so v neposredni bližini kake srednjeveške graščine all njenih razvalin. Pranger v Podsredi je kamenita soha na podstavku iz apnenca. V sohi je bil železen obroč in veriga, za katero so priklepali tatove in druge zločince, da jila je vsakdo mimoidočih lahko videl in si spustil nad njimi jezo s psovanjem. Kazen na prangerju je veljala kot zelo sramotna. Podsrečki pranger že gotovo ni žigosal javno nad 100 let nobenega zločinca, a je ostal na svojem mestu kot spomin na nekdanje čase javnega izvrševanja kazni. Ta pranger je že bil pred desetletji v noči od Šentpetranov izmaknjen ter odpeljan v Št. Peter. Iz cele zadeve se Je izcimila sodna pravda in Podsrečani so dobili punčico oče- &a nazaj. Da bi ga zavarovali pr&d nepoštenimi in tatinskimi rokami, so priklenili kameniti steber t. močnimi železnimi drogl. Kljub tej skrbi so se dogajale v prevratni dobi z zgodovinskim sramotilnim kamnom sitnosti. Da bo za večno mir, so v najnovejšem času Podsrečani kamen na debelo oblekll v cement, da je presneto težek in je ponočna tatvina birez opaženja naravnost izključena. Baš ta podsreški pranger si je ogledoval Gueaj od vseh strani, zmajeval z glavo in menil na glas: »Babnice, ve ste pač tako malo mešike ter narobe v glavi, ako mislite, da vam bom verjel, da je to razpokano kamenje trška krona.« Pljunil je po prangerju, ženskam pa pokazal dolgl nos in hotel nazaj k Preskarju na vino ter prigrizek. S pobalinskim obnašanjem se je g. graščinski nameščenec ^okrat urez.il kakor najbr'. nikr>'i poprej. Liki grom in strela iz jasnega so se zakadile užaljene tržankc v tujega gozdarja. Na mah je bil ves v pljunkih, klobuk razčesan na cesti in logar je padel po tleh, da je zakolobaril pr-aJi, kakor bi bila urezala težka granata na sredino trga. Še na tleh ležečega so že pobesnele Podsrečanke suvale z nogami, da se je kotal kakor sod. Gorje, če bi bil potegnil revolver in ustrelil med ženski svet tudi le za postrašenje. V tem slu6aju bi bil linčan in tega se je najbrž zasmehovalec trškega znamenja zavedal, se pobral v največji zmedi in beži — beži k Preskarju ln za skrbno zaklenjena vrata. Tržanke so opravile svoje kar javno na sredi ceste in mu niso sledile v kr5mo. Lahko se je mirno očedll, jedel ter pil. Ko se j« hotel pod ve5er odpeljati proti Št. Petru, ni mogel voznik naprefil, ker mu Je nekdo razrezal uprežno Jermenje na drobne kose. Za lepo svoto sl je kupil staro opremo, da je mogel dalje lz tega vražjega gnezda. Ko mu Je blla Podsreda daleč za hrbtom, se ]e še le prav razpukšal, kako sramotno so obračunale z njim navadne ženske, kar se zgodi sicer le malokomu. Sram ga ]e bilo, jezen je bil in med celo vožnjo od Podsrede do Št. Petra je kovai za razljuteno Podsrečanke maačevalne na- črte. Ko je pogruntal pravo, se je nasmehnil sam sebi in zago-del: »To izvršimo takoj za svetogorskim sejmom in bo tudi držalo kakor podsrečki pljunki.« V Št. Petru je nočil v krčmi pri »Mesarju« bolj r--+i hrvaški strani, da bi jo lažje odkuril, Č8 ]y aj zagrmelo nad njim od strani žandarmor /ečerjal ter spal je brez skrbi, prav nikdo ga ni motil. Drugo jutro je imel sestanek z došlimi tovariši, ki so bili napravljeni po mešetarsko z dolgimi leskovkami v rokah. Prejeli so od poglavarja navodilo, da smejo izrabiti za svoj posel trenutke, ko l>o barantanje ali na višku, ali pa, ko bodo izpla.evali kupci kupljeno živino prl lesenih bajtali pod sejmiščem, katere uporabljajo Šentpetrani ob Casu romarskih shodov ter sejmov kot krčme. Prodajalcu ali kupcu je na svetogorskem sejmiš.u lahko z vso naglico izmakniti denar In pobegniti z blisakvico navz.dol, kjer ga skrijeta globoko jarek In gozd od vseh strani, kamorkoli ho.e pobegnitl. Tako se je glasil tokrat načrt In lopovi so si ga tudi do- bro zapomnili. Podali so se od raznih strani na Garo. Ker so dospeli na cilj predčasno, so bili _8 pri sejmski sv. maši, da bi jim bil po italijan.ske__ roparskem načinu uspeh tem bolj zasiguran. Krog desete in polenajste ure je bilo svetogorsko sejmišče natrpano razne štajerske ter hrvaško živine. Petičnih ter večjih kupcev je bilo dovolj, barantija se je razvila z vso živahnostjo, z običajnim tleskanjem v roke in kričanjem, kakor bi šlo za najhujši prepir ter kreg. Guzajci so se pomešali med sejmarje, ogl&dovali živino, a še bolj kupce ter prodajalce, od katerih nobeni niso bili vajeni nepoštenosti, kaj Š8 le večjih ropov na tolikanj slovitih svctogorskih sejmih. Vse se je gibalo pošteno prosto, ke<r nikdo niti slutil ni o kakih tatinsko roparskih mrežah, kl so bile vržene z vso sigurnostjo in nepričakovano. Trušč ter šunder je odmeval a sejmišča po globokih grabah, ko &o začeli sejmarji upitl, tekati ter kazati proti gozdu prav na vrhu sejmiškega pobočja. •' « (Dalje prih.)