41. štev.
PoÄtnina pla/Sama t goitovinl
Celje, petek 13. aprila 1928.
Leto X,
Izhaja
v   pondctjekp   sredo
In petek.
Stane mesečno Din T —
za inozemstvo Din 20*—.
Posamezna ötewllka
I Din.
Račun poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.
NOVA DOBA
Uredniitvo
In  upravniötvoi
Celje
Strossmayerjeya ulica 1,
pritličje.
Rokopisov  ne   vračamo.
Oglasl po tarifu.
Telefon int. štev. 65.
SkorajSnja stabilizacija
dinar ja.
V sredo je raapravljai upravni od-
bor Narodne banke v navzočnosli fi-
naincii«©» mimistra dr. Markwiea o
uanueravaui stabilizaiciji dinarja. Beo-
srajski lLsti porouajo, da se je po dalj-
ši djctbajti dosegel sporaizmn v sledečih
točkah: slabiliizaiciija se izvede na te-
roeljiu sedaaijega ratziuerja dinarja
pToti švkar&keniiu franku (t. j. za sto
dinarjov papirja 9.13 zlatith dinarjev.
ürzaiva bode lakoj po najetjiii iinozeni-
skega posojila plaöala svorj dodlg pri
Narodni banki (to je 1 in pol mili-
joirde dinarj-evil). Pri Narodni banki
se iiz tega posojila osnuj« tiuli poseben
devdizni fand v izuosu poldruge iniü-
jarde dinarjev. Drugače ostamemo za
enkrat pri starih novčanicah, katerih
oblak pa .se ne bode več poväseval. Na
teh, men da gla<vnih dolociüh miisli mi-
ni strski avel zgraditi n.ovi zakon o sta-
bilizaciji dinarja in ga predložiti pri-
hodnjemu za&edanjiu Norodno skup-
fečine. — Ker je to zelo važen dogodek
v nasern nar-odnem gospod ai\stvu, ne'
bode škodovailo šo nekaj nadalnjih po-
jaisni'l in kriitik.
Kaikor je znano, [irodstavlja denar
r narodneni gospodarstvu centraino
os. okrog kaitere se suöejo ybI gospo-
darski problem*. Denar ni le zaikonitü
pi'iznano sa-edwi/vo za izmeno blaiga,
on je tudi rnerilo za vrödnost v&eih
drugih dobrki. Denar bi tedaj moral
predvstavlj-aü neko tra'jno, .stalno (san
biJlno) vrednosl, ako bi naj dobro iz-
vnševal svojo naravno nalogo. V re&-
nici so bile tudl pred vojno skoraj vse
sv-etovrae valute fundiiraine na kovini z
naj.slalnojšo viradnostjo, t. j. na zlatu.
Vsaka država je iinela svoj lastni clo-
narni si stein, na podlaigi katerega je
bilo zakoiiilo dioLoceno vse,, kar se je
n&našalo na obtok novčanic, kovauije
in tečaij (kurz) narodinega denar ja-
Žc med vojno i/n zlasti še po vojtni
pa se je uniieilo pnejwnjo Irdno raz-
merje m-ed novcainiico, odnosno nezla-
tim koviin^khn denacrjiem in zlatom.
Vzroki te prikaizaii so dovolj znami.
Le Jiuilo valut je ostalo neiizpreinonje-
nilr mied teini je švdcaivski frank, ki je
\Tzdrzai »voje predvojn^o razmorje do
zlajte vrednosti.
Še 1. 1918 je bila vsaj kupna vred-
nost avsroogrske krone pa tudi srb-
skega diiiairja v dosli ugodnom raiz-
merju z zlato vrediiioetjo. Toda še le po
določitvi novi'h drzavjiih mei «e je
splošno uvjidelo, da predlstavliata kro-
na in dinar nekaj1, kar ninm prawgia
fcriitja niti v zlaiu niti v čem drugem
in ne miore osobito tujeu Dredistarljali
niikake solidne pi-otivrednasti za do-
ijinvlj'eno blago. Vsled sla'lxj drza^ne
iinanöie in gotspodarske politike, ki je
«istemat.ski itn zave/loma uni'cevala
vrednost nase krono i»n sploh v&eh nar
«i,h gospodarskiih pridobitey, pa je
krona zdrknila se mnioffo n.ižje ko di-
nar. Spominjamo tu samo mimogrede
na od/redbo glede, ziigosa'nja in maxki-
ranja stariili kronskiili nOTcaindic, na
raizmerje 1 : 4, na cxlvizeinainje 20%,
pogodbo med naÄo državo in Avistrijo i
l, 1923 itd. Kako kalastrofo simo do^
živeli preeani s svojo krono, kaže t<o,
da smo dobiili 1. 1914 za 1.000 krem
jeden tisoo švk-aT^kili frankov, 1. 1923
papi'rnaüli 200 dinarjev in v 1. 1928
dabrih 18 švicaiiskih frankov. Zgubili
smo tedaii pri svojeim denarju okrog
98%.
Danes je v proinetu okroK 6 milijard
papiTiiatihi ditnai'jev. Ako bi hateli vse
to pretvöriiti v zkute dinar je po tecaju
»kroglo 10, imeli bi tafcoj v obioku
.sauno (500 milijonov dinarjev. Ali do
k'ga no bod«e Lako kmalu došlo, ker
nima Narodna banka dovolj zlata za
podlago. Koliikor je znauio. ni Jugo-
slavija kupila ocl svaiem postanka
nili jed-nega kLlograma zlata, razun
kar je dobila zlata ob likvidaciiji Av-
stro-O'gTske banke. Za vpostaivo stalne
¦sA-nia vaiutiü ti-oba najprvo zla.ta, ki
g,i iimaimo ini danes üremalo.
Neki, precej oster kriliik pa pravi
k naijavljenieinu zakonu o stabilixa.-
ciji:
»Dasiiraivno doslej nisino iirneJi no-
1)01)0 zakoniite stabiliizacijo dinarja,, pa
je dinai- vkljub temu že dejansko tri
leta stabitliziran iiu to na bazi 100 di-
narjev za 9.13 švicarskih franko(\?'. Ta
Ntabirti'/jaK'iya se je dasegJa na docela
enostai\rJii nacin, ker je iiaanrec Na-
rodna bainika mioniopoliizirala ves pro-
mot /> iinozeiniskiiimi. i>lačiln;imii sr-od^
S'tvi hi inone vsak trenutek na borziuli
v slucajii spekulaeije z dinarjem
iispeÄno posi'edovati. Tredstojeca za-
konita staibiiliAacijia dßnarja ni tako
genijaj.na poteza finanöneiga ministra,
kakior piseyio liisti in kaikor ae hvnili
\ilada. Do.sedainja Laiko uspežna stabi-
lizacijLska polLtika z devizaimd se lahJco
vodi breiz vecje akode za narod tuidi
zanaiprej1. Zdi se, da bi si radi pri N&-
rodmi ba;nkiJ pridobili veliki stok zlatith
deviz i'z znanega londonskega poso-
jila. Kajti zelo verjetno ni; dla bi ino-
zemlski posojilodaiiaici za'hitevali baš
v tem momentu od nas valutmo re-
foTiiiio,  ker se jim nuclijo druigame
giarancije.    Najbrže bi se z govoriče-
______________                                  -—^^—~
ujean o dozdievni'Ii .predaioötih' stabi-
lizaciije raido prükrilo, kdo bode dobil
prvi obriok potsojila im kako se bode
razdelilo.«
Na visak naičin pa je želeti, da se
novi sitabiJizacijiski zakon terndjit-o
protnese v Narodmi skupsčini. Kajti
uavzlic crnogledoin im naivizlic žalost-
ndim valutnimi skuzn'jaim in eksperi-
mentom v nedaleki ureteklosti irmamo
vsi .olx'utick, da bi naiše gospodiairsko
zivljenjo dobilo s kalikor toliko dobro
zaviarovatno siabidiizaicijo dinarja po-
vsetm drugio trdn.eüso podlaigo, na ka-
teri bi se dalo gradiiti tudi kake n'a-
vHq in kaiko siguir.no dolo za bodoč-
nost.
Podpora  za   gladujoce.
Gelje, 13. apriila:.
Pred prilično  dvema mesecema je
razpravljal celjski liiestni svet o pred-
logu   demokratov.   naj   vendar   tudi
celjsko  niesto nekaj  podaTi  gladujo-
Oemu kineckemu prebivaikstvn v  Hcr-
cegovini in ]Jalma.ciji.    Vsled  lan-ske
Imde suše to ubogo ljiudstvo ni toliko
pridclalo, da bi se rnoglo prežlveti do
prihodnje žetve. Začeli so prihajati v
srco segajoči glasovi o bedi v teh kra-
jih, ki so inobili-zirali vsa naižiii dobro-
delna društva z »Rdečiin križenn« na
CeJu />a obširno pomožno aikcijo. Po-
rriagala so tudi raizlične yainioupravne
korporacije,   mcista,   oblasti   po   celi
državi. Ker bi bilo gotovo neprijetno,
ako bi se v tej spložni akciji ne videlo
tudi Slovenoev, iz človBŠkih, pa tudi iz
jugoslovaniskib ozirov, so pričeli z da-
x*IilI  jnnogi  natsi  kraji  in  društva   in
je vložil pred log za malo podporo gla-
dujoeini tudi deniokratski klub v celj-
.'•ke.m  mestnem  svpIu. Kleroraidikalna
večina je ta predlog po referatu gasp,
dr. Drngatina Vrecka  odklonila s  ciu
nicnixn izgovoroan,  da s<;  je treJ)a še
le  informiratii v  tern smiski, n\i  res
eksis'tiraj'o gladujoči . . .
Morarno reei, dia se je nad todikim
cinizmom in, notabene, toliko neum-
nosljo zgraižalo vse slovensko prebi-
valstvo v Gelju (izvzemši gotove brez-
srčneže) v pravilnem obcutku, da je
tako postopanje sramotno za naše rae-
»to in tudi obeneni do skrajnasti škod-
Ijiivo. Kajiti vsi naši hoteliirji, tudi kle-
rikailni i,n neraski, že komaj čakajo
sezije in denarja,, ki ga bodo v mesto
prinejsli srbski in hrvatski turisti in
potniki. In koliko je še drugjih in tor e-
sen.tov na tern denarju!
V zadnji seji se je na; priti^k opo-
zkije  o  tej  za  celo. mlesto sraniotni
zadevi znova raizpravJjalo v ruaidi, da
se bode stvar popraivila. In tokrat je
referent g. dr. Draigotin Vreeko pred-
laigal, da se predlagani imiili dar za
gladujoče kinečko ljudstvo v Heroego-
vini in1 DailmaieiJii odkloiiii, ker bojda
ni za to v proraeun.u kritjia . . . Bilo
je furej treba orvo brezsrčnost in ne~
umnost podčrtati in dati bratskemu
srbohrwtsheniu narodu mom udarec
v obraz! Kaj klero-radikalo-iwimski
vet:ini v ceiljiskem mestnern svetu člo-
vekoljubnost, kaj jiugoslovanska soli-
darn ost —• kaj .slučaj, da bi priišli mi
v enake stiske in bi prosili z<i pornoč
d.obra srea po ostali Jugaslaviji, tudi
po  Da.lmaciji   in   Illeroegavdni?
Konečno še jeclna opazka. Danažnji
»Slovenoc« pise, da se celo Celje —
sineji, ker je mestni svet vdrugiö od-
klonil malo da/rilo za Jieroegooinslce
reveže. To sevoda ni. res. Tako brez-
srčni niso misi Celjanl. Pač pa je ta
»snieb« prekaraikeristiiöen za menba'-
liteto naših klerikalcev.
Atentat   na italijanskega  kralja
v Milanu.
Voeraj" dopoldnc je oh^oril italijan-
ski kralj Viktor Emanuel III. milaai-
ski velesejni). Kralj je prispel ob 9.45
v Milan in par minut pred 10. uro,
ko sie je kraJjev avtomiobil že bliÄai tr-
gu Giulio Gesare, kjer je glavni vhod
jia A'elesejjni, j© na&tala v nosiilcu ve-
like ¦elektrjjčne žarnioe eksplozija pe-
kleiiäkega stroja, ki je bil položen v
dolnji votli del stebra. Nastala je sil-
na paniika, mnogo ljiudi je bilo pri
priči mrtvin in težko ranjenih. Kar
se doslej ve, je 16 otseb mrtvih in 40
več aili manj težko ranjeniih. Med mrt-
vimi so jedien polid'jjski agent, jeden
avantgardist, dovefc možkih, 4 ženske
in en otrok. Ubiteniu avantgardiistu
so kasi železa razparaili trebuh, deklici
je snelo črepinjo z glave. Kralj .se
je pokaizal d'osti poguninega in je kljub
atentaitu otvoril razstavo in izvršil
krateik ogled. Sveeana predsfava v
niilainskwn gledali^ču je pa odpadla.
Policija je takoj zaoela s pneisbavo.
Zaprli so seveda najpreiie veliko šte-
vtilo nasprotnikov fasi'zma. RafcšiTiilii
so se gJaisovi, da je bil tudi na vlak,
v katerem se je bojda vozil M'ussolini1
i'z Mi lama, izvrsen. aJtlentatt. Te vesti
pa no bodo resnične, ker je bil,, kar je
znaci'lno za razmierje med kraljem in
MussoMmijonn, djifctaitor včeraj v Ri-
mu. Zakaj in od koga je bil jj,ravza-
prav organiziran ta naspad na dru-
gade v Italiiji splosxi'o pritljubljeneiga
kralja, se bode kanalu videlo.
Maurice Leblanc — B. R.:
Modri demant.
(Dalje.)
»Po jniojoin mnenju toraj«, je Hol-
mes nadxiljevaiL, »je karakiteristicen
vaš, diözdaj še nerazkrit namen, da
vodite afero vedno na prostor, ki ste si
ga že iizbralL v naprej. V tem leii od
vase strani načrt, več kot načrt, con-
diJtio, sine qua non, pogoj, brez ka-
terega se vam stvar ne more posre-
ciiti.«
*A1L bi se morda lahko spustili v
podrobnoisti?«
»Zakaj pa ne? Takoj ob zaoetku va-
šega spora z Gerboisom se jasno vidi,
<la ste si izbrali kot prostoi-, na ka-
tere.ni naj se odigra slučaj, Detinano-
vo stamovaaijie. Zaikaj ste izbrali De-
tinana za svojöga zafiovornika? Ni-
kjer drugje v Parizu in. bldo nrostora,
ki bi se vam z(^el vaTnojši, tako varen,
da ste lahko v njem prjredili sestanek,
takorekoč javea sa^tanek _ pnzadetiih
oseb: Detinana, Gerboi» in njegove
hcerke ter »svetlolase dame«. Goyo-
rinio sedaj dalje o modrem demantu!
AM ste si ga pokkusili prisvpjuti ko
je baron se stanoval na »vojena po-
eestvu? Ne! Toda baron je P^0^1
hišo po svojem braitu: cez pol leta se
je pojavila Antoinette Brebat nn na-
pravila prvi poizkus — demant vam
je ušel iz rok, zato ste fingiraii drazbo
v hotelu Drouot. Ali je bila to svobod-
na dražba? Na nobeii način! Ali je
iiajbogatejši ljubitelj gotov, da bo do-
bil demant? Ne! V trenutku, ko vse
rriTsIi, da bo zniagal fi'nancnik Hersch-
mann, mu vtakne neÄiiana dania gro-
z-iilno pismo v roke in grofica de Gro-
zon kupi pod vplivom iste dame dra-
goceni prstan. Ali ta takoj izgine? Ne!
Niste imeili prilike za to. Zato kratka
aiediigra in grofica odpotuje na svoje
posestvo. Samo na to ste cakali. Pr-
stan iizgine!«
»Da se ga potem spet najde v mil-
nem praSku konzula Bleicbena! Zelo
neprak'tficno, kaj ne?« sie je vmešaJ
Lupin.
»Pojdite no!« je vzkliknil Sherlock |
in potrepljal Lupina po ranii,  rneni !
vendar no bas'te praviJi  takili  prav-
Ijiic! Tepci že padejo v take pasti, ne
pa tak star lisjak kaikor sem jaz.«
»Kaj naj to pomeni?«
»To naj pomeni . . .«
Holmes je poeakal za trenutek, ka-
kor da hoeve povečati vitis svojih be-
«ed, nalo je rekel:
»Modri d-emanit, katerega so našli
v münem prašku, je ponarejen. Prat-
vega ste v,i obdržadiu
Arsens Lupin je nekaj časa niolcal,
gtoPv oöif      ' SPretjl° tfledajOČ An-
>>Vi pa delate zelo veliko korake k
cilju.«
»Kaj ne da? Zelo Mtre!« je potrdil
Wilson ki mu je obeudovanje skoraj
zaprlo sapo.
»Da«, je potrdil Lupin, »vse se jais-
ni, ^•lse dobiva mieso in obliko. Niti
eden izmed preiskovialniJi sodniikov,
niü eden izmed posebnih ijoroceval-
cev, ki so vsi to zadevo spremljali z
veliko vnemo, nd prised resnici tako
bli'zu. To iniienujom pravi čudež trez-
negia mišljenja in logik«.«
»Ball«, je nekel Angliez, ki mu je
prijala poluvaJa takega strokovnjaka,
»samo nialo mjisliti je biio treba.«
»Dovolj je bilo malo misliti,  in to
jyaniore zelo malo ljudi! Sedaj pa, ko
je pol je hipotez mianjše  in prostor
zravruan . . .«
»Da, sedaj morara samo se ugotoyi-
li. zakaj so se odigralL prizori tridogije
ravno v Rue Glapeyron, v Avenue
Henrik-Martin 134 in med zidovi gra-
du Crozon. Samo to moram še zvodoti.
Vse ostalo je igraea! Ali niste vi ißtega
mnenja?«
»Da, res je!«
»Ali toraj nisem upravičen trdiiti,
gospod Lupin, da bom svoj posel opra-
vil v desetih dneh?«
»Da, v desetih dneh boate vedeli
resnico.«
»In vi boste sedeli v zaporu!«
»Ne!«
»Ne?«
»Da bi jiaz prisel v zapor, bi bilo
treba, da se zjedini toliko neverjetnih
okoliščin in vrsta teuko presenjotljivih
sluöajtev, da na to možnost ne moreni
prißtaiti!«
»Cesar ne znioreio niti okolišeine,
niü slueaji, to zmore volja in trdovrat-
mosit moža, gospod Lupin!«
»Če vodja in trdovratnost drugega
moža ne stavijio nasproti nepreniag-
ljivih ovär, gosi)'od Holmes!«
»Neprcunagljiivih ovii1 ni, gospod
Lupin!«
Izm-enjada sta med ^eboj dva globo-
ka pogleda brez izzivanja, brez stra-
liu. To je bilo metUebojno rožljanje
dveh mecev, ki sla bila ostra. Zvenelo
je svetlo in jasno.
»Vse spoštovanje!« je vizkliknil Lu-
pin, »to je inož! Sijcer samo nasprot-
nik, a ta redki ptiö se imenuje tudi
Sherlock Hohnes. Dovolj bo še zaba-
ve!«
»Ali se ga niti najmanj ne bojite?«
je vprašal Wilson,
»Skoraij da, gospod Wilson, in v
dokaa za to«, je rekel Lupin in se
dvignil s stola, »hocem pospešiiti svo-
je priprave za umik, sicer bi me lahko
napadel v mojem gnezdu. Deset dni
p-raivi'te toraj,  gospod Holmes?«
»Deset dni! Danes je nedelja, v sre-
do teden bom s ßtvarjo gotov.«
»In jaz bom sedel za kljm-nvtiieo
in zapahom?«
»Brez dvonm!«
»Saperlat! Kako sem se wselü svo-
jega mirnega živJjenja! Sediaj bo vse
Stran 2.
»NOVA   DOB A«
Štev. 41
Orobne politične novice.
Veličasten pogreb so priredili unir-
lemu nar. poslaincu SDS dr. Edu Lu-
kjsnicu v Karlovcu. Udeležil se ga je
minister paste d)r. Kujiunid/ic, okrog
100 poslaincev, med ujiimi dr. Žerjav,
dr. Kramer in Ivan- Puoelj, vse kar-
lovske korporacije in medogLedna
rninožka ljudstva. V jinwiiii slov^Titski'li
poslaincev K1)K se jo poslovil od po-
kojnika pasl. Ivan Pucelj,.
Za paiaco PoMne htymilwice v
Ljnbljani jlo diavalil mil nisi tfski. svet
west miUjoaiiov dimarjeiv.
(jriika je visled iinitarvencitie liaw vla-
de zopet ofcvorila mejo, odnosno upo-
stavila  noraiiailni zele.zniisk'i'' pramlet.«
Celjske vests«
c Bratom in sestram pravoshivne
vere želimo vesele velikonočne nraz-
nike.
c Kje smo? Splaštno j-i* zmino, da
se naihaija v obniioeju posaun eznih
srezkiih poglaivarstav (Maribor, Gelje)
iiih tisom tujti|h drzawliiaTiov in. avf-
strijskih aptamtov, ki sede lepo v var-
¦nib itn. toplih službah, od jugoslovan-
sküi državinib oblasti oziuawni kot ne-
nadioinißsdjiivi'. Armada, brezpoiselnih
roenih in duaevnih piroletarceiv, do-
rniacih si omen skill ljudi pa postaja
vsak daai večja. Tako se dogaijia ze po
siistemiu v deželi slovioinskega red a in
praviice, da poisediaijo miesta in službe
nasih ljud.ii, ki gredo odslužit vsvoj rok
k vojakom, aivstr.ij&ki' optanti, ki so
postali optanti baš za to, da se izog-
nejo voj&ski obveznosti im da si pri-
dobe priviligiirano stalisee pri; na/s.
Kdo krijie te lopavščime, ki uretsegajo
že vöe meje verjetnosti. Ali je tudi
to plarido za zinano srainotno izdajni-
ško zvezo, ki je bila skteijeina za O'l>-
mejna mesta mariiborske ablast i med
klero-rodikali in spodnještajjierskeini
renegati iin odobreinai od vrfoovne in-
statnice našeiga reoegafetva v Berlimu.
od k od or priiliajajo vsa navodila za
raizjedaljaci boj, ki ga vršL naša privi-
legirana »nemškai manjšina« v celein
obm-ejmam pasu nekdajnjie sloiveaiske
Štajersk-e!
c Ti Ijuba hiwwseina in nahmost!
»Slovenec« inia danes sledečo notit'o
i:z Maribora: Kaj pa to porne-
n i V Mariborski Nemci so živeli v zad-
iijcin času v lepem niiru s si oven ski mi
someščani. Ni bilo nobendb razprtij.
ne 1-etV'O. ,ne na desno. Zadmje itiipsocc
pa se opaža, da posoIdtio nemiski hi«ni
posostniki odpowdujejo Slovencein
stanovanja in obrtne lokale kar na. ve-
liko. Čudno je to, da so sc spravili po^
sebno na one, ki so kandidiTali na ka-
ki slovenski listi, a so imeli obrtne lo-
kale v njib Msa-b. Tako postopanje
gotovo upliva na medsobojmo sposto-
vanje.« Ti Ijuba nai\Tiost in hinavšči-
nai! Kakor da bi naši klerikalci N<em-
cov ne poznali in kakor da bi bili nasi
drugaoe. Zdaj priide dvuga stran sve-
linjc . . . Dež za solnceni niora priti
. . . zda^j jVS^mimlo je . . . nič več
p«i'Tie Bom . .".^laiijaini se, gospoda:!«
»PažurMe &e«, jerekel Wilson po-
strežljivo kot mjož, ki g?i'N.kvsčwn Hol-
mes spoätoval, »no ifcgubljajU1 niti
minuite!"
»Niti  minute  več,  gosipod^J^^iil^oji,,,,
saroö se tolikq, da vam recent, kmml
seim srecen radi tega srecamja, in ka-
ko občudujein mojistra,  ki  iima  tako
draigooenega sodielavoai, kakor ste vi.«
Vlj.udn.o so se posloviili, kakor na
bojnem polju dva naisprotnika, ki ju
ne loči sovraštvo, am/pak usoda, ki ju
sili, da se morata bomiti mied seboj
brez usmiljonja. Lupim me je prijel
za iiaim.o in me peljal ve.n.
»Kaj praviite,, dragi prijatelj k te-
miu? To bo stvar, ki bo z vsemi okraski
vred zavzemala prav čedno inesto med
mojimi spomini, ki jih pišete.«
Zaprl je vrata restav,racije za seboj
in po nekaj korakib obstal.
»Ali kadite?«
r/Ne, vi tudi ne, kakor so nii zdi?«
»Ja>z tudi ne.«                        • f *> '
Vzel je iz žepa do<zo in si prEgal
cigareto s poniočjo vošeene vžigalice,
B katero je večkrat zamahnil po zra-
ku, da bi ugasniila. Kmalu pa je od-
vrgel cigareto, skočil hitro na druigo
stran ceste in najidel tarn dva moža.,
ki sta se ravmokar pojavila iz teme.
Nekaj minut je govoril z njima na
niatspratnem trotoairju, nato se je zo-
pet vrnil k meni.        (Dalje pdh.)
renegati kedajkoli kulantni napxaan
Slovencem! »Lep mir in sloga« vlada
samo takrat, kadar poinagaio kleri-
kalci neinškuta.rjem v naše obciiivsko
zastope in celo v oblastno sikupščino!
— Kar se stanovanj ti'ce, je pripciinni-
ti, da so dobile tudi v Gelju zadnji öas
v niomškili bišali 3 stra.nke iz Nraieiije
komod.no sta,novanje. Slovenec laihko
)>oginü ,na  cesti!
c Usodni prvl maj s-e bliža z nagliini
korakii. V Celiu imaiino dolgo vr,sto
strank, ki jiin je odiiovedasno i»n bi se
ne vedele v slucaju, da bi staiiovanj-
siki zakon ne bil podaljšan, kam obr-
niiti. Mi sniio opoimiiiiLiiali celjisko žu-
pa.nstvo že piled doillgim'ii tedni, naj
storl pri'merne korake. da se ljoidi
spravi vsaj zm silo piod streho. Kajti
retudi se naoi kleriikalci im nwn&ku-
tarji ckiiuno luorcujej'o iz deložiran-
ceiv. je gotovo dajslvo. da jo dolžnost
obcuiie ljud-Giin poniaigaiti. Odgovoirnost
bi bila za slučaj zaiiemarJG-nja te dolž-
nasti pač taiko velika, da bi je mendia
niti me? botela nosiü dr. Ogriv.ek in
Maks Janič.
c Seja okoUskega oboinskeQü zasto-
pa se vrši v nedeljo ob 8. uri zjutraj.
Na dnevnem redu so porocila župana
in  odsekov.
c Zakljnrno 'predacanje o usiavi so
vrši na ljudskom vseuciLis^ai v Celju
v petek,, dne 20. aiprila ob 20. uri. Pre-
da\a se: 1. o državnem gospodarstvu,
2. o dTZaivljainskih diolžnostih in pra-
vk'ah, 3. o sociijalniih im, ekononnwkib
(Mlrodbah1 ustave in 4. o dolocba'b glede
spremembe ustave.
c Uprava Mestnega uledullmi pro-
si: da bi ji posodili oni. ki se slučajno
iiimajo kako a\'stri»j'sko oficirsko ali
most von o obleko-, te unrforniio. za pred-
stavo »]>obrega vojaka fivojka.«
c Prodaja soli od 1. julija 1928 na-
prej. Po cl. 81 novega fma-iioneiga za-
kona se bode od 1. iulilja 1928 naprej
oddajiaila proilaja soli r;av.n.o tako k'a-
kor sediai tralike. Vtsak, kdor bo hotel
prodajati sol. bo moral imeti posebnio
dovoljenjie. Gen a soli bo doiločena ka-
kor tobaku. noteden je ne bo sm,ol
prodajmti drnžje, a. tudi ceneje ne ka-
kor bo to dolaeiil fiinamcnd minister.
Za r.azne prestopke so doloöane t^ežke
kaizni, poloig teiga im se kcnfiiskacl'ja
cole zalogo i[n prodaja v prid držarno
blagajne. TrgovirL morajo (!) svoje zar
loge raizpTodaiti do 1. julija 1928, na
kar nastopiijio novi prodaLiailei. — To
bi se reklo, da si bode treba tako za.
jeden ali dva nueseca preskrbeti soli,
ki j'a bode twdi po/.^eje mar,<ikedaj
zmanjkalo kaikor sedaj tobaka. So to
tiri. ti naši kleroradikali!
Bohs le.
MoSki čcvljl   Din 182-
Moški polCcvlji „   169-
Ženskl čevlji      „   182--
^ 2enski polCevljl „   169'-
f Otročji 3I-35    „   110-
" OtroCji 26-30     B    751-
OtroCji 22-25     „    56--
Damski Sevro    „   185--
Damski v barv.  B   19fip-
Damski lak        „   199'-
Moski izkravinc B  154'-
AVoSkiiztelGlinc .   163'-
Kupile takoj, dokler so
še nizke cenu in oglejte
si izložbc ter ogromno
zalogo v veletrgovlnl
R.   STERHIECKIj   CELJE.
; ei: Uradni "dttVt u»8reštega: ^eniija
tryorvev v Celju^ za claiie'v sodnein
oki'aju rogaškem se vrši v pandeljok,
dne 16. a,prida, 1928 od 9. do 12. ure
v Rogaitcu, hotel »Sporn«, in od 3.
do 5. ure popoldne v občLnski posiveto-
vadnici v Rogiažki Slat in t.
c Zveza jyrivatnili namieščencev v
Celju sklituje za danes, v petek, ob
8. uri zvečer v resitaivraicido Narodnega
damai člannski sewtainek.. Poroča tovariš
Jamniik iz Ljubljane.
c Zveza za injski promet v Sloveniji
ima svoj obeni zbor 20. aprila ob pol
11. dop, v dvorami trgmske zbornice
v Ljubljami'.
c Narodni poslunec g. dr. Lj. P'tvko
se udeleži dames sestamka ki'ajeviiio
„prganizaci.je SDS v Rogatcu ob 5., v
' Rogaški Slatimi pa ob 20. uri.
c Socijalno - demokratska stranka
ima juitri im pojuitrksujeiin svoj strain-
kin kongres v Bedgradu.
c Slaba kupöija s hmeljevkami. Iz
Vitanja porocajo^ da je bila Ietos vsled
slabo konjuiiikture za hmelj kupciiija s
bmeljevkami jako slaba. Dosedanja
leta so mogli lesui trgovci urodati na
desettisoce hmeljevk, letos pa je bilo
Svila.
Ce se s svilo pravilno postopa,
bo izdržala dolgo in se ne bo
potrga/a niti razpadla.
Radi tega ne sme priti v vročo
vodo, amoak jo ße treba nalahno
premečkati v ' mrzli raztopini
»RADIONA«.
Ker je »RADlON« izredno
sredstvo za pranje, je tak način
pranja popolnoma zadosten, da
svilo čisto ope re.
Po takem pranju se svila iz~
pere v mrzli vodi, a prvi taki
vod/ se doda malo kisa, da se
pokažejo barve v svojem pravem
sijaju.
Posebno   važno je,    kako   se
,     svila suši. Svilo je treba zaviti v
id     plat no   in  gladiti  z likalnikom,
ko je še malo v lain a.   Tako   bo
svila ohranila svoj sijaj.
zelo malo poivpnuševajija. Povprečna
wna za luniioljievkc jo znasaila 4 dinar-
jo.
c Podmženje krnlia so jo prk3dld
pojavljati po celi diraaivi. V Ziagrebu
na pr. se je podTažil črni kruh kar
56a celi'h 50 para, polubeli pa za 25
para pri kilograunu. To bode niepri-
jeten udarec; za vse siromavšnejiše pre-
bivails'tvo. Je res nekaj neverj.etnegar.
v nasi agrarni drzavi imainno gladu-
jooe Bosance i'n I)a*lmatinee im sedaj
(Iražjo moko in kruh ko v vseh sosed-
nill dr»a;va:h!
(• Sestdesetletnk'o svojega obstoja
bode slavila v nedeljo 15. t. in. ob 15.
uri pop. ljutomerska Čitalniica v ta-
niosnjüm Sokolskein doiniu. (jitalnica
ima krasiio uspevajoro ljudsko knjiž-
nioo.
c F.mt^i'n' .:agrebške rudijoixislajc
ojdvent) ciivrißjo. Zagrebska radiju-
postaija bode dajala od 14. do vkljiučno
21. t. ni. vso dela.vmike tri eimisiije in to
od 1.15 do 1.30, Ü. do 6.30 m 11. do
11.30, d'a dožene 'Oddaljcncsif prejema.
Lastniiki radijioaparaitov so naprošeini
za, yioroeilo, kako in s kakiim a para torn
so slisaii to oimiiisije.
c ArelaciJQjna GJavnem irgu. V če-
brtek, dne 12. t. in. je bil na Glavnem
ti'gu aretiran 15-letni brezposelni hla-
pec Alojz Maistnak. Fanta zaisLedujo
orožništvo  v  Laškem  zaradi  tatvine.
o Izgube in najdbe. Izgubljono: /Ja-
ta zapestnica, vredna 400 Din. Najde-
no: vreča s špecorijskim blaigom, naj-
dena na Kralja Petra oes'ti; dvojni
črni manišetni gumb z beliim kainnoan.
Niajdeni predineti sedobe na policij-
skem oddelkn si'eskega i>oglavarsva v
Geljn.
c Nocno lekarnisko shtžbor ima od
s'obote, dne';14t »t;. m. 'Ab'Vkl.nirn'o'pot-
ka, diie 20. t." m, lekarna »Pri orlu«
na Glaivintem trgu.
c Pri prosfnroljnem gasilnem drn-
xtvu v Celju prevzaitnie dne 15. aprila
todensfcp službo trotjfvod pöd'.'pöwlj-
•¦s'tvoni g. "Ed. Bamdeka.
' FRED V0JN0 je vri ruts vsaka go-
spodinja kuhala rzeno knvo borlisi
samo fdi kot pridutek. Thmes jo lah-
ko zopel uporablja, ker dobi v vsaki
trgovini pravo Žika v rdečih zavifkih,
ki nndi po izjavi zdravnikov najpri-
mernejsi. zajidrek za otroke in odra-
sle.
Mestno gledališče.
»Dogodiviičine vrlega vojaka Svcjka«.
Kakor srno že poročali, bo v krai-
kem pTemijera Ha.š.ko\egai »Švejkai«,
ki jo d'os/tej žel povsod, kjer se. je vpri-
zcril, velikainski uspeth. Šviejkove do-
godi'\ršči'ne \- swloviii voini bodo
vzbujale salve >sm>elia in. preprLčani
smo. da se občiinsivo že dolgo ni tako
»abavalo kot se bo pri tej igri. Mar-
sikdo se bo spomnjl na tli'pe m sivetov-
ne vojne, ki jib je saim noznal. im se bo
iz srea smejal zgoceinu sarka,zmu iüi
bridki. i'ronijii, s katero se pisaM} po-
sundiujio voj'ii'i im njemiitn. pried^tavi-
toljem. Kretenski obenst in naduti ka-
det, madžarski vojni liferaivt in k. k.
uvslniijaki špicelji, vojaški auditor in
»uc-eni« Rogimentsarzt. rawn.i tipi feld-
vobiov in drugi'h frmitniih iin zafront-
niih junakov in j'iinaki'nj: do,Ate pr-o-
cesija interesantnih filgu.r, med kaite-
rimi se siuče naiviibani »pucflek«
švejk. Iz ATsafce še tako zapletene si-
tuaciijie se zna pravočaisniO iizmuzniti
in vzbuja s svojio oriigimaJnostjo ves
veoer salve smeha. — Skušnje so v
polnem teku in bo premiijera niajibrze
prili'odnj' iedoni. Režijio vodi g. ravn.
V. Bratina., ki igra tudi gkvvno vlogo
Švejka. Ost ale we je vloge iigrajo gdo.
Lovreceva, Kawiceva, Šonče\a, ŽaJ)-
karjeva in gg. Gradišnik, Bole, Pfei-
fer, Pore, Marolt, Sadar, Žabkar in
dr. Offci'rj'i in vojaki nastopajo v pristr-
n.ib avvstrijskiih uniformali. ins'cenaci-
iii   bo   pavsetn   ori)j>iiinjikia. ter   bo   ves
' ! \ -liki samo en a pavza. Obe-
ia no iiani tuL'oj velozafnimiva pred-
stava.
Kino Gaberje
Petek 13. In sobota 14. IV.
Brlog greha
v 6 deianjlfcu
Občni zbor podružnice Jugcslovan-
ske Matice v CeSju.
Celje, 13. aprila..
\ceraj zveider je imela cöljska po-
družnica Jugoislovanske Ma;ti<ce svoj
redni letni obeni zbor. Iz udeležbe, ki
je bila prav pičla, je konstatirati, da
je zanknanje za to našo odlično
obrambmo organizacijo v stalnein po-
jemanju. Kje tičijo vzroki tej mlač-
•nosti? Spominj.armo se na svoječasne
iiiup'ozantne obene zbore, ko je bila ve-
lika dvorana premajhna. sedaj je pa
gostilniska soba prevelika. Treba bo
naüÄ'/Ptrfisd;)r3a-. &e''aäiTfte^^ira šdršp
javnost:    '   <•¦!   ::«:o-.o«m.-"-'-/   '*""   '"'¦¦'¦ >'r
Tajnisko poročilo, ki ga je podala
tajnicM gdč. Grudnova, očrtava sicer
tibo, a vendar plodonasno delo^podruž-
nioo. Odbor je iniel 12 sej, elanstvo,
ki jo bilo v zaoetku lanskega lota zelo
pielo, so jo dviignilo na 244, kar pa še
ni kakor no odgovarja razmeram v Ce-
lju. Koroški da'ii je dosegel sicer lep
moralen..a lc- slab finanp.mi uspeh. Nad.
vse prii-akova.nje je uspel RapalLski
dan dne 13. noivembra. Ta da.n. jo
vzplamt&l v sreih Celjanov odpoT'ni
dull borU»Tiostl proti krivioa<m in zati-
ranju tiašj^ bratov onstran meje in
agresivni poblepnosti. nevsecnega so-
seda.Jfodružnica se je udeležila po za-
siornikili poki-ajinskega zbora v Ljub-
Pri obolenju želodca, črev in nered-
ni ]M"obavi urejuje uporaba naravne
Franc-J ažofovo grenci'oe redno funk-
cijio prebavmib orga.nov in olajža do-
hod braaiilnib snovi v kii. Zdravni-
ška strokovnjažka minenja ugottavljajo.
da jo Franc-Jozefova grencica poseb-
no kori'stna ijudoiiK ki se malo gib-
ljejo.
Šiev.' 41.
»NOVA   DOB A«
Stran 3.
lja ii. na kalvrtiiri je bila sprejeta
sprememba pravil j/lede upraw. Mod
lei ova je odsoi iz Ccija odborniik po~
družuice g. prof. haic.
BlaigaJTiiško poročilo ff. Mirnika iz-
kazuje dohodk-ov 27.010 Din 93 p in
izdatkov 22.244 Din 44 p. Preosta-nek
znaša 4.706 Din 49'p.
Po od-abritvi vseh poračiil je Ml 1%-
v.oljen zopet stari.odbor pod predsed-
slvom #. Rafka, Sa.Imii-a. V odbor so
izvoljeii gg. Mirko Gruden. AIojz Luz-
ni'k, Avgust Drukar, gclč. Iv. Zupan-
cit'cva. Almira Grudnova, gg. Anton
Mimik, Giril Sadax, Ignac Gimpric, A.
ZrioKsok in cli*. A. Goričan, kot .namiöst-
iiica gdč. Milka Sepejeva. Pregledni-
ka ražmiov »ta. gg. Drago Kralj in F.
MravJjaik. Kot delegati za P ok raj in ski
obcni vzbor so bili dolooeni g.g. Rafko
Salmis, Ivan Frekoršek, Miirko Gru-
den. Franc Mravljak in gdc. Sepojova
in Zupiuičičevia.
VršUa se je še izčrpna debata o po-
življonjii podružnjce v tekocem letu.
na kar je pr-p.dscd.nik zaključil ta sicer
liiaiostevihio obiiskani, a po usebini
lepo uspeli abčni zbor.
Kino Gaberja
Peiek 13. ln sofooJa 14 IV-
Brlog grelia
v 6 dej^nilli.
m.                               -                                                     _______________
Sakoiska akademija v Ceiju.
Bliža se svetovna olimpijada v A<m-
stcrda-niu.. Kakor se je »Jugosl oven ski
Sakol« udiei-ežiiil zadnjie olknipijade v
Parian, kjier je odnesel prvenstvo, baiko
je »klenil »Jugaslov. SokoJ. Savoz« po-
.slaiti iudi v Amsterdam, svoje vrhuin-
.ske telovadco in lokrat tudi teloviadke.
Taka ek.spediici.ia je zvezanna seveda
z veli-kiwii stroški. Vladia nilma umie-
vaaija, za take zadeve in ni upaaija, ria
bi se dosegla subvencija za nasn so-
koLsko zatstopstvo na olimpijadi. So-
kolslvo je navezano tako iua lastaio po-
moč. Društva, že itak težko prenašajo
bremeruii, ki' j-ih morajo nositi v korist
c-ele sokolske organizacije iai zato bi
zaimogla le z najveejiimi žrtvaini pri-
spevatL k  stroškoin eksipedicijo.
V tem. težkem položaju je priiskočil
Sa'vezii nia pomoč- ».Ljlirbljanski Sokol-
matica'«, ki prireja sedaij spomladi po
večjrli krajih Slovt'ni'je sokoLsko aka^
dejniijt1, pri kateriih »odelujejo. njegovi
na.jbolj.si telovaidci in telovadke: Cisti
dobiček teili prii'ediitev pa je nani-einjien
»am^terdajniskeinai skladu«.
Bratc im sestre ter celokup.no So-
kclstvu naklonijeno občinstvo poziva-
mo iin yai>imo na telovadino akademi-
jo, ki se viiši v nedeljo, 15. aprila t. I.
ob 16. uri v celjskem mestnem gleda-
lisču. GLedaJksče mora biti do zadnje-
ga katička, zas.edeno, da s tern ne le
grniotaio, t.emveč tudi moralno pripo-
jnioremo k čiirn. siijadnejšemu uspehu
jiigoslov. '.sokolov v Adnsterdamiu!
Zdravo in na svidenje pri' akade-
miji!         '                             Dr.  M.
d Težka nesreča na Dravi. V torek
popoldjie je peljaJ 25-letni brodar
Franc ^fj^^ivrtčelnu s¦• :FcJblsi»jci\«jfa
otokct nad! Marjiboram na levi' breg
D'rave proli Kaaninici. Naložil je 400
kilogrampv seoia, poleg tega pa poleg
«?be že 9 1jiudi. Coin je n-a reki vsled
preobJozenoLsti zajel vodo in je utonil
brodar ^ann, poleg njega pa še gospa
Kristina. Planinšt-k, 14-letni želeanl-
öarjev sia Viljean Hauptrniaais kolarje-
va žena Marifja Levšnik vS 7 iin 4-lelno
hčerki^o, v«i i«. Maribora. Plafninško-
vi, Lešnikovi in Haiuphnanovi staaiu-
jejo v, eni h,i»i, Urbamova ulica št. 6
y Ma:ru>oru.
d 1'rm toča v Zaurehu. Vcoraj do-
poldne so imeli v Zagrebu hudo ne-
vihto. med katero je riadlo tudi liinogo
toc-p. ^kodt1 sedaj šc swoda ni. hiVö.
Mcstni kino. Petek \3- sobota 14.
in n-edelja 15. aprila-: »Ce te Ijnbim —
čuvaj se . . . /« (»Carmieo«). Velika
draana ci'gansko ljubezni v 10 deja-
njih po vetovjiozna-ni Bizeteovi operi
»Garmeai«. V glai^ih vloffah sloviita
krasotica Dolores del Rio (ciganka
Carmen),   znana  iz  volesiilma   »Vstaj-
je])jie«, in zna.ni iilmski uniietnik Don.
Alva.radio (poroönik don Jose). Diivne
scene iz ciiganskcga žL\ljenia v Špa-
niji.. Opera »Carnne.m« v i'ilinu! Lepota
tega fi'lima j>e nepopisna1,. — Od pon-
deljika 16. ap;rila naiprej se predviaja
kraljew^ka ljubav.na drama v 7 deja-
n}ii\.»Poročna noč«. V glaivmili vlogah
Lily '¦•Daunita., Harry Liedtte, Paml
Riiohter i.n Ernst Verebes/ -^r- Predna-
znamilo:   »Sr.  Francisek AsWti«.
Kino Gaberje. V pettek 13. in sobota
14. apriila »Brloy greha* v 6 dejanjih.
— V nedeljo 15. in pondfiljok 16. apri-
la »Tom Mi'x« (Teksaski. jezdec). Ve-
lika pustolovscina v 7 rtej. V glavni
vloigi Tom Mix.                           375
Hrrie'jarjem   in   gg.   poverjenikom
^Smeliar8kega društva!
Jvaikor wsaiko žliVo bttjo, kat'erieiga
predcasno im oea-iiior.no izkar^šeiaimo.
za'oenj-a liiiraiti, tako se zgodi tudi
himieljiski rasstlini, katero spomJadi. pre-
obložimo, to se pravi. kateri pustimio
preobi.]iiio stevdilo poganjkoA'.
Pravilo »o gla.si: Po jakosti poganj-
kov se ravna tudi njiih. stewlo, ki jifo
privezujeimo k drogom. Torej v nai-
slabšem slučaju le enega, pri krepko.j-
šiili pogaiiijikih dva in pri zelo ki'epkiih
tri. Ötiir.H* poganjkL se DU^scajto le v
prav redki'h slucajiili, zlaisit'i taiiri,, kjier
jo zermlja i>rvovrstne kaikovosti in je
rastlina izrod'iio bujtna in zdrava.
Slabotnii rastlini puscati tri do istirl
po.gčinjke je nasiniKsel.no. nittsmiselno jo
pa tudi, krepkhn I'aistlinaim puščati le
eden ali.4va poganj'ka.
Vsaik hmelijaT mora .svoje limeljisre
nataincno poznati in se pri določihi trt
s'trogo držaii pra.vila. Slabotni hrinelj s
slirimi trtam-i bo rodii proniaJe, krepek
pa z (Mio ali d.vaniia trtama predolge
kobule. G. BM Kralj iiz Št. Ilja pri
Veleiiju je prišel do lDrepricanja, da
mora svojerini linielju pust'iü usako le-
to po stiri trio, ako hoce m'idelovati
kobule nornialne velikosti. A to no
velja za vsadcega hmeljarja!
Kobula, kakr.šniih ,si želijo prekupci,
naj bo 13K»—4 cm dolga-, naij hna.než-
no rebro, goste luskine, innogio lupu-
lina, fin aromas svetlo zeleno barvo im
naj bo bre-z zrnja ali .sojuen.
MnniloM-a leta je bilo Hinelj. drušho
naprošcn.o, naj pošlje Jnneljjsfke-gia ke-
bra raiziirini' znantshxMi'iikom i(n Hmio-
Ijarjem na oigled, ker ga le-ti še niiso
videli.
Hmelj. dii/štvo wd torn prašnjaim ni
inoglo uMret'Js ker ga ni hnelo na ra.z-
polago. Povodom letošnjo rezLtAie b.me-
Ija se je pasrečiio g. Fr. Turnšku iz
Brega pri Polzeli dobiti liiaved^nega
škodJjihica' v rake. G. Turnšek ml. je
kebra izročil Hm. dr., ki ga dra.ge vo-
lje pokaže iiiitexesentoim. Škodljivoc
Kpada Hied riilokarje, je 14 man dolg\
4 mini širok in je lemno-rjave barve.
llinjeljarji se vnovi'c opozarjaj'O im
naprošajo na veslno zaisledovanye vseh
himeljskiih  skodlj ivcev,
Ker se bode izredixagla^Tia sikup&cir-
na. v ,svrhiO izpremiGimbe drustvenfiui
pravil vrsitla^inespca maja. t. 1., se gg.
powrjioin-i^if vljiud-no n;i,prp,šajo, da čim
: preje niaberejo claiiiarkio in vpožljejo
naibiralne pole.
HmeljarsJiO dru&tvo v Žnlcu.
Goapodaptttvo.
g PospeSevanje tujskega pro)neta.
Rek-lama in propaganda val>ce, po- i
•sebno pa rekhnma za hoteLska pod.- !
jeitja^ letovišea,, fcopališča, z/draviiližča.
itd. je postala v ča«u današnje po-
ostrene kionkunience tudi na tuj.sko-
pramotnem polju s'tviar, ki zaJiteva te-
nldji-tega proueavanja in izkuženoaiti.
Reklainm, kakor plakaiti, slike, vinje-
te in «tjikele, diagrams itd., je brezpo-
gojno potrebna. Ta reklama wa je zve-
wina z ogromnimi, stroškis ki iznosijo
znaiten ods'totek režijiskiih izdatkov
podjiötjia, Zaito je treba zelo dobro pre-
rnisliti, kaiko naj se jo placira. Uvi-
devnemu podjelniiku bi bilo odveč
])ovdarjati še posebej, da ta tujsko-
proiiiiüiliia razstava nudi zelo steviJnim
obiskovaTcern velesejiina dobro orijen-
tacijo in izbiiro Lcitiošnieiga in nadaJjno-
l«tn«ga letovižča oz. oddiha. Terni'iöi
letosnjciga vel&sejmia je kot nalašč za
to. V,sako pasainezno letovlsče itd. do-
bi svoj paseben oddelek, kjer bo lahko
raizsia\-!iilo vsvoj tujsko - propagandni
inaitenjal. Ge bodo v,s-i naši obrati, ki
so odvisni od tujisikega uroniela, znali
upostevaiti ozir. izrabiti to irgiodinn j>tm-
liko ter bodo razstavili na tvej ra.z-
stavi svoje prospekte, fotogiiafije, slii-
ke, modele in druge tujisko-propagand-
ne spise, simo uverjeni;, da se bo s to
prireditvijo znaitno dvigniil tujkski pro-
met pri nas. Za sitvar vlajda živahuo
zanimaiije in bi znalo, ker je prostor
za to razsta.v.0 omejen, kmalu anianj-
kati pras'tora. Radi tega nrtj se iinti»-
resenti čimpreje prijavijo uradu vele-
sejma v Ljubljani.
6(njižei#nc»sf»
k Knjige Vodnikove družbe za lelo
1928. Na obcnein zboru, ki se je vržil
dne 31. marca t. 1. se je določilo, da
izda Vodnikova družba sv,oji;m clan am
v letosnji jeseni siedete knjiige: 1. Vod-
niikova. pratii'ka za leto 1929. Njena
vsebina bo tudi leitas jako pestra im
zani'iniiva. Okraišena bo z mncnginni slir-
kainui. 2. Fran G.ovekar: »Olga.«. Po-
\x'Sil je zajo-ta iiz burnega žiivljenja po-
vojnili let, ko so bile razburkane naj-
i-aziirnejso s'tra;stv in ko se je zivljenje
v meat ih dn na doželi raizvdjalo v do-
slej pri nas neznanili .smereli. 3. Fran
Matičič: »Na rnrlvi sftraži«. Zgodovin-
ska P'O\xvst je zajoita iz dobe, ko so so
naši piTcLniki boje,va]i za svojo svobo-
d,o s krvoloeniirii/i Turki'. V asp red ju
poves'ti stoji glasoviifti junak Herbart
Turjašiki. Povest bo zanimala zla.su
široke si oje. 4. Ivan Laih: »V boju za
.Tugoslaviijo«. Desetletnieo ustanovil-
\e naše državo hoöe prosla'\iiti Vodiii-
kova družba s to knjdlgo, ki bo raizvi-
jala dogodke od leta 1904 do 1918.
Okrasena bo z mnogimii slikami. Za-
ni'rniA' književni progra;m, ki bo gotovo
zadov'olj.iil vsaikogax. naj ^'lzpodbudi so
one prijatelje lepih in zan.imiiviih
knjig, ki dosedaj še niso uristopiili k
Vadii'ikovii1 družbi, da store to visaj so-
daj. Oben em pa naj bo vzpodbuda
vseni poverjenikom, da ciimrprej kon-
cajo nabiiranje clanov; naj na/pno vise
sile, da diosežo Vodmikova družba lotos
vsaj 2().(K)() clainov. Knjiige bodo vred-
ne, da se jih nattiisne v kolikor nnogočo
\isoki nakladii. Vsako leto s© je doso-
daj dagajalo, da se je prav mnogo lju-
di pi'ii'gla'salo za elane še le poiteni. ko
so knjige že iizšle in so se morali zar-
dovoljiitli .samo s 3 kng"igaan,i, ker je
bii'Ia pratika vedno oddana;. Da se fro
lotos no ponoivl, naj ¦ pri stop iij.o k družbi
takoj. Zlaisti naj se zgla.sij'o pri po-
vei'jeniiki-h vsi dosedanji člani, ce se
niso pristopidi za leito 1928.
r Česki olnsk na dimajskem rolov-
zu. Iz Pra'ge porocajo, da obišče pra-
ški župan z nekaterimi obcinskimi od-
borniki v kralkem Beograd. Na po-
vratku so misli oglasiti na Dunaju in
tuipraviti. oficijelen obiwk pri dunaj-
skern župan/U  (ki je sedaj socijalLst).
r Težku železniska nesreča v Pari-
su. V Parizu je zaivazil brzovlak Pari,s
¦—Boulogne v poštni vlak. Nasu»eča se
je zgodila. na ta iiaičin, dia jie imelpošl-
ni vilak nekoliko zamiude im. jie odpo-
\lN?dala jedna kretnica. Posledlice te ne-
si'ece &o bile strašne: bilo je 16 mrtvih
iii 33 ranjienih^ od teh 17 težko ranje-
nih.
r Nemški letaler na poln v Ameri-
ko. Nemški stot'nik Koebl je v sprem-
stvu iriskega poveljndika avfaviMtmiimv»
neobrauube.Fietzirfliau^Vv^a .vč#r.aj\zju-
itraj na acroplanu »Bremen« nastopil
let v Änneriko. Gela Neimčija pričakuje
z napetostj'o uspeJi tega poleta.
Reklamne objave.
R Revnuiüzem (zahva.lna ii\zjiava).
V'oleuceneanii g. dr. I. Rahlejevu, Beo-
grad, Kowovska 43. — Obvieseam Vais,
da je moa hčerka takoj, ko sumo jo
za,čeli zdraiviti z Va-sim lekom, olwu-
tUiV, tfiniog'O manjše tpgamje v zglobih.
Zato sem pritporocil Vaše cenj. zdra-
viilo Radii'O Bailsaanliika. tudi druff.ilm,
ki bololiajo za revmatizmom v kosteh.
Moja liöerka je dva cela rneseca ne-
premiöno ležala v posteifi, todia danes
j'e, po uporabi prve stekleniee Va'sega
leka, vistaJa, za kar se imami zabvo-
lit:i edino Bogu in Vani. Še entkrat se
Vaim zahvalj ujem ter belezim s spo-
«tovanjem Anton Zoretič, Jelenje,
kbr. 2, 28. I. 1924. — Lek Radio Bal-
Miinika izdeluje, prodaja in razposilja
po poczclju laboratorij Radio Balsa-
mifai dr. I. Rahlejeva, Beograd, Ko-
sovska 43. I)obi se tudi v vsaki boljši
lekarni in drogeriji.
Stanovanje
Jcuhinjo in dve sobi, fšče miren gospod
sarno od hišnega gospodarja. Naslov:
Krznarstvo, Gosposka ul. 14, Celje.
Krwjaski afelje
za dame in  gospode
Joško Bizjak, CeSje
se   je   pre&elil   na   Kraija
Petra cesto 16 I,  nad Strupijem.
Priporoča   se   za   pomladansko sezijo.
Cene znižane.
Clipaščinskfi posestva
se da v naj em. Proda se tudi lepa
<enodru2inska hiša z velikim vrtom pri
Celiu. Naslov da B r e z n i k, Celje,
1                    Dolgo polje 1.                   2
„Ruso"
trajni    kodri
nedesegljivi!
EDVARD   PABDASOH
Celje, zraven hotela »EVROPA«.
Klauirji in pianini
svGtovnih'i^ozemskiht^rcft,
po znižanih cenah vedno
vzalogi. Uglaševanje in vsa
popravila    strokovnjaško.
i|M.Ropas, Oelje
Oglašujte f
CELJE
Zaloga
oljnatih in suhih barv,
lakov, firneža,
karbolineja,    čopičev,
cements
i. t, d.
Lastni mlini na elektr. pogon za oijnate barve in lake.
Stran 4.
»NOVA  DOB A«
Štev. 41.
Žena in njena hojai
Neki duhoviti Franco* trdi s Plemenitosf žene spoznaS
po njeni hoji. Ritem, elasticnost, si$ui*en kopak so po*
sebnosti   žene,   ki noče,   da   se io šteje  rned   poprečne.
Palma-kaučuk-pete
Vam dajo sSguren In elaitiičen feorak.
Na cewlj* s ftraimcoftkSmi petami Vam wsuafe cavljai*
pričvrsti   «towe,    tanke   PALMA-LOUIS   pete«
|l||J|iB||_   iz vseh rudnikov in
rrSllfflll   najboljše vrste
1 1 VIIIVI}      dobavlja   in do-
stavlja     najcenejše
FrayijO Joftt, Celje. AleksandrovanM
Vajenec
za steklarsko obrt, izdelovanje ogledal in
brušena stekla, se sprejme takoj pri »Kn-
staliji«, Celje, Prešernova ul. Sinovi želez-
2             ničarjev imajo prednost!     ___ 2
Na pljucih bolni!
Na tiaoce je ozdrawtjenih !
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi hranütvi
ki je mnoge rešila. Zamore se upo~
rabiti pri vsakem načinu življenja
in pripomore, da se bolezen hitreje
premaga. Ponočno potenje in ka-
šelj prenehata, telesna teža se
dvigne in polagano poapnenjc do-
vede bolezen do prestanka.
Resni možje
v zdravniški znanosti potrjujejo
izvrstnost moje tnetode in sogla-
šajo z uporabo te metode. Cim prej
se prične s takim načinom življenja,
tern bolje.
Popolnoma zastonj
dobite  mojo   knjigo,  iz  koje boste
zvedeli,  kar  je   potrebno.   Ker  bo
moj založnik v celem snmo
10.000 komadov zastonj
razposlal,   pišite   takoj,   da   boste
tudi   Vi   med  srečnimi  prejemniki.
GEORG FULGNER, Berlin-Neuköln,
Ringbahnerstrasse No. 24. Odd. li.
Üedno urejen LOKAL
pripraven za trgovino in obrt, se odda
s 1. majem. Najemnina nizka.   Naslov
v upravi.
Jedilnica
črna, iz trclega lesa, dobro ohranjena
ter razno drugo pohištvo po nizki ceni
naprodaj. Sp. liudinja St. 45.      2-2
P. n. občinstvu
na znanje!
Speci/amo izdelovanje
vseh vrst finega mehkega
in škrobljenega moškega
perila po men In dunajskem
kroju priporoča c. občinstvu
konfekcija
moškega perila
M. S. 3>ajh
Celje,  Do/go po/je 9 a
Wila  Winter)           52-36s
HMELOVKE
par vagonov, se še dobi pri tvrdki ERNEST MARINC, Celje,
Zrinjskega  ulica St. 4.   Odda  se tudi iz  skladišča  manjša
koliČina po znižanih cenah
Mirna    uradniška    družina   (3   osebe)
išče stonovanje
s 1. majem v Celju ali bližnji okolici.
Ponudbe pod Sifro »I.maj« na upravo
1                          lista.                        3
Največja isbirn trpežnega novcga
pohiStvaiz trdega in mehkegalesapritvrdki
„MARMOR"
v  Celju,  Goapaska   ulloa St.  25.
Gospodinje!
uporabljajte za čiščenje:
parlceta, Eif3olejay pies
kastih taS9  pohiätffas
šip i*d(. savno
„ K 0 M E T", tekoci vosek
ki je najizdatnej§a, najcenejša in naj-
bolj^a politura za tla. Čiščenje ž njim
je brez truda. Zahtevaite ea v trgo-
vinah ali direktno pri Drag,.ŽM'OARIČ,
10           Celje, Javno skladišče.          4<S
Izposodite   si elektrlčni aparaf !
iozgios licitQGije.
iSlavieaisko plainjinsiko drušitva, Po-
.savska podružnica v Zidaaieirn mostu
}>o zgradila na gori Lisci (nad Sevn^
co) iiovo plani'nsko kocp ter ^klicuje
lein potom za daa 22. aprila t. 1. ob
li. uri v kolodvorski restavracLji po-
stajtj Zidani most licitaiciiio za oddiajo
vseh tozadeviiih gradbeniih del skupno
z nabavo gradbeaiega m.ateri'jala.
Intereisefliom so vsi poigoji kiikor
tudr gradbeini načrt na vpogiled in.
ra^polago od 15. aprla t. 1. naiprej pri
t. c. potlružničn-oim naöelniku, šefu po-
.staje Zidani most, g. Basi.
Zidani most, cine 12. aprila  1928.
Al. Baša I. r.
t. č. načelnik.
I. Uran I. i.
t. č. tajnik.
Iščem vdovo, ki bi irnela
mizaFsho obrt.
Dobi   za    to    brezplačno    stanovanje.
Naslov v upravi.
Bromofoni in plosce
iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi
plošče   «His Master's Voice»   in  «Columbia«
katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo
proti gotovini in po zelo ugodnih  obrokih pri
Boricop 8 ksftovsels, Celje
knjjiiga?*r*;a In veBeti-gowina » papSw*|^mt
pisatttimR in B*H»alnimi predmefi.
Za kfesijo it. 4
Kiepapsfvo
in naprava strelovodov.
Pokravanje  streb   in
Vod«iv0diie
InStalaoije, naprava modes no-
higijeničnih kopalnih sob,
klosetov in aciSravstv. naprav.
Vsa   v to stroko spadajoča popravila  se izvršujejo ločno in solidno ter po konku-
renčni ceni.  —   Proračuni brezplačno.  —   Za vsa nova dela se prevzame jamstvo.
Pri jni) Swnta wA ziw v Celju
Cankarjeva ul. St. 11
priporoča  svoja  izvr-stna   namizna tea« odbvana-
«OPtimentna   V.INA vseh vrst v sodih in steklenicah
po zmernih cenah.    "Wl         W**    Vzorci na sazpolago !
Delaj, nabiraj in
hrani, varčevati
se ne branil
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri               varčuj v miadosti,
...                               .                       -.         .         .  r   i*         da stradal nc boS
stavbeni in kreditm zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu      v starostü
I.ASTNI DOM
Obrestujehranune   f$t\   O            Večje  stalne vloge po dogovom najugodneje.
viogepo   O   \2    O         Jamstvo  za  vloge   «ad  2,000.000  Din.
Marl]ivost,tre2nost     Pri n.loibi *ne«fca do SO DI« se dopl nabiralnik na dom.        ^ ^^   ^
*ZS2ZLZ   pjsarna v Celju, Presernowa ulica 6.
Hajuečja zaloga In samopradaja ™^: naipripragnBjüih
DTTdl   lC AleS ""«"™kc „WAFFENRAD"
Mm    -^LJ ^mtfWLM*     JLSL^JML^^Ifcw   ysa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno
12 mesecev garanciia     Ccna od 1600 Din naprcj.            zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila
'                                                                        _„           š+f%                tuJin izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno.
An   NEGERj   Ceije9   GOSpOSka   UleCa   32i            Največja reparacijsk« delavnioa.
Cene znatno znižane!
Vsi   stroji   so   za
vezenje   pripravni.
POUK v vezenju
ZASTONJ.
Tiska in imdaja Zvezna Oskarna. ¦—. Odgovorem za izdajatelja« tißkarno in redakcijo Milan Čelina V Celju.