glasilo delavcev to same
Novoletne čestitke
Glavni direktor »lavko BAJEC
Kako čas hiti naprej! Že se približuje novo leto, 1980 in z njim slo-od starega. Nehote se ob tem dogodku ozremo nazaj na vso prehojeno pot starega leta in se vpra-•jarno: kaj smo naredili, doživeli, kako smo poslovali in kako smo bih uspešni ,v realizaoijd naših skup-hm in osebnih programov. Hkrati Pa že z veliko skrbjo in novimi programi gledamo v leto, ki prihaja. . ^ Zelo prijetni so občutki, če nam Je y letu, ki se izteka, uspelo ures-hjčiti programirane naloge v celoti ah vsaj v pretežni metli.
Leto 1979 je bilo za našo delovno organizacijo razgibano, dinamično ln tudi zelo uspešno. V tem letu ?rno dokončno realizirali program Vgradnje proizvodno skladiščnih Prostorov, modernizacije tehnološkega procesa, proizvodnje, fci smo ga zadali in tudi začeli v letu
Ravno tako ugotavljamo, da bo-'ho naš srednjeročni plan razvoja
1976 — 1980, uspešno končali do konca leta 1980.
Uspešni 'poslovni rezultati, ki jih pričakujemo v letu 1979, so posledica naše investicijske izgradnje, modernizacije tehnološkega procesa, pravilne poslovne politike in tržne usmerjenosti. Vsekakor pa je za tako uspešno realizacijo poslovnih rezultatov zasluga vseh delavcev naše TOSAME, ki so s svojo prizadevnostjo, čutom odgovornosti in zavestjo vsakega na svojem področju dela in delovnega mesta do-prinašali k uspešnemu poslovanju. Uvozne restrikcije so nam prizadele veliko težav, vendar smo jih u-speli s prizadevanjem vseh delavcev in samoupravnih organov uspešno rešiti. V drugem polletju smo izvozili za 100% več naših izdelkov, kakor v prvem polletju in si tako preskrbeli potrebne surovine in reprodukcijski material za nemoteno proizvodnjo.
V TOŠAMI tudi nismo pozabili na osebni in družbeni standard naših delavcev, oboje smo razvijali glede na rezultate našega poslova-
****X5fc*************5i«***5i« *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
51«
5K
51«
516
51«
516
516
51«
51«
51«
516
51«
51«
51«
516
51«
51«
*
51«
51«
516
516
SK
51«
51«
516
51«
Mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v letu
1980
g uredniški odbor,
samoupravni organi in družbenopoliti-
51«
51«
516 51«
51«
516 51«
S
5K-
% čne organizacije
sk	i
51«
51«
516 51«
51«
51«
5K 51«
*
:«
:i«
51«
X
se
51«
5i65ie5i65i65i65ie5ie5)65l6Si65i65l65i65i65i65i65i«5i65!65i65l65i65!€5!6
1515 516 5K51« 51«51« 5S 515 51«51« 51« 51« 51« 516*516 516 516 51« 51« 51« 51! 516*516 515 3(« 51« 516 516 515*51651« 516 51651« 516 5K 5(6 51« 516*51«516516 516 5K 51« 5l6*Si**5l«5(«5l«5t:5K**5(« 5|« 516*51« 5K 516 516 516516 3(6 5165K
(Nadaljevanje s 1. s tirani)
nja, osebnega prizadevanja in dviga življensikih stroškov.
V	TOSAMI pričakujemo leto 1980 v tehnično-tehnološkem pogledu, tržne usmerjenosti in poslovne politike, dobro pripravljeni.
To leto bo za našo delovno organizacijo leto istabilizaaije in temeljitih priprav za nadaljnje poslovne odločitve v naslednjem srednjeročnem obdobju. Naša največja naloga bo pripraviti realen strednje-ročni plan za obdobje od 1981 do 1985. Nadaljnja samoupravna organiziranost, kakor tudi ureditev dohodkovnih odnosov med delavci v Tosami, pa mora biti med prioritetnimi nalogami. Samoupravljanju moramo posvetiti več pozornosti, kakor tudi delegatskemu sistemu Celotno naše delo bo moralo biti usmerjeno k dvigu produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja, zboljšanju kvalitete naših izdelkov ter povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza.
Ob koncu starega leta se toplo zahvaljujem vsem delavcem, samoupravnim organom, političnim organizacijam in najožjim sodelavcem za uspešno medsebojno sodelovanje.
V	novem letu 1980 želim vsem delavcem naše delovne organizacije mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov!
direktor TOZD Saniteta LESKOVEC Janez, dipl. oec.
Prišel je čas, ko za trenutek odložimo delo in si drug drugemu zaželimo polno mero sreče in uspeha. To je tudi čas, da se ozremo na dosežene uspehe v minulem ob-
dobju in napravimo nekaj načrtov za prihodnost.
V TOZD Saniteta so se v letu 1979 bistveno izboljšali rezultati gospodarjenja. Lepi uspehi so doseženi pri povečanju proizvodnje in produktivnosti, znatno pa so izboljšani tudi finančni rezultati. Navedeno dokazuje, da so se gospodarno izkoristile nove kapacitete in u-činek katerih, so povečale tudi višje cene.
V prihodnjem letu moramo predvsem izboljšati organizacijo dela, pospešiti realizacijo inovacijskih predlogov in kar je najvažnejše, razvijati (samoupravni delegatski sistem in izboljšati .informiranje delavcev.
Vsem delavkam in delavcem se zahvaljujem za tovariško sodelovanje in pomoč pri realizaciji nalog in iskreno želim vsem skupaj srečno in uspešno Novo leto.
direktor TOZD Filtri CERAR Franc, ing.
V	poslovnem letu, ki se izteka je bilo več različnih ivplivov, ki so mimo naše volje usmerjali poslovanje.
V	posameznih obdobjih so bili ti zunanji vplivi tako močni, da je obstajala nevarnost, da z letnim planom postavljeni cilji ne bodo dosegljivi.
Neizvršen izvoz v polletju je tako zmanjšal prouzvodinjo, da je intenzivno delo v zadnji tretjini leta ta izpad nadomestil.
Računamo, da bo Gospodarski tivnost kot družbeno priznano merilo za boljše delo je primerjana z letom 1978, narasla.
Pri tem pa moramo upoštevati, da med letom ni bilo aktiviranih
kapacitet, ki bi povečale proizvodnjo.
Negativna devizna bilanca, ki pesti državo, ne prizanaša tudi poslovanju TOZD-a, ki je močno odvisen od uvoznih surovin, ki jih na tržišču Jugoslavije ni.
Proizvodnja za naslednje obdobje v normalni višini bo mogoča samo s trajno preusmeritvijo v izvoz, s 'tobačnimi tovarnami pa se bo treba dogovarjati o deviznem pokrivanju uvoza surovin.
V obdobju, ki se izteka smo za eno leto zrelejši za tvomo delo v vseh delegacijah. Sami delegati in vsi, ki z njimi delamo pa ugotavljamo, da obdobje, ki je pred nami zahteva več in boljše informiranje delegacij, več strokovnih razlag gradiva delegatom, da ob letu ne bomo kritični samo do delegatov, ampak do vseh, ki so jim dolžni pomagati, pa tega ne store.
Doseženi finančni rezultati leta 1979 'so dobri, omogočajo nam, da planirane dlje v letu 1980 in naprej izpolnimo, predvsem v smereh, kjer bomo dosegli najboljše rezultate.
Naložbe zadnjih obdobij v TOSAMI že dajejo pozitivne rezultate, naložbe ki jih načrtujemo po tozdih pa naj bodo sad spoznanj, da moramo v prihodnosti vlagati še več domačega znanja v investidje, da moramo graditi na tehnologijah, ki so tržno zanimive.
Če nam bo uspelo s temi vlaganji zagotoviti trajno socialno var-noist zaposlenih v TOZD-u, kar lahko računamo na prizadevnost vseh, tudi strokovnih služb s tem pa potrdimo že .večkrat 'izrečeno misel, da s skupnimi močmi mi delovnih nalog, ki jih ne hi uspešno rešili.
Tako načrtovane in uspešno rešene naloge pa so porok za dobro delo, zadovoljstvo na delovnem mestu in v sredini v kateri živimo.
Vsem delavcem v TOSAMI želim SREČNO, ZDRAVO in USPEŠNO NOVO LETO 1980.
Gospodarski načrt za leto 1980
Priprave za izdelavo Gospodar-skega načrta za leto 1980 so se za-9ele šele koncem avgusta 1979, kar Je nedvomno zelo pozno. Vzrok za taksno zamudo že v samem začet-i u lahko najdemo v tem, da je bito v prvi polovici leta 1979 potreb-"° Pričeti z rebalansom plana za to let0, kar se je zavleklo v drugo Polovico julija 1979. V juliju je morala planska služba poleg izdelave rebalansa sodelovati še pri Načrtu Proizvodnje in storitev v vojni, kar Je zahtevalo nadaljnih štirinajst dni . ^-Sledil je čas dopustov in tako ni. bilo mogoče pričeti s planira-nJem za leto 1980 pred kancem avgusta 1979. Vsem omenjenim težavam navkljub pa smo uspeli izdelati I. del Gospodarskega načrta oo istem času kot eno leto nazaj, čeprav se je plan za leto 1979 za-Ccl Pripravljati že v začetku julija £sne šele koncem avgusta kot le-
Ker je I. del Gospodarskega načrta za leto 1980 že pred nami, si pajprej poglejmo njegovo vsebino m pomen, potem pa še ocenimo perspektivo naše DO v letu 1980, ■ki Ih a ^ predvidevanj, izraženih v delu Gospodarskega načrta.
V vsebini I. detla Gospodarskega načrta najdemo predvsem odgovore na vprašanja kot so:
koliko delovnih dni imamo vpri-___ nodnjem letu na razpolago,
~~ kakšna je razporeditev deflovne-___ j=a fonda po mesecih,
~~ koliko posameznih proizvodov predvidoma potrebuje tržišče v __ Prihodnjem letu,
~~~ 'kolikšno proizvodnjo načrtujemo
__Po posameznih izdelkih,
kakšne in koliko surovin za to _ Proizvodnjo potrebujemo, koliko ljudi je potrebnih za re-__ njjzacijo zastavljendh ciljev,
?-h so cilji za prihodnje leto ambiciozno sestavljeni ali ne.
Pomen odgovorov na tovrstna vprašanja nam je lahko dokaj hi-r° .lasen: v teh odgovorih se dz-azijo omejitve:
~~ časa,
~~ trga,
^ Proizvodnih kapacitet,
~ obratnih sredstev in delovne sile.
v Odgovor na zadnje vprašanje pa e Pomeni oceno ambicioznosti pla-aa za prihodnje leto v primerjavi ^Proizvodnjo tega leta. I. del Go-Podarskega načrta nam potemtakem pomeni do podrobnosti definiran akvtir odvijanja poslovnega Procesa v prihodnjem latu, (ki je v rem delu izražen le v naturalnih nn°tah, v II. delu pa bo še dodatno ovrednoten.
Pomembnost odločitev, izraženih v I. delu Gospodarskega načrta je očitno dovolj velika, da jih je vredno še pred finančnim ovrednotenjem (ki je precej zahtevno) širše obravnavati v okviru posebne javne razprave. Prav zaradi tako odločilnih momentov se v naiši DO že nekaj let sprejema letni gospodarski načrt v dveh fazah.
Če želimo ocenjevati ambicioznost naših načrtov za leto 1980, bo najbolje, da jih primerjamo z ocenjeno proizvodnjo leta 1979. Za ta namen je seveda potrebno ovrednotiti plan za leto 1980 in realizacijo plana leta 1979 po enakih ocenah. V naših primerjavah smo se poslu-žili zadnjih cen letošnjega leta.
Po teh primerjavah sodeč bo proizvodnja DO Tosama leta 1980 vrednostno za cca 7 % večja kot leta 1979. Pri tem se bo proizvodnja TOZD Saniteta povečala za 3,7 %, proizvodnja TOZD Filtri pa za 22,7 %. Tako pomembno povečanje proizvodnje v TOZD Filtri bo seveda povsem zasedlo razpoložljive ka pacitete za proizvodnjo filtrov. Do potrebe po tolikšni proizvodnji filtrov pa je prišlo zaradi izrednih izvoznih zahtev, -saj naj bi bil izvoz filtrov v letu 1980 vrednostno še enkrat večji kot bo predvidoma v letu 1979. Ker po drugi strani tudi domače tržišče postavlja svoje zahteve, je končni rezulltat itega skoraj za 23 % večji plan leta 1980 od realizacije leta 1979.
V TOZD Saniteta pa -so do Skoraj 4°/oHnega povečanja pripeljali dokaj različni Vplivi. Pri tkamih ovojih se ocenjuje kot zelo realno 6% povečanje proizvodnje. Elastičnih ovojev bo proizvedeno za 10 °/0 manj kot leta 1-979, ker nas zadnje čase bremenijo precejšnje zaloge teh izdelkov, pa tudi na trgu ni iz-gledov za večje povpraševanje po
teh artiklih. Tkalnica širokih tkanin tudi letos s svojimi kapacitetami ne bo mogla zadovoljiti vseh predvidenih potreb po teh tkaninah, zato bo spet priskočila na pomoč tkalnica v Senožečah, ki bo za nas proizvedla 3 milijone m gaze in 1.326 tisoč m -tetra blaga. Poraba gaze pa se bo v letu 1980 preusmerila predvsem v proizvodnjo toom-pres, ker vlada na trgu največje povpraševanje ravno po tem artiklu. Proizvodnja priročnih -lekarn bo zaradi razmeroma visokih zalog in 'slabih prodajnih obetov v prihodnjem letu precej zmanjšana. V zvezi z izdelki, ki se dokončno oblikujejo v Konfekciji I, je potrebno omeniti še to, da bistveno povečan delež izvoza povzroča zaradi nizkih cen, ki jih v izvozu dosegamo, tudi nižje ovrednoteno proizvodnjo tega organizacijskega dala. V latu 1980 se pričakuje tudi znatno večja proizvodnja netkanaga -blaga, katero se bo uporabljalo tudi za nekatere nove izdelke poleg že obstoječih.
Struktura proizvodov mikalnice se bo z letom 1980 nekoliko spre-meniila v korist izdelkov, ki ne zahtevajo posebne obdelave v belilni-ci. Xz tega -razloga bo bčlilnica v prihodnjem letu nekoliko manj obremenjena, vendar bo še vedno (potrebno delo v treh izmenah. Ker mikal-nica prehaja v svojem proizvodnem programu na zahtevnejše in s tem dražje proizvode, se to v naših primerjavah pokaže v obliki 10 %-nega povečanja nasproti letu 1979.
Zaključimo lahko, da v leto 1980 stopamo z dokaj realnim planom, ki ne predvideva pretirano večjega obsega proizvodnje, pač pa postavlja za cilj določene strukturne premike, ki predstavljajo predvsem prilagajanja 'koriščenja naših kapa-citdt potrebam trga. Zanimivo je vprašanje, kakšen vpliv bodo imeli ti strukturni premiki na finančni rezultat. Odgovor na to vprašanje pa nam bo dal II. dd Gospodarskega načrta za leto 1980, ki bo predvidoma izdelan v marcu prihodnjega leta.
Marjan Mlakar, dipl. oec.
Projekt »JOA« - nakup opreme v ZDA
Tosama je pri osvajanju novih izdelkov napravila 'korak dalje. Konec leta 1978 je bila podpisana pogodba s firmo »JOA« o dobavi linije za proizvodnjo higienskih izdelkov za nego otroka. Z uvajanjem ameriške tehnologije povečujemo sicer število naših dobaviteljev opreme, kar predstavlja večjo skrb za strokovne službe, vendar s tem
uvajamo sodobno tehnologijo, ki nam nudi nekatere pomembne prednosti v proizvodnem in komercialnem pogledu.
Firma »JOA« je ozko specializirana v izdelavi opreme za proizvodnjo higienskih izdelkov. Oprema te firme je poznana na vseh konti-
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. strani) nenitih. V Evropi proizvajajo higi-enslke izdelke za nego otroka vsi pomembnejši proizvajalci na opremi dobavljeni od firme »JOA«. Sedež firme »JOA« je v manjšem kraju Sheboygan Falls, ki ima 45.000 prebivalcev. Mesto je bilo včasih naseljeno s številnimi Slovenci in Nemci, kar se občuti še danes.
Namen našega obiska pri firmi »JOA« je bil določen z nailogo prevzema opreme pri dobavitelju. V času službenega obiska pri firmi smo proučili tehnično izvedbo linije in ugotovili, da je ta v skladu s pogodbo o nakupu. Sodelovali smo pri testiranju materialov, katere smo predhodno poslali v ta namen dobavitelju opreme. Zbrali smo vse podatke ,za montažo, saj bomo montažo linije .izvršili sami.
Po detajlnejšem pregledu celotne linije ter obrazložitvi delovanja po-
sameznih sklopov in delovanju linije v celoti, smo ugotovili nekatere posebnosti v konstrukcijskih rešitvah in seveda tudi posebnosti kot sistemske razlike ameriških normativov od naših. Menimo, da te razlike ne bodo predstavljale pomembnejših problemov pri vzdrževanju opreme.
Z večjo pozornostjo smo spremljali testiranje naših osnovnih materialov. Natikano blago iz naše proizvodnje je povsem primerne kvalitete za predelavo, prav tako tudi higienski papirji našega dobavitelja. Tako lahko z gotovostjo vključujemo v proces proizvodnje surovine, ki .se delno izdelujejo v Tosami oziroma so dostopne pri domačih dobaviteljih. Nekatere surovine, ki se uporabljajo pri novem izdelku bodo sicer v začetni fazi dobavljene še iz uvoza, vendar
se že dogovarjamo z domačimi dobavitelji o možnosti nakupa le teh pri njih.
Oprema, ki nam jo dobavlja firma »JOA« je izdelana dokaj solidno na tehnično visoki ravni, kar daje upanje, da bomo z investicijo dosegli postavljene cilje.
V tem času je oprema utovor-jena na jugoslovansko ladjo, ki pluje v luko Koper. Po planu bo ladja prispela v Koper zadnje dni v decembru.
Strokovne Službe intenzivno pripravljajo vse potrebno za pričetek montaže in poizkusni pogon.
Vsa dela v zvezi s tem projektom potekajo organizirano, terminsko vsklajena, zato upamo, da bo tudi preostali del naloge uspešno zaključen.
Vodja razvojno-teh. sektorja Franc Peterlin, dipl. ing.
Po petih
V letu 1974 je delavski svet potrdil investicijski program izgradnje proizvodnih in Skladiščnih prostorov. Dolgoletna želja, da se organizira sodoben postopek izdelave gaze in ovojev v primerriih delovnih pogojih ise je pričela uresničevati. Gradnja tkalnice je postala pogoj za uvajanje sodobnejše tehnologije.
Minilo je le 5 let in tkalnica obratuje v prostorih, ki so brli prvič v Tosami grajeni namensko v skladu s tehnološkimi zahtevami procesa tkanja.
Vključitev sodobne opreme v tkalnico predstavlja veliko tehnološko prednost, zagotovljeni so primerni delovni pogoji. Žal je v proizvodni proces vključeno še vedno nekaj zastarele opreme, zato moramo v prihodnje težiti k temu, da preostali del starejše opreme zamenjamo v skladu s pričeto modernizacijo.
Imel sem namen opozoriti na nekatere probleme, ki se javljajo pri izbiri opreme. Pogosto se v praksi dogaja, da najprimernejša oprema nii vselej tudi dostopna. Najpogosteje so ovira predpisi o uvozu opreme.
Z vključitvijo visdkoproduktiv-nih brezčolničnih statev v tkalnico gaze je bilo potrebno celotno teh-nofloško predelavo tkanin obnoviti in vslkladiti zmogljivosti. Večja investicija, ki je sladila tkalnici je bila potrebna v belilnici in to nakup belilnega aparata za beljenje tkanin, zamenjava dotrajanega sušilnega stroja za tkanine. Vsaka dn-
letih
vesticija je bila zahtevna tako s stališča službe, nabave in montaže. Pri tem pa so strokovne službe z velikim razumevanjem reševale vse probleme in pasamezniiki so se v tej rekonstrukciji prizadevno vključevali v delo.
Tudi konfekcija je vključila v proces predelave gaze nova avtomata za izdelavo kompres. Na izdelavo kompres je konfekcija prešla ze pred leti po nakupu opreme v Franciji, nato je sledil nakup opreme iz Nemčije in poslednja oprema je bila dobavljena iz ZDA. Že to dej-
stvo kaže na to,d a je nakup avtomatov za predelavo gaze v kom-prese otežkočen, ker ni izdelovalcev tovrstne opreme. V novejšem času je firma BAUDA v Avstriji razvila nov tip avtomata za izdelavo kompres.
Torej s tem kar imamo opre; me za izdelavo komipres v Tosami od raznih dobaviteljev v glavnem razpolagamo tudi ob naslednjem ntlkupu. Novi nakupi so predvideni, zato se bo potrebno v širšem strokovnem krogu dogovoriti in objektivno oceniti prednosti posameznih tehničnih izvedb ter se tako odločiti tudi ob naslednjem nakupu.
Vodja razvojno teh. sektorja:
Franc Peterlin, dipl. ing.
Kaj je s kvaliteto naših izdelkov
V	zadnjih mesecih smo se pogosto srečevali s pojmom »kvaliteta«, ki označuje merjeno ali pa tudi ocenjeno vrednoto vsakega izdelka. Kvaliteta v bistvu spremlja izdelek vse od njegovega osnovnega sestavnega dela pa do potrošnika, k! ga po enkratni ali tudi večkratni uporabi zavrže, istočasno pa la-nko ugotavlja ali je bil z njim v celoti zadovoljen, ali ima pripom-nc- Če je z izdelkom v celoti nezadovoljen ga reklamira. Vsaka re-tciarnacija je resno opozorilo, da z našimi končnimi izdelki ni nekaj v redu.
V	tem sestavku bom skušal os-'.cfliti nekaj glavnih vzrokov, ki vodijo do kvalitetnega ali pa tudi nekvalitetnega izdelka. Vsak od navedenih vzrokov lahko popolnoma neodvisno od drugih povzroči negativno oceno za končni izdelek.
plavni vzroki za izdelavo nekvalitetnega izdelka so:
~~ vhodne surovine __ tehnološki postopek
delavci, ki upravljajo stroje in
__ delajo na fazah predelave
delavci, ki nadzirajo proces pre-
j*°glejmo, kako lahko izključujemo Posamezne vzroke.
Vhodne surovine bomo lahko v ccji mciri izključili iz dnevnega re-ce bomo izvršili sledeče ukrepe: Določili spodnjo mejo ustreznosti vseh vhodnih materialov, iz-delali interne standarde in le te vključili v dogovore oz. pogodbe
__ oaših dobaviteljiv,
bralno vzdrževali stike z dobavi-tslji glede ustreznosti kupljenih __piaterialov,
Reklamirali in v zadnji fazi zavračali nekvalitetne materiale, takoj moram pripomniti, da je ji1 tem področju že narejen prvi
Tehnološki postopek — ima lah-];? tu^* neposredni vpliv na kva-teto izdelka. V primeru, da postopek ne zagotavlja uspešnih rešitev j .Potrebno le tega preurediti do stopnje, da bo primeren. Sem 'j^dda tudi tekoče vzdrževanje stro-t v,_ ki mora zagotavljati nemoteno ^tzvodnjo kvalitetnih polizdelkov
Delavci, ki upravljajo s stroji in "taterialom:
V tej skupini postane glavni vzrok za nekvaLitetni izdelek človek s svojimi bolj ali manj slabimi lastnostmi. Vsak si mora v svojem delokrogu prizadevati, da bo te slabosti čimbolj obvladal.
Pri tem so važne predvsem:
—	osebne lastnosti posameznika
—	vpliv okolice
—	odgovornost za delo in delovne
priprave
—	priučenost delavcev
Pri osebnih lastnostih mislimo predvsem na natančnost, vestmOst in prizadevnost, ki morajo prevladovati pri opravljanju del. Ce teh lastnosti pni delu nimamo, lahko pričakujemo reklamacije, ki se nanašajo predvsem na količine in kakovost polizdelkov ali izdelkov. Okolica lahko vpliva na posameznika za vsako kvalitetno izvršeno delo.
Odgovornost za delo in delovne naprave mora biti prisotna v vsaki naši samostojni odločitvi, saj istočasno z vsako zavestno nepravilno odločitvijo prevzemamo glavni del odgovornosti za vse posledice.
Priučenost delavcev ima tako kot ostali faktorji velik vpliv na končni izdelek. Zato se mora vsak, ki delo opravlja čim temeljiteje pripraviti na opravljanje del in v skrajni sili zahtevati od neposrednega vodja, da ga o morebitnih nejasnostih pouči.
Delavci, ki nadzirajo proces predelave morajo imeti izražene predvsem dobre lastnosti, saj le na ta način lahko zagotavljajo:
—	povečan nadzor nad delom
—	popolno odgovornost za odločitve pri spremembah določenih ustaljenih norm
—	da so neposredni proizvajalci poučeni o pravilnem delu
—	da Ukrepajo ob ugotovljeni nepravilnosti pri procesu nastajanja izdelka.
S povečanim nadzorom v veliki meri izključujemo nastajanje nekvalitetnih izdelkov oz. polizdelkov, zaradi tako imenovanega človeškega faktorja, če namreč ne nadziramo ali kontroliramo redne proizvodnje .polizdelkov ali izdelkov so reklamacije lahko dnevni pojav.
Na vsak način moramo nuditi vsakemu neposrednemu proizvajalcu potrebno znanje, da bo delo, kli mu je zaupano, tudi kvalitetno o-pravil.
Menim, da smo na tem področju še vedno precej šibki in da moramo izobraževanju na delovnem mestu posvetiti mnogo večjo pozornost. Ukrepanje ob ugotovljeni nepravilnosti je potrebno zato, da napak ne ponavljamo. V kolikor določen .ukrep, kli ga izberemo ne reši nastalega stanja, je potrebno izbrati strožjega, ki ga v skrajni fazi predpisuje tudi pravilnik o disoi-plinskii in odškodninski odgovornosti.
Na vseh ravneh sd moramo prizadevati, da bomo zagotovili tako valdteto naših izdelkov, ki bo v največji možni meri prispevaj a k ugledu naše delovne organizacije.
Jože Podpeskar, dipl. ing.
Nekvalitetno navit zvitek Micropora
Inventivna dejavnost v letu
1979
Pri spremljanju dogodkov nas sredstva dnevnega obveščanja preko radia, televizije ali časopisa u-smerjaljo v varčmejiše trošenje materialnih dobrin, katerih je na razpolago vise manj. Te dobrine in e-nergija so ivse dražje in vse težje jih je dobiti na domačem in svetovnem tržišču.
Prisiljeni smo razpoložljiva sredstva racionalnejše trošiti, iskati možnost, da z manj ali cenejšimi materiali zadovoljimo svoje vsakodnevne potrebe.
Razmere nas silijo, da se tudi v privatnem življenju, doma, obnašamo inventivno, da izbiramo čim cenejše možnosti, da gospodarno izkoristimo denar ea kritje vsakodnevnih nujnih potreb.
Tudi proizvodnja, od priprave surovin, do faz predelave in skladiščenja se nam na prvi površni pogled zdi popolnoma urejena, če pa zaposleni na svojem delovnem mestu kritično opazujejo proces dela, lahko ocenijo, da se da pri obstoječem stanju še marsikaj spremeniti in izboljšati.
Vse te ispremembe, obstoječa stanja in predlogi za izboljšanje v proizvodnji in izven nje, so predmet inventivne dejavnosti.
Te spremembe so lahko koristni predlogi, tehnične izboljšave obstoječe proizvodnje, so lahko izumi, njihov osnovni namen je, da ceneje gospodarimo, da ustvarimo več dohodka.
V letošnjem letu so zaposleni v TOSAMI, prijavili enajst predlogov za novosti in spremembe v tehno-
^et predlogov je komisija s pomočjo strokovnih služb rešila, šest predlogov pa strokovne službe še rešujejo in niso Obdelani, do take mere, da bi bili lahko uvedeni proizvodnji.
Šest prijavljenih, vendar še nerešenih predlogov iz leta 1977 in 1978 je zahtevnejših, obravnavajo predelavo odpadkov z drobljenjem, spremenjen način pakiranja VIR vložkov, spremenjen način pakiranj a sanitetnih izdelkov, izdelavo tamponov, Gipsone, izdelava sterilne gaze, novi Vir.
Rešitev teh predlogov je vezana na spremembo farmakopeje, na o-svojitev določenih atovih tehnoloških sprememb posluževanjn obstoječe opreme, nekaj predlogov pa je treba v TOSAMI v tehnično razvojnem sektorju opredeliti kot prednostne naloge in jih rešiti v programih dela strdkovnih služb.
Pri ocenjevanju predlogov ali tehničnih izboljšav, ki so jih prijavili zaposleni v strokovnih službah smo Člani v komisiji večkrat v nejasnem položaju. V pravilniku je rešeno, kaj vise spada v opis del in je delovna naloga, pri ocenjevanju prijavljenih predlogov z različnih področij, pa komisija ovrednoti vsak predlog, ki ni omenjen v programu dela službe za tekoče leto.
Za vse rešene inventivne predloge ni bilo mogoče ugotoviti čiste gospodarske koristi, prihrankov, o-
SjtpoT. '
cenimo jih lahko na nekaj deset starih milijonov, tri itehnične izboljšave pa so v enoletnem postavanju omogočile 75 milijonov S-din, čiste gospodarske koristi. Izplačane nagrade avtorjem obsegajo samo majhen del teh več ustvarjenih sredstev, večji dohodek, ki je bil ustvarjen z inovacijami, je omogočil vsem zaposlenim v TOSAMI 'tudi višje izplačilo osebnih dohodkov.
Avtorji v letu 1979 nagrajenih inventivnih predlogov An tehničnih izboljšav so:
—	ing. Rožič Franc: avtor snemalca zanke z nosom in lovilca vot-Ika pri igelnih avtomatih
—	štrukelj Stane: predlagatelj spremembe odvijalca transportnega trdku na mikalnikih
—	'Kamin Pavla: je predlagala, skupina:	Svetlin Janez, Stupica
Franc in Volkar Ivan, pa je predlog luiknanja stripa delno spremenila in (realizirala
—	Kerč Miha: predlagal nov način obdelave zobnika — ležaja pn vrtenju košare
—	skupina avtorjev: Jamšek Franc, Kočar Pater, Kosirnik Franc, Tomažič Stane, pa je predlagala spremembo zavornega sistema na strojih HAUNI.
Franc Cerar, ing-
Delegat v samoupravnih organih
Velikokrat povdarjamo pomembnost delegatskega sistema v naši samoupravni družbi. Predstavlja idealen sistem prenašanja informacij na seje posameznih organov in sklepe le-teh naizaj v bazo. Pravim idealen zato, ker ga zaenkrat še vse premalo uporabljamo v praksi.
Ko v neki sredini izvolijo svojega kandidata-za predstavnika nji; hovih mnenj, se najpogosteje niti ne zaveda vse odgovornosti, ki jo s tem sprejema. S svojo udeležbo na sejah naj bi po njegovem že bila izpolnjena vsa njegova naloga. Vendar je to daleč od delegatskega sistema, ki ga poskušamo uvesti v našo družbo. Pri vsakem prejemu vabila naj bi se sleherni delegat posvetoval v svoji bazi o mnenju, M ga bo zastopal pri posameznih točkah dnevnega reda. Pa se pošteno vprašajmo! Mar jaz sam delam tako?! Odgovor najbrž ni potreben.
Na seji naj bi delegat ne zastopal svoje, kot se na žalost vse prevečkrat dogaja, temveč mnenje vseh (Nadaljevanje na 8. str.)
Inovatorji pri delu
(Nadaljevanje s str. 6)
Vsakoletno srečanje upokojencev
—	obujajo se spomini na doživetja v Tosami
—	z zanimanjem si ogledujejo razvoj DO	(Foto: A. Stare)
Sklepi samoupravnih organov delovne organizacije in TOZD Filtri
GOSPODARSKI ODBOR Službena potovanja_____________
Odobri se službeno potovanje v Avstrijo in ČSSR in sicer pri Birmah Transakta, Zdravotnicke zasobova-ni in Medika ter Ort man in Rau-scher. Potovanja se bodo udeležili tov. Slavko Bajec, Janez Rozman in šofer osebnega avtomobila Capuder Albert. Namen potovanja je pogovor s češkim,i kupci za izvoz v letu 1980.
Odobni se službeno potovanje v Turčijo k turškemu monopolu TEKEL, ki se ga bo udeležil tov. Janez Babnik, vodja komercialnega sektorja, namen potovanja pa so razgovori glede plačila izvoženih filtrov.
Odobri se službeno potovanje v Holandijo dn sdcer k firmi M61nly-cke z namenom rešitve reklamacije. Udeleženci in datum potovanja bodo določeni naknadno.
Pregled izvrševanja nalog po sektorjih
Člani Gospodarskega odbora so pregledali poročila o izvrševanju nalog sektorjev v DSSS. Sklenjeno je bilo, naj se ponovno pripravijo poročila, iker niso primerjana s programom posameznega sektorja.
DISCIPLINSKA KOMISIJA__________
Disciplinska komisija je na svoji seji obravnavala naslednje kršitve delovnih dolžnosti: nevestno izpolnjevanje delavnih nalog, prekoračitev pooblastil, povzročanje nereda in pretepa.
SKUPNI DELAVSKI SVET___________
Sprejem samoupravnih sporazumov
Sprejme se Samoupravni sporazum o postopnem prehajanju in oblikovanju na ekonomske stanarine. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec, glavni direktor.
Sprejme se Samoupravni sporazum o ustanovitvi Enote za upravljanje s .stavbnim zemljiščem in vključitve Enote v SKIS občine Domžale. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec, kot delegat pa bo Tosamo zastopal tov. Janez Dimic.
Nagrajevanje
Sprejme se predlog Komisije za nagrajevanje za dopolnitev sprememb ovrednotenja dela in delovnih nalog pleskarja in sicer iz 13 v 14 kategorijo. Sprememba velja od 1. 8. 1979 dalje.
Nabava osnovnih sredstev
Za ureditev delovnih pogojev za novo zaposlenega sodelavca v komercialnem sektorju se nabavi pisalna miza s stolom v vrednosti
5.000,	— din.
Za .potrebe Ekonomsko planskega sektorja se nabavi namizni elektronski računski stroj v vrednosti
15.000,	— din.
Glede na povečanje enot Civilne zaščite, se odobri nakup 10 kom. oblek CZ v skupni vrednosti 15.910,-din.
Za potrebe organiziranega odvoza -smeti, iki ga bo izvajalo komunalno podjetje, se nabavita dva kontejnerja v vrednosti 60.000,— din.
Za potrebe finančno računovodskega sektorja se odobrijo sredstva v Višini 59.420,70 din za -nakup dveh elektronskih ikaikulatorjev, 1 kom. pisalnega stroja, dveh pisalnih miz, omare in treh vrtljivih strojev.
V vrednosti 4.000,— din se za potrebe uvozno-izvozne službe nabavi 1 kom pisalne mize.
Zaradi dotrajanosti obstoječega kopirnega stroja Rank Xerox 660 se nabavi novi kopirni stroj Xerox 2202 v vrednosti 215.000,— din.
Za pripravo slikovnega gradiva za Tosamo in za slikovno dokumentacijo se nabavi 1 kom. fotoaparata Praktica z bliskavico.
TOZD FILTRI
DELAVSKI SVET
Sprejem samoupravnih sporazumov
Sprejme se samoupravni sporazum o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980.
Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zagotovitev -materialne osnove za delo SISEOT SR Slovenije.
Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec, glavni direktor.
Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije.	S. Graiš
(nadaljevanje s 6. strani)
sodelavcev, ki so mu z izvolitvijo izkazali neko zaupanje. To pa je težko, kajne delegati — samouprav-ijaJci? Kritiko svojega delovnega okolja vzamemo kot kritiko lastne osebnosti in sestanek se spremeni v vse drugo, kar naj bi bil.
Ravno tako naj hi bilo pravilo za delo delegatov poročanje o poteku seje in sklepih, kS so bili-sprejeti, nazaj v bazo. Za to nam največkrat zmanjka časa, ali pa preprosto poguma, ker bi se izkazalo, da nismo nastopali v skladu z željami baze.
Zopet vam, dragi delegati, po^ stavljam retorično vprašanje! Ali ravnate itako? Sicer se ne morem pohvaliti z dolgoletnimi izkušnjami v naši Tosami, vendar sem le ant krat prisostvovala sestanku neke delegatske baze, kjer je delegatka ravnala talko, kot od nje vsi pričakujejo.
Z veseljem bi jo imensko pohvalila, vendar moj namen ni hvalisanje posameznikov, temveč le upanje, da mi bo -malce uspelo obuditi nekatere iz otopelosti.
Ko pa smo ravno pri delu delegatov, hi se rada dotaknila še neke pereče -zadeve, kar se tiče sestankovanja. To je udeležba na samih sejah. Nemalokrat se dogaja, da moramo izaradi sklepčnosti zadnje sekunde iskati po delovni organizaciji posamezne člane, ki sicer so v tovarni, vendar ne pridejo na sejo iz samo njim poznanih vzrokov. Ne bi bilo težav, če bi -bil tovariš delegat odsoten, vendar če je v tovarni, se od njega pričakuje točna udeležba, mar ne?
Sprašujemo se čemu -toliko časa porabimo za sestankovanje, vendar če realno pomislimo, bi bili sestanki vsaj za četrtino krajši, če -bi bila pravočasna in polnoštevilna udeležba.
Nikaikor ne pričakujem, da boste od danes vedno točni na sestankih, da boste zastopali mnenje svoje sredine in posredovali povratne informacije, temveč samo upam, da se boste zamislili nad svojim ravnanjem in se vprašali: »Ali sploh sem -sposdben za delegata?
S.	Graiš
S sej skupščin
TEMEUN/l delegacija zbora združenega dela
V skladu z družbenim dogo-rj|?Pm ° skupnih osnovah in me-, ?a podeljevanje priznavaloine vcS:e^encem NOV in drugih vojn ei-ti - e Predlog Odloka o družbeni vn- 1 23 udeležence NOV dn drugih J*1 ter za njihove družinske čla-e naslednje pomembnejše spremembe in dopolnitve:
borcem NOV, ki imajo pri-Pesdbno idoibo 'le v enojnem in i . Itei' izseljencem v taborišča . aktivinim sodelavcem NOV, ki ni-j .m^elJ^ljaU dobe, komisiji pa so ,J5.va znana, naj bi se odprle mo-
znavainme.ninega podeljevanja P1'*' ne u- upoštevanju priznavalni-čni n?J, m se upoštevali vsi mese-m dohodki upravičenca dn njdho-7ftna*-Za-, nca iz tekočega leta, ra-tistih, ki se po posebnih pred-P^th ne štejejo za dohodek. stj , Pri. ugotavljanju uipravičeno-i7 v0 priznavalnine se za dohodek o/ Kmetijske dejavnosti upošteva 40 /o Katastrskega dohodka iz prej-
rav^8^ ieta’ kar Je v povprečju u-sn; notezeno z 2-kratnim katastr-
Pism dohodkom P° dosedanjih pred-
mZT,,če .bilo treba zaradi spre-šči. de so^iatno-ekonomskih okoli-7nP upravičencu stalno priznaval-ti občutno zmanjšati ali ukini-> ztasti če temelji ukrep na dejst-presežka premoženjskega cenzu-k ne. Pa na upoštevanju starosti, ma /’ni; zasiug uživalca, se izjemo-a zadrži priznavalnina še vnaprej Dri^a- m znesku, če bi po presoji nit,. '1-06®3 organa znižanje ali ufci-
Posledic1^0 Za uživa^ca negativne
kT družinski člani umrlih in pad-io “orcev dn aktivistov NOV ima-nini>rav^co občinske priznaval-; (re.s9 pridobitno nezmožni in l^mjujejo ostale pogoje iz Od-
a ~~ upravičencem-ioskrbovancem mov počitka, ki jim pri poravna-rt-iT^jnske oskrbnine ne ostane od uonodkov 50 ,% vsalkokratnega mej-nrff zneska najnižjiih pokojninskih tL JemkoV, se lahko podeli pomoč do	Pdra^o v višini razlike
mejnega zneska in ostanem dohodka.
'Predvidevajo ise sledeče spre-mbe urbanistične dbkumentaci-
Jc.
n T: 'tovarna Mlinostroj Domžale n,, paga povečavo industrijske co-«i ' Predvideva se povečanje zapo-8finn i od sedanjih 210 na 750 do skp dc'avpev. Povečanje industrij-n„7 uone je možno, ker se površine 4ir,laJaJ0 v ooui ikmetijskdh povr-Predvidenih za urbanizacijo. Ne-‘ rnosti onesnaževanja zraka ni. DES Ljubljana, TOZD Elektro-
servisi je naročil elaborat za povečanje cone na Področju. Zemljišče je komunalno skoraj docela opremljeno. Obrat je v pogledu varstva pred hrupom neproblematičen.
— SKIS Domžale in KS Trzin sta pobudnici za razširitev stanovanjske zazidave na območju Trzin — Mlake.
— Dve spremembi zazidalnega načrta se predvidevata tudi v Mengšu (Zavrti in MS-5).
—	v skladu z idejnim projektom kanalizacije za Domžale med cesto Ljubljana — Celje — Kamniška Bistrica je izdelan investicijski program nove razrameniilne in globje kanalizacije.
Izdelan je tudi investicijski program ojačitve vodovodnega sistema Domžale.
V zvezi s temi spremembami se predlaga sprejem Odloka o sprejetju urbanistične dokumentacije. Dokumentacija je stalno na vpogled na oddelku za urbanizem, gradbene zadeve in koanunaine zadeve skupščine občine Domžale dn na Biroju 71 Domžale.
3.	Komisija za kmetijstvo pri IS Skupščine je na svojih sejah ugotovila posledice neurja in toče. Ugotovili so prizadetost posameznih kultur po različnih območjih in na podlagi prijav pripravili program sanacije.
4.	19. decembra 1979 bodo vsi zbori skupščine SRS obravnavali poročilo o uresničevanju zasnove SLO v SRS ter predlog za izdajo Zakona o SLO in DS. Poročilo obsega razvoj in stanje posameznih sestavin SLO od L 1976 do 1979.
— TO (teritorialna obramba) — v organiziranju enot TO je dosežen velik napredek. Najštevilčnejši del predstavljajo enote v krajevnih skupnostih in OZD. Pri usposabljanju kadrov se daje velika pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju, izboljšanju starostne strukture ter vključevanju mladine in žensk v enote TO.
—	pri narodni zaščiti je dosežen velik napredek pri organiziranju in delovanju, manjši pa pri usposabljanju za učinkovito in smotrno izvrševanje nalog pri varovanju pogojev dela, družbene lastnine in varnega življenja delovnih ljudi in občanov.
—	v enote civilne zaščite je bilo ob koncu lanskega leta vključenih skupno 11 % vseh prebivalcev SRS. Štabi in enote CZ so pomanjkljivo opremljenei, velik napredek pa se kaže v graditvi zaklonišč.
—	trenutno poteka druga faza izgradnje republiškega in pokrajinskih centrov za obveščanje lin alarmiranje. Centre je danes že mogoče uporabiti v primeru elementarnih nesreč, ker so vanje povezani vsi mamodobni sistemi obveščanja
in zvez, vključno z radioamaterskimi organizacijami.
—	v obrambnih pripravah gospodarstva in družbenih dejavnosti je težišče na zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje oboroženih sil, CZ in drugih dejavnikov SLO ter za preskrbo prebivalstva v vojnih razmerah, zlasti na področju energetike, industrije, komunalnih dejavnosti, kmetijstva in zdravstva.
—	upravni organi igrajo veliko vlogo v LO zlasti v medresorski koordinaciji in v izvajanju posebnih obrambno zaščitnih strokovnih nalog.
—	nabor in vojaškomobilizacij-ske zadeve postajajo vse bolj sestavni del siplošne kadrovske politike, v katere izvajanje ise aktivno vključujejo DPO in drugi družbeni dejavniki v občinah in KS.
—	zaradi velike potrebe po obrambnih kadrih je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo organiziran visokošolski študij SLO.
—	naloge, zajete v planskih dokumentih se zaradi pomanjkanja sredstev, konkretnih rešitev in projektov ne uresničujejo povsod dovolj učinkovito. Financiranje temelji na samoupravnem združevanju sredstev v TOZD na podlagi družbeno ovrednotenih programov. Pri tem pa še ne sodelujejo dovolj samoupravne interesne Skupnosti.
5.	V skladu z določili Zakona o ljudski obrambi in drugimi navodili je bil izdelan predlog Odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite, katerega bistvene novosti so:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela imajo na izbiro, ali ustanovijo splošne ali pa specializirane enote CZ.
—	konikretno se določa, katere enote CZ se morajo ustanoviti v temeljnih in drugih OZD ,ter samoupravnih organizacijah in skupnostih ter kateri samoupravni organi so jih dolžni ustanoviti.
—	enote ustanovijo tudi komunalne, zdravstvene, veterinarske, gasilske m druge družbene organizacije in društva, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in premoženja.
—	štab za OZ mora imeti na razpolago strokovne kadre, tehnične in druge naprave, opremo, prostore in površine za reševanje ljudi in premoženja ter odpravljanje posledic vojnih akcij in nesreč, kar mu morajo zagotoviti temeljne in druge OZD, samoupravne organizacije in skupnosti ter občani.
6.	Na osnovi določil zveznega zakona o ljudski obrambi je bil izdelan predlog Odloka ZIS o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno radiacijsko, biološko in kemijsko zaščito pred vojnimi akcijami. Določena je vrsta in količina iteh sredstev. Kot rok za nabavo teh sredstev se predlaga za
(Nadaljevanje na strani 10)
občane 31. dec. 1983 (oz. 1985), za temeljne in druge OZD, samoupravne organizacije in skupnosti ter za zasebne delodajalce pa 31. dec. 1982.
Kot minimum obveznih sredstev se šteje: pnvi povoj, zaščitna maska, zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo.
7.	Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale je sprejela večina udeležencev, ki so se zavezali, da bodo v občini Domžale uveljavljene ekonomske stanarine v letu 1985 in sicer vsako leto povečane za 24 %, začenši z letom 1979. * v
TELESNA KULTURA
Osnutek smernic plana za obdobje 1981 - 1985
Osnovni interes delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture je športno rekreativna dejavnost. Zato bo TKS v prihodnjem letu usklajevala vsebinska in organizacijska vprašanja na tem področju.
TKS je do zdaj po svojih močeh pomagala sofinandirati Osnovnim šolam športne objekte predvsem z namenom razvoja atletike
v občini Domžale. V občini je organiziranih 34 telesnokultumah organizacij v 21 različnih panogah v 12 krajevnih skupnostih. Do naj-nujnejših športnih objektov naj bi prišle tudi ostale krajevne Skupnosti.
Osnovni cilji telesnokulturnc skupnosti za obdobje 1981 -1985 so:
—	vsaka KS naj bi imela vsaj večnamensko asfaltno ploščo,
—	povečati strokovni kader,
—	organiziranost naj se izboljša,
—	večji poudarek naj se da množičnosti,
—	s primernimi pogoji bomo dosegli tudi večjo kvaliteto telesne kulture.
KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE Program kulturne skupnosti Domžale za leto 1980
Skupnost bo omogočala in pospeševala tiste vrste kulturnih dejavnosti, dri bodo približevale kulturne dobrine čim večjemu krogu ljudi. Med drugim bo sofinancirala izdajo Občinskega poročevalca, podprla delovanje Občinske matične knjižnice, organizirala bo gostovanja poklicnih in amaterskih gledaliških skupin ter posvetila posebno pozornost grobeljskim koncertom, poleg tega pa bo še vnaprej organizirala, podpirala dn omogočala delovanje tudi drugim panogam s področja kulture.
Osnutek družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev za financiranje objektov družbenega standarda za obdobje 1981 -1985
S tem DD se zagotavljajo sredstva za izgradnjo oz. vzdrževanje objektov družbenega standarda s področja kulture, telesne kulture in otroškega varstva. Podpisniki se zavezujejo, da bodo združevali sredstva v ite namene v višini 1,5 % od bruto osebnega dohodka na podlagi sporazumov TKS, kulturne skupnosti in Skupnosti otroškega varstva. Podpisniki so samoupravne organizacije in Skupnosti.
M. G.
Ob izidu dveh domačih knjig
Kulturna skupnost in Občinski odbor ZZB NOV je letos izdala dve knjigi »POMNIKI REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V DOMŽALSKI OBČINI« in »ZBORNIK OBČINE DOMŽALE«.
Prva je posvečena 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, druga pa 20-letnioi izoblikovanja sedanje domžalske občine.
Zbornik občine Domžale obsega 440 strani, sestavljen pa je iz dveh delov. Prvi del sestavljajo referati s prvega znanstvenega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini (maj 1977, Domžale). Uvodni del vsebuje prispevek tov. Jerneja Leniča o pomenu in namenu publikacij ter prispevek prof. dr. Ignacija Vopeta o
poteku omenjenega znanstvenega posvetovanja.
Referati prvega dela prikazujejo razvoj in zgodovino območja, ki danes pripada domžalski občini.
Osvetljena je arheološka podoba domžalske občine s priloženim zemljevidom vseh arheoloških nahajališč. Analiziran je urbar zemljiškega gospostva Jablje iz 18. stoletja, zanimiv pa je tudi prikaz nekdanjih gospostev, hišnih posestnikov, ulic in hišnih številk od 19. stoletja do leta 1955. Ne manjka tudi zgodovinski razvoj domžalskega območja, v 19. stoletju, z Vidika kmetijstva in neagrarnih panog, upravni razvoj občine od začetka 19. stoletja do leta 1941, seveda pa ni pozabljeno slamnikarstvo, simbol Domžal. Velja pa seveda omeniti razvoj delavskega in ljudsko-frontnega gibanja,
posebnosti vstaje v kamniškem partizanskem okrožju leta 1941, polom okupatorjevih načrtov, zlasti na področju šolstva, uprave in kolonizacije ter .pomen krajevne zgodovine NOB. Vse te referate so prispevali: arheologinja Mirina Zupančič, profesor dr. Ferdo Gestrin, Tone Ravnikar, dr. Jože Žontar, prof. dr. Vasilij Melik, Katica Kobe-Arzenšek, prof. dr. Miroslav Stiplovšek, prof-Ivan Vidah, dr. Tone Ferenc in prof. dr. Metod Mikuž.
Drugi del Zbornika osvetljuje nekatere značilnosti razvoja sedanje domžalske občine po osvoboditvi leta 1945, ko so: razvoj prebivalstva, razvoj občine kot družbenopolitične in samoupravne Skupnosti, gospodarski razvoj od leta 1965 do 1975, komunalna in stanovanjska izgradnja z varstvom okolja, razvoj dejavnosti in delovnih organizacij ter seznam OZD in poslovnih enot v občini Domžale.
************************
************************
Knjiga je zelo zanimiva tudi po slikovni plati, saj je v njej okoli 200 fotografij skic in zemljevidov.
Knjiga Pomniki revoiucionainne-ga delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini obsega približno 230 strani. Izpričuje skrb za ohranitev pomnikov in razvijanje 'tradicij revolucionarnega delavskega gibanja ter opisuje poglavitne značilnosti razvoja NOB na domžalskem območju. P<> sabna zanimivost pa je osrednji del, kjer so fotografije 97-tih spomenikov s komenitarjem — komu so posvečeni, kdaj so bili postavljeni, dogodek, ki ga predstavljajo itd. Nekaj fotografij je tudi iz sosednjih občin.
V prilogi je zemljevid naše občine z vrisanimi pomniki in možnimi potmi za partizanske pohode.
Obe knjigi sta zelo zanimivi in v resnici vredni ogleda zlasti za tiste, ki jih zanima razvoj in sedanje stanje občine. Tudi cena obeh knjig je sprejemljiva, kar bo omogočilo dostop do njih širšemu krogu.
Z izdajo obeh knjig je izpolnila Kulturna skupnost Domžale doslej najpomembnejšo nalogo na področju založništva in pri posredovanju kulturnih vrednot trajnejšega pomena.
Marjana Gostinčar
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od
12. 12. 1979 DO 11. 1. 1980
TOZD saniteta Otroška konfekcija
18. 12. Cvetkovič Stanka, 13. 12. Ho-P?ar Marija, 18. 12. Lenček Štefka, f, • 12. Lenček Štefka, 5. 1. Rokavec Valentina, 9. 1. Urbanija Vera, 14. 2- Sebalj Marija;
Sanitetna konfekcija
??• .12. Armeni Ana, 16. 12. Bolhar Majda, 19. 12. Bervar Ani, 3. 1. Berk Tatjana, 2. 1. Birk Francka, 10. 1. Lukman Vida, 11. 1. Hribar Martina. 16. 12. Kaplja Zofka, 2. 1. Kno-Pivšek Marjeta, 1. 1. Kralj Tinca,
P; 12. Lukman Marija, 29. 12. Ma-^ek Marjana, 27. 12. Prelesnik Julči, lu/ L Rokavec Vera, 9. 1. Ustar Ma-Pa, 16. 12. žužek Tilka, 18. 12. De-n®vc Silva, 2. 1. Gaberšek Julijana, ^2. 12. Križnar Tatjana, 31. 12. Gre-g°nč Bojan
Mikalnica
^8. 12. Žebovec Olga, 25. 12. Štrukelj Stane, 18. 12. Cerar Ivanka, 8. 1. TJecman Pavla, 2. 1. Grilj Tončka, ■ 1- Gaberšek Mihaela, 31. 12. Je-ttiec Dragica, 31. 12. Kovač Ivanka, 12. Kralj Zvonka, 10. 1. Lavrič Vefa, 15. 12. Lebar Marija, 21. 22. Novak Lada, 31. 12. Brelovšek Ani, j • 12. Pele Ivanka, 26. 12. Urankar Ivanka, 13. 12. Urankar Štefka;
Tkalnica ovojev
26. 12. Cerar Ivan, 11. 1. Kovič Janez, 17. 12. Ogorevc Ivanka, 1. 1. ^ovakar Verona, 17. 12. Horvat Vi-25. 12. Križman Štefka, 15. 12. štrukelj Silva, 12. 12. Cerar Bernarda;
Avtomatska tkalnica
12. Teran Anton, 22. 12. Kerč anez, 17. 12. Povirk Francka, 4. 1. Venček Pavla, 23. 12. Tekavc Ton-. ,a> 19. 12. Pevec Ivanka, 1. 1. Poj-oic Marija, 24. 12. Krašovec Stanko;
Pripravljalnica
v-. 1; Lipovšek Miro, 4. 1. Trdin Jo-Zl> 18. 12. Brodar iNežka;
Belilnlca
31. 12. ,'Prenar Silvo, 10. 1. Volkar Peter;
Vlaknovinski oddelek
16. 12. Cerar Silvo, 28. 12. Bevc Peter;
TOZD FILTRI
22. 12. Ficko Anton, 12. 12. Kerč Štefka, 20. 12. Klopčič Ivanka, 16.
12.	Merkužič Cveta, 29. 12. Ocvirk Tončka, 28. 12. Sitar Marija, ,7. 1. Stopar Marija;
DSSS
Pomožni obrati
2. 1. Banko Janez, 1. 1. Dolgan Dušan, 10. 1. Hribar Ivan, 23. 12. Hribar Jože, 3. 1. Pernuš Srečo, 8. 1. Peterska Anton, 18. 12. Svetlin Janez, 26. 12. Svetlin Stefan, 24. 12. Som Janez, 19. 12. Rusjan Silvo
Uprava
13.	12. Florjančič Olga, 4. 1. Graiš Sonja, 23. 12. Kralj Janez, 8. 1. Pa-štebar Marija;
Komerciala
10. 1. Pestotnik Franc, 2. 1. Rode Neli, 12. 12. Sedeljšak Franc, 9. 1. Zečič Ranko;
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO:
Čebulj Janko — tkalnica ovojev
RODILI SO SE:
Strehar Karlu — hči Burja Marku — sin
,'V
Cerar Maniji — hči Mezek Lojzki — sin Milanlovtič Kati — sin Rems Marjani — sin
POROČILA SE JE:
Gostinčar Marjana, dipl. iur. — LUBINIČ
ZAMUDNIKI V NOVEMBRU
Dvakrat ali večkrat so v minulem mesecu zamudili na delo:
MIŠ Franc in MIŠ Albina, 5. 11. in 9. 11.
PIŽMOHT Janez, 5. 11., 12. 11. in 16. 11.
KOKALJ Zdenka, 6. 11. in 20. 11. LENČEK Stane, 9. 11. in 16. H.
IZID NAGRADNE KRIŽANKE
Prispelo je le 13 križank, morda je bila pretežka, saj smo navajeni, da so nabiralniki polnejši rešenih križank (ne smeti, kot večkrat naletimo v enem od nabiralnikov, te prosimo, odvrzite raje v koš, v nabiralnik pa križanko ali kak prispevek).
No, pa se zopet vrnimo k križanki.
Od 13 so bile 3 nepravilne, žreb je bil naklonjen naslednjim trem sodelavkam:
1.	nagrada Miji Prolovškovi iz ko-mercilanega sektorja
2.	nagrada Neli Rodetovi iz komercialnega sektorja
3.	nagrada Heleni Breznikovi iz razvojnega sektorja
Čestitamo!
*************************
Zakjluček tekmovanja v počastitev 29. novembra
Za nami so tudi letošnja tradicionalna tekmovamja, 'ki jih prireja OO ZSMS Tosama v počastitev 29. novembra. Člani mladinske organizacije so tekmovali v štirih športnih panogah in sicer v streljanju, namiznem tenisu, šahu in kegljanju.
Rezultati tekmovanja so bili še kar dobri, glede na dejstvo, da tekmovalci niso predhodno vadili v tekmovalnih disciplinah.
Streljanje:
organizacija veliko pridobila tudi z aktivnostjo na drugih področjih.
Na zaključni prireditvi smo v našo sredino sprejeli tudi petindvajset novih članov naše osnovne organizacije. Vsi skupaj upamo, da se bodo čim prej aktivno vključili v naše delo.
Kern Stane
# I •
SO
1.	Štrukelj Zdravko
2.	Kern Stane
3.	Cerar Ciril
Rezultati pri dekletih:
1.	Jeretina Olga
2.	Križnar Taja
Namizni tenis:
1.	Pervinšek Marjan
2.	Marenk Benjamin
3.	Štrukelj Marjan
Šah:
Tekmovanje je bilo organizirano v jedilnici delovne organizacije. Igra je bila zelo enakovredna, zato se je tekmovanje zavleklo. Soglasno je bilo prekinjeno, podeljene pa so bile tri srebrne medalje.
1.	Šom Janez
2.	Štrukelj Marjan 2. Pervinšek Marjan 2. Štrukelj Zdravko
Od deklet je tekmovala le Jeretina Olga.
Kegljanje:
Tekmovanja na kegljišču gostišča Brinovec na Viru se je udeležilo deset mladincev od tega zopet samo ena mladinka.
1.	Štrukelj Zdravko
2.	Prenar Silvo
3.	Štrukelj Marjan
Rezultati pri dekletih:
1. Jeretina Olga
Ob zaključku tekmovanja so bila podeljena priznanja in medalje našim najboljšim športnikom. Vendar lahko pri pregledu najboljših ugotavljamo, da se udeležujejo samo tekmovanj, medtem, ko jih pri ostalem delu mladinske organizacije ni čutiti. Seveda je prav, da se vsaj nekje pokaže njihova aktivnost, vendar bi lahko mladinska
umi možje
»Ko bom velik bom miličnik! Jaz pa vojak! Jaz pa bom gasilec!« Tako so čebljali malčki med seboj. Pozorno sem jih poslušal. Kaj vse jim ni prišlo na um.
Mlade glavice so sanjale o lepih kapah, še lepši opremi, pri tem pa niso pomislili, kaj jim taka kapa lahko da, -ali celo vzame. Res je lepa uniforma miličnika z belimi na-rolkavniki, vendar lenti marsikomu presedajo, ko ga sredi križišča pe-re dež. Tudi gasilec v paradni uniformi je fant od fare, ali dekle, ki se zanjo vsak ozre, vendar, ko se gasilec bori z ognjem, na uniformo pozabi.
Žal tudi mi vse preradi pozabimo v kakšne nevarnosti se gasilci podajajo, ko krotijo -to zlo, ki nas včasih tako prijetno greje, drugič pa spremeni stanovanje v kup pepela in ožganih opek. Koliko -truda in odrekanja je potrebno, da si zgradimo dom, postavimo senik, v tovarno ali malo shrambo orodja. Le -kratek trenutek nepazljivosti, majhen plamenček, pa v nekaj trenutkih -vse to uniči. Nič ne pomaga Stokanje in javkanje na pogorišču. Ne pomagajo solze in jok. Pomagalo pa bi velikokrat, ko bi se vsi pravi čas dali poučiti o ognju in vzrokih, ki -pripeljejo do požarov, ki uničujejo sadove našega dela.
Najvažnejše pa je vsekakor, da bi vsak od nas znal zadaviti tega petelina, ko je še čisto majhen ali pa še bolje, ko je še v gnezdu. Ni še dolgo tega, ko sem s fotoaparatom v -rOkah Skušal prikazati vaje naših -tovarniških gasilcev. Pripravljali so se za tekmovanja, ki so bila pred njimi. Presneto mi -je trda predla, saj je bilo konec vaje, preden sem si pošteno izbral mesto, od koder -bi naj vse skupaj posnel. Ko je štoparica pokazala triinpetdeset sekund, so zmajali z
110 krogov 108 krogov 105 krogov
72 krogov 49 krogov
glavo, češ -fantje, še bo treba vaditi.
Nehate sem ob pogledu nanje pomislil, da se ob takih »kerlcih« nimam kaj bati, tudi rdečega petelina ne. Umi in ročni -so. Samo kaj pa tedaj, ko teh ne bo pri roki? Bomo mi znali ohraniti pred ognjem naišo imovino s sredstvi, ki so nam na voljo skoraj na vsakem koraku. Nekje globoko v meni mi pravi, da bi se nekako že znašli, če ne drugače z begom.
Menim pa, da se zavedamo vsi, kje nam je mesto in da ne bomo čakali na drugega v slučaju nesreče, temveč bomo po svojih močeh odganjali rdečega petelina od nas in od našega soseda. Kar še ne znamo, se bomo pa naučili, mar ne?
Tone Stare
ZAHVALA
Sodelavcem in sodelavkam se ob smrti najine drage mame toplo zahvaljujeva za izraze sožalja, spremstvo v njen poslednji dom in finančno pomoč.
Ivanka in Jože Cerar
ZAHVALA
Ob smrti mojega brata BARLE FRANCA, se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v avtomatski -tkalnici za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Barle Jožica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ZIMMER FRIDERIKA
se zahvaljujemo kolektivu »TOSA-ME« za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Družina: Zimmer
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti mojega dragega očeta
PAVLETA VRBNJAKA
se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka MIKALNICE za dano cvetje ter denarna -sredstva, posebno pa se zahvaljujem tistim, ki ste ga pospremili -na njegovo zadnjo pot.
Obenem se iskreno zahvaljujem tudi pevcem okteta TOSAMA za odpete žalostinke in sindikalni organizaciji za finančno pomoč.
Gaberšek Mihaela
V spomin
Konec oktobra smo se na dobskem pokopališču zadnjič poslovili od naše upokojenke Zelike CIZER-LE, 56 letna, rojena DEBEVC.
Prekmalu iji je težka bolezen pretrgala nit življenja, do katerega je imela toliko volje.
Zelo aktivna je bila tudi na družbeno političnem področju. V delovni organizaciji je sodelovala v mnogih organih samoupravljanja in političnih organizacijah, pa tudi na terenu je sodelovala v raznih odborih.
Našo sodelavko ZeEko bomo o-hranili v lepem in trajnem spominu.
Novembra je umrl naš upokojenec Friderik ZIMMER.
Bila je naša dolgoletna sodelavka. Petnajst let je delala v Tosami kot referent splošno kadrovskega sektorja, oziroma kot referent za kadre. Bila je dobra in razumevajoča sodelavka. Imela je rada delo z ljudmi in zato ni čudno, da so se mnogi zatekli k njej s svojimi težavami in raznimi prošnjami. Vsakomur je želela ustreči po najboljših močeh.
V naši delovni organizaciji je delal enajst let. V likalnici »Zvezda«, kjer je delal kot tkalski mojster, so ga imeli delavci radi, saj je bil tih in dober sodelavec.
Zaradi bolezni se je moral 1959. leta invalidsko upokojiti.
Nanj bo ostal v sodelavcih trajen spomin.
Izdaja: TOSAMA
Uredniški odbor:
Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos
Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar
Glavni urednik:
Vladka Berlec
Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško
NOVOLETNA križanka