PRI MO DNEVNIK Leto XVII. - St. 28 (4802) TRST, četrtek 2. februarja 1961 Zaostrujejo se odnosi med Tirolci in Italijani v bocenski pokrajini Južnotirolski skrajneži razstrelili prostore zgodovinskega arhiva v Bocnu Na. današnji seji ministrskega sveta bo Segni poročal o poteku sestanka v Milanu številne interpelacije poslancev v zvezi s stanjem v Južni Tirolski; nanje bo vlada odgovorila jutri - V Firencah zaključena pogajanja s socialisti (Od našega dopisnika) so izvršili danes pot na stanovanje sk0 n_ YTe^no.st, ki je dej a n-ker imeti, in drugič. iužnotir£i0Te(Jno škodi borbi njegove j,S prebivalstva za Proti ar°dnostne pravice. vPrizorii novemu atentatu je cijo nek?- Pr°testno manifesta-'ientov v fintin bocenskih štu-Pridruj;i .r'n} so se kasneje so’- Do študenti drugin V zVeP ldentov ni prišlo. »im at»„! ,s P°novnim bomb-kraiini m v bocenski po- *kupin n i Predstavniki vseh terpelani- ancev Predložili in-kanski nn i na v!ado- Republi-Pelaciio - so sv°i° inter- ni rio~rfd*°k*ii danes, meka-Pa soT^k^stjanski poslanci kaj na— * vladi vprašanje, 'Sledili 3 .ukreniti, da bi prePrečil'aVt0r’e atentatov in dejanja- na.daljnja podobna skih i P*na demokristjan-brediojiio ncev Pa bo jutri Pelaciio n res°lucijo ali inter-Pis besea i vPrašanju. Pre- Sui danes .resoluc>ie KD je ^"agorti? .dostavil Saragatu, lz obzim ,.’n Macrelliju, to pa Slavniki> ,l’ ker gre za pred-Sedanin rank, ki podpirajo ‘ aci° ?Iadj- Podobne inter- “eraloi k°do predložili tudi lijake« ’ „ °Cla\'sD in komunisti. vlada r>a javili, včeraj, bo VlacT^0«1* na vse te in-dutri oh £rihodnii Petek. ^ min* 1 ur *Pa Se se” rern bo » !. svet, na kate- Poročaj ZUnan.ii minister Segni aliianskdPOteku Pogajanj med facijo ui ln avstrijsko dele-:užne’Tir.,Sc! se. o vprašanju l6den v • vršila pretekli di dnin*-!- u- ^a seji bodo ylada za„p stališče, ki ga bo !ek v 0jHVariala prihodnji pe-rtla tuH-men.tu, ko bo odgo-•iiai na 'oterpelacijo fa iuo našega uupismu ziutrki 1; — Južnotirolski skrajneži bivše«, ° og 4- ure nov atentat, to _____________________ in v k ;senatoria Enrica Tolomeia, ki je umrl leta 1952 r.jee ^terem so bili prostori zgodovinskega arhiva Gor-^octia- ad^ja' Zgradba se nahaja v Glenu, v bližini T0j0j"’ . Sre za gorsko vas, kjer se je pokojni senator šili vit riaselil za stalno. Pred dvema letoma so izvr-natorif ?1 kraju bombni atentat na grob pokojnega se-Cenn ’ Pa ni povzročil večje škode. »Zfnrii, •so se južnotirolski skrajneži spravili na ta hi^°Anskl arhiva? pokoj- ------------------- svoje žfvur Tolomei je vse da bi !i ?nje Porabil za to, Južne ^0kazal italijanstvo očitrm Ptrolske! Spričo tako r'jegove^nanstvetle Podlage Uioremr,3 Prizadevanja, si do zend Podstavljati, kakš-Vrednoft°rnsko in dokazno terjal 2 J.e rnogei imeti ma-storih fe zbran v pro- ^Patoria T^Vanja bivšega , Zato se ^010mJeia' dejanie ■ .narr? zdi to nasilno Zev dvakUZn°bro^skih skrajne, ker 0n ral nesmiselno: prvič, arhivu pripisuje temu šistov, ki ostro kritizirajo zadržanje vlade do tega vprašanja in postavljajo celo zahtevo po razpustu Južnotirolske ljudske stranke (SVP). V poslanski zbornici so danes nadaljevali z diskusijo o vladni gospodarski politiki na italijanskem Jugu. Tripodi (MSI) je dejal, da dosedanji rezultati te politike niso zadovoljivi, ker niso zmanjšali razdalje v gospodarskem razvoju Severa in Juga. Tudi Sinesio (sindikalist KD) je sicer dal dosedanjim vladam priznanje da so se s tem vprašanjem spoprijele, vendarle je priznal, da je dejansko izostal proces industrializacije na tem področju. Ferrarotti (Comunitaj je zlasti poudaril potrebo po načrtnem državnem posegu v gospodarstvo italijanskega Juga, na katerega pristajajo tudi države, ki se sklicujejo na libe-ristična načela. Foa (PSI) se je v svojem govoru dotaknil tudi nedavne «trikotne konference« in podčrtal, da je moč doseči gospodarski razvoj Juga le ob sodelovanju sindikalnih organizacij, pri koordinaciji javnih in zasebnih investicij pa da je treba ravnati tako, da bodo zasebne investicije podrejene javnim, ne pa obratno. De Michieli Vitturi (MSI) se je potegoval za gospodarsko pomoč vlade Furlaniji v prav taki meri, kot’ se to dela v korist italijanskega Juga. Ca-pua (PLI) je zlasti podčrtal potrebo pomoči poljedelstvu, za ostalo pa potrebo dolgoročnega načrta. Laconi (KPI) je dejal, da nihče ne namerava zanikati določenega napredka, ki ga je dosegla me-ridionalistična politika vlade, vendar pa gre pri tem za neko drugo vprašanje: neravnovesje med Severom in Jugom ne le, da se ni zmanjšalo, ampak kaže tendenco k poglabljanju; to pa zaradi tega, je zaključil Laconi, ker vlada ni upoštevala bistvenih problemov in se je raje oprijela sistema fragmentarnih, sektorskih posegov, ki niso mogli doseči zaželenega cilja. Nadaljevanje diskusije so preložili na jutri popoldne, medtem ko bodo dopoldne začeli z diskusijo o ((zelenem načrtu«. V senatu so proučevali posamezne člene zakonskega osnutka o reformi pokojnin vojnih invalidov. Diskusija se bo nadaljevala jutri. Pogajanja med KD, PSD1 in PSI za sestavo občinskega odbora v Firencah so praktično zaključena; jutri se bo vršil zaključni sestanek med pokrajinskimi tajništvi treh strank, nakar bodo objavili skupno poročilo, ki bo vsebovalo programske točke nove občinske uprave. Danes popoldne so se nadaljevala pogajanja v Genovi med predstavniki petih strank (KD, PSDI, PSI, PRI in radikalov); na dnevnem redu je bila protitotalitarna resolucija in sestava občinskega odbora. Sestanek je trajal nad tri ure, izdali pa niso nobenega sporočila. Nihče od udeležencev ni hotel dati nobene izjave. Ponovno se bodo sestali prihodnji petek. Jutri se bo sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, da bi proučilo nekatere predloge, ki so jih predstavniki KD postavili danes. Danes se je sestalo vodstvo komunistične stranke in proučilo politični položaj v zvezi z reševanjem vprašanja krajevnih uprav, z odnosi med socialisti in komunisti in zadržanjem KPI do Fanfanije-ve vlade. V teh dneh Se vrše zborovanja sekcij PSI, na katerih volijo delegate za pokrajinske kongrese. Prvi pokrajinski kongresi PSI se bodo namreč vršili že 11. t. m., in sicer v Agrigentu, Palermu, Caltani-setti, Messini, Riminiju, Bene-ventu in Nuoru. A. P. Razprava o Kongu v Varnostnem svetu na zahtevo sedmih nevezanih držav StGV/enson je poudaril veliko važnost vloge OZN in izjavil, da ZDA ne bodo vsiljevale državam svojih pogledov - Hammarskjoeld trdi, da nima zadostnih navodil novim NEW YORK, 1. — Varnostni svet je začel nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času svojo sejo posvečeno Kongu. Predseduje angleški delegat Patrick Dean. Na dnevnem redu je poročilo Hammarskjoelda, ki govori o nevarnosti umika čet nekaterih držav iz Konga. Kakor javljeno, so sejo Varnostnega sveta zahtevali predstavniki Cejlona, Gane, Gvineje, Malija, Maroka, Libije, Jugoslavije in ZAR. _______________ Dalje je na dnevnem redu tudi pismo Kasavubuja, ki govori o «tajnih dobavah egiptovskega orožja oblastem v Stanleyvillu», in pismo sovjetskega predstavnika od 29. ianuarja, ki obtožuje Belgijo novih napadov na Kongo. Novi ameriški delegat Stevenson je danes prvikrat1 prisostvoval seji. Ob tej priložnosti je pozdravil Hammarskjoelda, Zeritis in vse ostale kolege, ki so mu izrekli dobrodošlico. Stevenson se jim je zahvalil in je izrekel upanje, da bodo Združeni narodi iiiiitinim!iiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiitiitiiiiiitiiHifiiiiiMiiiiiiiiitiiiuiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiiimtiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiHiiiimiiiiiimiiitiiiiiimiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin(i,|1> Kennedy razveljavil Eisenhov/erjev sklep v zvezi z družinskimi elani vojakov IDA Jutri bo poslal kongresu gospodarsko poslanico - Novi predsednik meni, da je mednarodni položaj slabši kakor jeseni - Nobene spremembe glede odnosov s Kubo in Kitajsko in tudi ne glede Berlina WASHINGTON. 1. —■ Kennedy je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da bodo omejitve o potovanju družinskih članov ameriških vojakov v tujino ukinjene. Kar se tiče morebitnega prihoda Hruščeva v ZDA, je Kennedy izjavil, da ne ve, ali bo Hruščev prišel v New York na zasedanje skupščine OZN, in da je potrebno čakati na odločitev Hruščeva, preden komentira njegov morebitni prihod. Glede ukinitve omejitev za potovanja družin ameri- ških vojakov v tujino je Kennedy izjavil, da bo ta u-krep postal izvršljiv, takoj ko bo obrambno ministrstvo določilo podrobnosti za njegovo izvajanje. Dodal je, da je državni tajnik za obrambe« že pripravil ukrepe za primerno varčevanje v drugih postavkah, ki se tičejo vojaškega osebja v tujini. «Ta ukrep ne pomeni oši-bitev naše odločitve, da ščitimo vrednost dolarja«, je dodal Kennedy. Gre za vprašanje velike važnosti: načelniki glavnih štabov so bili zelo zaskrbljeni zaradi učinkovanja teh omejitev na moralo vojakov v tujini in na število prijavljanja prostovoljcev«. Na vprašanje, kaj misli o možnosti svojega sestanka s Hruščevom, če ta pride v New York, je Kennedy odgovoril, da ne ve, ali namerava Hruščev priti na zasedanje skupščine OZN, ki bo marca. .■■■■•■■■■■milili.11,11I„„„mi,„iii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiimitn>niii««,,Hi,",i,,i,,"iM"1,|,,""»",,""'>""""'"" Vsestranska podpora arabskih držav Alžircem v njihovi osvobodilni vojni Nudile bodo vso podporo prostovoljcem ter materialno 'a moralno pomoč alžirski vladi - Burgiba napoveduje glasovanje za sprejem Kitajske v OZN Dodal je, da se Stevenson ni razgovarjal z njim o tej zadevi. Pripomnil je, da je bolj umestno čakati, dokler se ne bo vedelo, ali bo Hruščev prišel ali ne, preden se napovedo načrti o njegovem prihodu. Na neko drugo vprašanje je terih sta bila dva konservativna, ki sta se povezovala z republikanci, ter 4 republikanci. Adolf Berle, ki je bil eden glavnih svetovalcev predsednika Roosevelta, je bil imenovan za predsednika posebne medministrske agencije, katere naloga bo vsklajevati ameriško politiko do Latinske A-merike. Novi organizem bo pod nadzorstvom državnega departmaja in njegova glavna naloga bo vsklajevati a-meriške pobude za gospodarski in socialni razvoj in za o-hranitev miru v Latinski A- 1. 1- — Zunanji g.e so ri»Zav f,ani® Arabske set: reSo,„v' so8'asno odobrili žirije. uoiJ, ki se tičejo Al- a *t'epi ,. žL^irije' ^ sPreieli Rle‘ . -ePe pi“ll:e bodo izvajale Alž^^rie skupščine OZN j* Porj ^»stopale bodo ob bodo ine OZN j ..."“Faic bodo ob r«Vi ^hteS?'azijskih držav diibske držiSklh držav. 2. A- d“i večil 50 s ?° ih ni ^^erial diti v.iT-ave so sklenile nu. 3.’ hiorar"“tenalno' finanč' b'ai,vrabske „pomoč Alžiriji, ži« )ale swrzave bodo d°-v68k.l vladL 4V0 so in orožje al-doimi-7' Arabske drža-j- aV°jih a-- Prostovoljcem v auZavah. da se pri-v«n > in v 0 osvobodilno tu; .kotrehnr?1111 b°do nudile drp6j° v Al5 P°rn°d’ da odpo- “Nave \ A1«ri o s haiTve bori,T‘ri-*0, Arabske vak°re Pri n-Pddvojile svoje da Va-?*l3.ateljskih držanja r**ftev ‘te svoj vpliv dar; -6- Arah J, 8a vpraša-hostf30 svo-ebske. državeVu-OZe^.jh ceiovi* riznanie enot‘ Pdo>aiBiiii«iiia««ii«iiBiiiiaiiBiiii>aii>fliiiaiiiiiiaii>iiiiatiitii>«i>iiBiii«a«»«ti«»«iiititiBS«*|i|t|>i1>,i,||«,1>,(,l>llsllll,lllll,llv* Galvao sporoča zaključek operacije «Santa Maria» Do pozne noči se potniki še niso izkrcali z ladje, ki je usidrana na meji krazilskik teritorialnik voda - Brazilska vlada dovolila politično zatočišče Galvau in njegovemu moštvu Začasna sodna zaplemba ladje JRECIFE, 1. — V sporočilu brazilskemu tisku je kapitan Galvao sporočil, da je ((operacija .Santa Maria’ prva vojaška operacija proti iberijskim diktaturam končana«. Zvedelo se je medtem, da je sodnik pomorskega sodišča v Recife sprejel zahtevo predstavnika »portugalske kolonialne družbe«, ki je lastnica ladje, naj se ladja začasno zapleni. Kapitan Galvao je dobil rok 10 dni za rekurz. Ladja «Santa Maria« se je vsidrala tri milje od pristanišča Recife, t. j. na meji bra. zilskih teritorialnih voda. Kakor poroča radijska postaja v Rio de Janeiro, je general Dalgado baje izjavil, da se bodo potniki ladje izkrcali, moštvo in pripadniki Galvaa pa bodo ostali na ladji in nadaljevali potovanje, ker morajo izpolniti ((patriotsko nalogo«. Do sedaj ni nobenih poročil o izkrcanju potnikov. Pogajanja so potekala danes ves dan. Na ladjo sta prišla popoldne dva predstavnika brazilske vlade, da dobita odgovor od Galvaa na sporočilo predsednika Bund rosa, ki je zajamčil pravico do politične- ga zatočišča Galvau in upornikom, toda je izjavil, da, kar se tiče ladje, »bodo uveljavili mednarodne zakone«. V primeru pozitivnega odgovora bosta predstavnika brazilske viade skušala določiti pogoje za izkrcanje potnikov. Kakor rečeno, je ladja še vedno vsidrana tri milje daleč od pristanišča. Nov režim, ki določa 12 milj za teritorialne vode in ki ga je Brazilija načelno sprejela, ni še stopil v veljavo. Podguverner države Pernambuco je izjavil, da je odredil potrebne ukrepe za nastanitev potnikov na kopnem, talkoj ko se bodo izkrcali. Po nekaterih vesteh ne bo brazilska vlada sprejela nobene pobude za zaplembo ladje, temveč bo prepustila sodni ob. lasti, naj odloča o zahtevi družbe, ki je lastnica ladje. Kakor poročajo agencije, je na ladji baje nastalo razburjenje med potniki, med katerimi se je razširila govorica, da namerava Galvao odpotovati na otok Aseension, ker ni prišlo do sporazuma z brazilsaimi oblastmi. Drugih podatkov pa ni. V pristanišču Recife so od redili izredne varnostne ukre- pe, da preprečijo incidente. A-meriški kontraadmiral Smitla k; se je včeraj pogajal z Gai-vaom, je še vedno na vojni ladji ((Gearing«. General Deigado je prišel sinoči v Recife. Izjavil je, da je prišel zato, da se sestane z Galvaom. Kakor poročajo iz Londona, je ((Združenje portugalskih demokratov« v Veliki Britaniji poslalo Hammarskjoeldu brzojavko, s kateio ga poziva, naj posreduje, da preneha intervencija španske mornarice v zrdevi ladje »Santa Maria«. Ikeda o jedrskem orožju TOKIO, 1. — Predsednik japonske vlade Ikeda je v parlamentu izjavil, da ne bo nikoli opremil japonske vojske z jedrskim orožjem, tudi v primeru, če bi Kitajska uvedla jedrsko oborožitev. Izjavil je zalem, da japonska vlada nima nobenega namena me-n j ati' ustavo, da bi -»mogočila ponovno oborožitev, in ’udi ne spremeniti ameriškn-j iponsKe vojaške pogodbe, ki je bila sklenjena lani. NEAPELJ, 1. — Danes se 'e začela italijansko - jugoslovanska konferenca o socialnih plateh gospodarskega razvoja. Konferenco so sklicali na pobudo italijanske, in jugoslovanske komisije za UNESCO in obsega štiri točke: 1) gospodarski razvoj zaostalih in ne a-dostno razvitih področij ter vprašanja, ki iz tega izvirajo; 2) sociološki pojavi in poskusi njihovega reševanja na istih področjih; 3) razvoj izobrazbe in kulture na nezadostno razvitih področjih; 4) vprašanja uprave nezadostno razvitm področij. Konferenco je otvo-ril rektor neapeljske univerze prof. Tesauro. Navzoči so bilil predsednik trgovinske zbornice ing. Brun, podprefekt Rit-zoli, kulturni ataše jugoslovanskega veleposlaništva, predstavnik predsedstva vlade dr. Randone, docenti, visokošolc; in številne osebnosti iz gospodarskega in kulturnega živi je. nja. Jugoslovanski delegaciji načeluje dr. Uvalič. Mac Millan marca v ZDA? LONDON, 1. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je v spodnji zbornici ponovil, kai je bil izjavil že prej, t.j. da upa, da se bo v kratkem lahko razgovarjal o mednarodnih zadevah z ameriškim predsednikom. Toda sedaj je še prezgodaj delati načrte za obisk v Washingtonu. V poučenih krogih pravijo, da bo Mac Millan obiskal Wa. siungton konec marca in se bo tam sestal s Kennedyjem. Njegov obisk bi torej sledil konferenci ministrskih pred-sodnikov Commonvvealtha ki se bo začela 8. marca v Londonu in ki bo verjetno trajala 10 dni. V obveščenih krogih plavijo, da bo Mac Millan eventualno nastopal ne samo kot predstavnik angleške vla-de. temveč kot predstavnik celotnega Commonwealtha, posebno kar se tiče razorožitve. RABAT, 1. Hruščev je sprejel vabilo za obisk v Mareku. S svoje strani pa je povabil maroškega kralja Mohameda, naj obišče SZ. Datum obeh obiskov bo določen pozneje. Potreba postrokovnjakih vsodobnem gospodarstvu Število znanstvenih in tehničnih kadrov v industrijsko razvitih državah v zadnjih letih ne narašča vzporedno z razvojem njihovega gospodarstva in sodobne tehnologije. Razlika postaja vedno večja, možnosti za še hitrejši razvoj sodobne tehnologije pa ta problem še zaostrujejo. Evrop-ska organizacija za gospodarsko sodelovanje je leta 1959 ustanovila poseben Biro za znanstvene in tehnične kadre. Ta biro bi moral na podlagi sedanjega starja m možnosti za prihodnost priporočiti u-krepe in metode za povečanje števila strokovnih kadrov in njihovo vskladitev s perspektivnimi potrebami. Delegacija biroja se je nedavno mudila v Jugoslaviji, kjer je imela ustrezne razgovore o oblikah in obsegu medsebojnega sodelovanja. Biro je nedavno objavil poročilo o stanju znanstvenih in tehničnih kadrov v zahodni Evropi, ZDA in Sovjetski zvezi. Poročilo obravnava stanje v zadnjih 5 letih, to je od leta 1954 do zaključno 1958. V tem razdobju so zahodnoevropske države glede oblikovanja kadrov zaostajale za ZDA, predvsem pa za Sovjetsko zvezo, ki je glede diplomiranih inženirjev na prvem mestu. Stanje se je sicer v zadnjih letih izboljšalo, še vedno pa ne zadovoljuje potreb. To velja posebno za zahodno Evropo, kjer je razmerje med diplomiranimi strokovnjaki in celotno delovno silo mnogo manj zadovoljivo kot v ZDA in Sovjetski zvezi. Pozitivno pa je vsaj, da so si v zahodni Evropi glede tega na jasnem in so usmerili svoja prizadevanja v povečanje števila strokovnjakov visoko kvalificiranih kadrov in v tako zgojo kadrov, ki bi čimbolj zadovoljevala potrebe posameznih panog. Med leti 1954 in 1958 se jč število diplomiranih strokovnjakov povečalo v vseh evropskih državah razen v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Nizozemski in morda Grčiji. Največje povečanje so dosegli v Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji in Norveški. Zanimivo je da se je število diplomiranih agronomov rsjbolj znižalo v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Grčiji, Italiji, Nizozemski in v Portgalski, povečalo pa se je najbolj v Belgiji, Španiji in Turčiji. Število diplomiranih strokovnjakov na področju tehničnih in naravnih znanosti po standardni klasifikaciji UNESCO se je povečalo skoraj v vseh evropskih državah, razen v Avstriji (zmanjšalo se je zlasti število diplomiranih na področju naravnih znanosti) v Belgiji (tehnične znanosti do leta 1957), Zahodni Nemčiji (naravne znanosti), na Nizozemskem in v Švici. V vrsti držav so že izvedli ali pa pripravljajo ukrepe za pospešeno usposabljanje znanstvenih in tehničnih kadrov. Tako naj bi se v Franciji povečalo število diplomiranih inženirjev v razdobju od leta 1958 do 1965 za 50 odstotkov, v Veliki Britaniji do leta 1961 za približno 30 odstotkov, v Zahodni Nemčiji predvidevajo za naslednjih pet do sedem let dopolnilne izdatke v višini 500 milijonov DM za razširitev obstoječih in za odpiranje novih fakultet ter visokih šol. Podobne ukrepe pripravljajo tudi v drugih državah. Število diplomiranih strokovnjakov — žena je relativno nizko v vseh državah, nekoliko višje je le na področju naravnih znanosti. Odstotek žena, ki so diplomirale iz naravnih znanosti, je največji na Portugalskem, v Jugoslaviji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Jugoslavija je med evropskimi državami na prvem mestu glede žena, ki so diplomirale na področju tehničnih znanosti v razdobju od. 1954 do 1958, medtem ko je v Turčiji visok odstotek žena, ki so diplomirale na področju agronomije. Število diplomiranih strokovnjakov v ZDA se je °b' čutno povečalo zlasti v zadnjih petih letih (1954-58). Ta porast pojasnjujejo bolj s povečanjem dohodkov in z nagnjenji za študij, manj pa z demografskimi razlogi. Sorazmerno se je zmanjšalo število diplomiranih agronomov, medtem ko se je občutno povečalo število diplomiranih tehničnih strokovnjakov na področju naravnih znanosti. Za razliko od evropskih držav sc je v ZDA zmanjšalo število žena, ki so diplomirale na področju naravnih znanosti. V Sovjetski zvezi se je število diplomiranih ekonomistov najbolj povečalo, to je od 14.900 v 1. 1954 na 28.500 v letu 1958. Na področju tehničnih znanosti se je močno povečalo število diplomiranih metalurških inženirjev (leta 1954 jih je diplomiralo 12.300, leta 1958 pa 28.400). Povečalo pa se je tudi število kemikov, gradbenikov, inženirjev za radio in telekomunikacije, rudarskih inženirjev in geologov. Agrikulturo in silvikulturo je diplomiralo leta 1954 20.000, leta 1959 pa 30.000 oseb. Pomembno se je dvignilo tudi število diplomiranih zdravstvenih strokovnjakov, znižalo pa se je število diplomiranih piavnikov. Do znižanja je prišlo tudi pri srednjem učiteljskem kadru, in sicer od 102.000 diplomiranih v letu 1954 na 81.700 v letu 1958, Hkrati pa se je precej dvignilo število višjega učiteljskega kadra, ki prihaja z univerz. V Sovjetski zvezi so si v letih 1954 do 1958 močno prizadevali, da bi dvignili število profesorjev, ker je to pogoj za hitro vzgojo tehničnih in strokovnih kadrov. Se vedno pospešujejo vzgojo ekonomistov, agronomov in inženirjev, po mnenju strokovnjakov OEEC pa bodo kmalu pričeli z večjo specializacijo kadrov v skladu s potrebami tistih sektorjev, ki imajo prednost. Poročilo Biroja omenja tudi razdelitev zaposlenega prebivalstva po posameznih ekonomskih področjih v ZDA in SZ. Zanimivo je razmerje števila zaposlenih v nekmetijskih in kmetijskih dejavnostih. Po približnih podatkih ie bilo leta 1956 v nekmetijskih dejavnostih v ZDA zaposleno 89 odstotkov skupnega števila zaposlenih, v Sovjetski zvezi pa 53 odstotkov. Na industrijo je v ZDA odpadlo 34 odstotkov, v Sovjetski vzezi 24 odstotkov, na gradbeništvo 4 oz. 5 odstotkov, na promet in zveze 5 oz. 6 odstotkov in na storitvene dejavnosti 46 oziroma 18 odstotkov. Razmerje na novo diplomiranih strokovnjakov do števila zaposlenih oziroma prebivalstva je mnogo manj u-godno v Evropi kot v SZ, ZDA ali Kanadi. Vendar je ta primerjava relativna, ker so tu upoštevani samo diplomirani strokovnjaki, ki prihajajo z univerz in visokih šol. Za točnejšo sliko bi bili potrebni podatki tudi o tehnikih in strokovnjakih, ki nimajo univerzitetne diplome, pač pa prihajajo iz srednjih strokovnih šol. Verjetno pa tudi ti podatk' ne bi zboljšali stanja v zahodnoevropskih državah v primerjavi s Sovjetsko zvezo in ZDA. (Iz «Gospodarskega vestnika«) v C . V"« K Srečanje ameriške vojne ladje »Gearing« z ladjo portugalskih upornikov »Santa Maria« pred Recilom llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllAllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinililUllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIII Prva ameriška medcelinska raketa Včeraj izstreljeni «Minuteman» je preletel le 6437 kilometrov letel bo pa lahko 10.180 km ■ Do I. 1964 jih bodo naredili 600, pozneje pa jih bodo imeli 2000, deloma na posebnih vlakih, ki bodo neprestano vozili CAPE CANAVERAL, 1. — Danes so v Cape Canaveralu prvič izstrelili medcelinsko balistično raketo «Minuteman». Gre za 18 m visoko in 30 ton težko raketo na pogon s trdim gorivom. Ameriško letalstvo je (kmalu potrdilo, da je poskus izstrelitve uspel in da je raketa dosegla svoj cilj v južnem Atlantiku. Raketo «Minuteman» so prižgali točo ob 11. uri (17. po srednjeevropskem času). Vse tri stopnje so se med letom pravilno vžgale. «Minuteman» bo najbolj mo- korakov, ki ga je narod kdaj derna ameriška raketa. Njen domet bo znašal 6325 milj (10.180 km), toda danes izstreljena raketa je letela samo 4000 milj (6437 km). Letalstvo je izjavilo, da je bil glavni namen današnjega poskusa ugotoviti, kako bo delovala prva stopnja; drugi namen pa je bil preskus ostalih stopenj. V po-vovoru s časnikarji je šef generalštaba letalstva gen. Thomas White izjavil: «Izstrelitev je zelo dobro uspela. To je eden izmed najbolj pomembnih Kmalu druga za drugo dve hudi nesreči Avtobus v kanalu; se Pri iztirjenju vlaka štirinajst mrtvih Prva nesreča se je pripetila pri Robeccu, kjer je zjutraj poln avtobus zavozil v Naviglio - Do druge nesreče je prišlo malo pred 14. uro pri Cassanu cTAdda - Med ranjenimi, ki jih je 25, je tudi nekaj oseb iz Trsta; med temi je najbolj v nevarnosti Mario Carboni Dve žensftii iz Trsta med mrtvimi pri Cassann d’Adda MILAN, 1. — Na državni ce. sti proti Magenti med Robec-com in Ponte Vecchio je prišlo danes ob osmih in pol zjutraj do hude avtomobilske nesreče, ki je terjala 7 smrtnih žrtev. Avtobus podjetja »Ri-moldi# je namreč skupno s 40 delavci zletel s ceste v kanal Naviglio. Avtobus je prihajal iz Turbiga in je bil namenjen v Milan. Potem ko je zdrknil s ceste, se je prevrnil na bok in ostal skoraj do vrha pogreznjen v vodi. Potniki so se skušali rešiti skozi okna na zgornji strani avtobusa, ki so bila nekaj centimetrov nad vodno gladino. Na kraj nesreče so takoj prispeli gasilci iz Magente ter karabinjerji in Rdeči križ iz Abbiategrassa in Magente, ki so takoj začeli prevažati ranjence v bolnišnico v Magento. Reševanje je bilo otežkočeno zaradi močnega naliva. Na mestu, kjer je prišlo do nezgode, je voda v kanalu globoka nad dva metra. Po zadnjih vesteh je pri nezgodi izgubilo življenje 8 oseb, okrog 25 pa je bilo laže ranjenih. Trupla žrtev je vodni tok zanesel daleč od kraja nesreče proti Abbiategrassu. Dve trupli sta bili namreč najdeni v bližini Robecca, dve na področju Cascinette in eno samo v notranjosti potopljenega avtobusa. Življenje so iz. gubili; 21-letna Rosanna De Cecchi iz Boffalore Ticino, 18-letna Eugenia Manfrinotti, hčerka župana iz Boffalore Ticino, 21-letna Giuseppina Ubbezio prav tako iz Boffalore Ticino, 61-letni Riccardo Rovioni iz Magente, 22-letna Renata Zoia iz Casate Ticino, j ugotovitev cestne policije in Maria Teresa Fuse in Anna karabinjerjev uvedla preiska-Maria Baroli. Skoraj gotovo | vo, da se ugotovilo točni vzro-pa je mrtva tudi 16-letna Ros-1 ki nesreče. sana Oldani. V bolnišnici v Magenti je 25 ranjencev, med katerimi dva s pridržano prognozo, eden leži v bolnišnici v Cug-giono, 25 potnikov pa je bilo po prvi pomoči odpuščenih. Vest o nesreči se je bliskovito razširila in povzročila globok vtis v sej okolici. Preživeli 26-letni šofer Angelo Colato iz Turbiga, ki je bil samo laže ranjen, je povedal, da je v trenutku nezgode zmanjšal hitrost na kakih 40 km, ker je z nasprotne strani prihajal neki kamion, cesta pa je bila na tistem mestu dokaj ozka. «Da bi omogočil pot kamionu — je povedal Colato — sem se pomaknil nekoliko bolj na mojo desno stran. Kolesa avtobusa so zaradi tega zdrknila z asfalta in zavozila v obcestni odtoč..i kanal, zaradi česar sem izgubil nadzorstvo nad avtobusom. V tistem trenutku se je avtobus prevrnil in strmoglavil v deset metrov niže ležeči kanal, kjer se je obrnil na bok.# Colato se je rešil skozi pred. nje okno, ki se je pri nesreči razbilo, nakar je sam, potem ko je nudil pomoč številnim potnikom, poklical na pomoč gasilce in karabinjerje iz Abbiategrassa. Na kraj nesreče so že v dopoldanskih urah prispeli milanski prefekt Celona, kvestor Lo Castro in druge osebnosti, sodna oblast pa je na podlagi * * # iiimiimiiiiiiiiHiiiiiiiiimiimmniiiiiiiiiiimiiiiiiiimimimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiimitiiiiiiniiiiiiiiniiiiimiiii Priprave za polet človeka v vesolje CAPE CANAVERAL, 1. — Poskus z izstrelitvijo opice v vesolje, ki ga je včeraj izvedla «NASA», je izrednega namena za uresničitev ameriškega programa v zvezi s človekovo o-svojitvijo vesolja. Raketa-nosi-lec «Redstone», ki je služila za izvedbo poskusa, je bila visoka 17. metrov, na koncu pa je imela kabino, imenovano «Mer-cury», v kateri je bila opica. Gre za enako kabino, ki je v programu predvidena za izstrelitev človeka, do česar naj bi prišlo v podobnih okoliščinah prve dni aprila. Pozneje, in sicer proti koncu leta, pa bi lahko prišlo do izstrelitve človeka s satelitom, kj bi opravil dva ali tri kroge okrog Zemlje, preden bi se znova vrnil na Zemljo. Tako v prvem kot v drugem primeru bi bila oba poizkusa, na katera se znanstveniki podrobno pripravljajo zadnja tri leta, izvršena v bližini otokov Bahamas. Zvedelo se je, da se je v višini 53 km kabina, ki je imela obliko zvona z valjem, odklopila od nosilne rakete pod učinkom eksplozije treh raket majhne jakosti na spodnji strani kabine same. Za kakih pet ur se je opica iztrgala težnosti in eden izmed glavnih ciljev poskusa je bil prav v proučitvi učinka vesoljskega poleta na sesalčev organizem. #NASA» pravi, da je bil šimpanz izbran za ta poizkus zaradi njegove visoke stopnje inteligentnosti in krotkosti ter zaradi tega, ker so njegovi refleksi zelo slični refleksom človeka. Ko je izstrelek dosegel najvišjo točko, je zmanjša! hitrost po eksploziji treh močnih zaviralnih raket. V določeni višini se je odprlo dolgo padalo in še bolj zavrlo padanje kabine proti Atlantiku. Najdbo kabine so omogočili avtomatični radijski znaki, ki jih je oddajala kabina, in pa rdeče obarvana voda okoli kabine. Kabina je dosegla najvišjo hitrost 8000 km na uro. Razlike, ki so nastale v hitrosti, v doseženi daljavi in pri padcu kabine so nastale zato, ker je bit odriv rakete «Redstone» bolj pospešen kot v drugih primerih. Allyson in Powell sta se končno ločila SANTA MONICA, 1. — June Allyson je dosegla ločitev od moža, igralca in producenta Dicka Powella. Igralka, ki ima 37 let, je začela jokati, še preden je stopila na oder za priče, in je podala svojo izjavo, ki je trajala pet minut, med solzami. June Allyson je dosegla tudi premoženjsko ureditev, tako da ji je moral mož izplačati dva in pol milijona dolarjev, otroka, 12-letna Pa-mela in 10-letni Rihard, pa sta bila predana v njeno o-skrbo. Allyson in Powell sta se poročila leta 1945. Ločeno pa sta živela že od lanskega septembra. «Mister Ham» se je nekoliko utrujen vrnil iz vesolja CAPE CANAVERAL, 1. — Danes so strokovnjaki pregledali slavnega šimpanza, ki se je živ vrnil iz vesolja, kamor so ga izstrelili v kabini »Mer-cury». Strokovnjaki so ugotovili, da je «fizično in psihično stanje opice zelo dobro«. Šimpanza so krstiti z imenom «Mi-ster Ram». Glavni veterinar ameriškega letalstva je po pregledu novinarjem povedal nekaj zanimivih podrobnosti. »Takoj ko smo odprli kabino, smo slišali Hamov glas, ki se je zdel podoben joku otroka ali pa mijavkanju mačke. Tudi ko so ga odvezovali, je kar naprej jokal in umiril se je šele, ko mu je veterinar pomolil v kabino cev, ki je bila v zvezi s kisikovo bombo. Tedaj je izvlekel izpod sebe nogo in se z njo dotaknil veterinarja, ga pobožal po obrazu in zazehal.« Eden izmed častnikov križarke «Donner», ki je Hama pripeljala v Cape Canaveral, pa je dejal: «Ham je odlično prestal svoj polet. Med vožnjo je kazal le majhne znake utrujenosti, le njegov nos je bil nekoliko ogreben. Ko so ga odvezali, je s težavo stal r.a nogah.» Novinar,; so ga komaj utegnili videti, ker ie bila opica zaprta v aluminijasti kletki, toda bila je kar dobre volje. Uradno poročilo pa poudarja, da je «Mister Ham# z lahkoto ponovil vse tiste navadne vaje. ki se jih je pred poletom v vesolje naučil. «#-------- KARAČI, 1. — Kraljica Elizabeta ter vojvoda Edimbur-ški sta prispela z letalom v Karači. Na obisku v Pakista- nu bosta ostala 16 dni. Ko so bili še pod vtisom hude nesreče pri Robeccu, je že Milančane pretresla vest o drugi nesreči, ki ni manjša od prve, temveč na žalost še znatno hujša, saj gre za dvojno število mrtvih. O tej nesreči je ministrstvo za promet izdalo sledeče poročilo : »Ko je danes ob 14. uri vlak Milan-Benetke, sestavljen iz 12 vagonov, vozil čez kretnico pred vhodom na postajo Cas-sano d’Adda, se je iztiril pred. zadnji vagon, ki se je prevr-gel; iztiril se je tudi zadnji prtljažni vagon. Ostali del vla. ka se je ustavil ter pozneje odpeljal, brž ko je sodna oblast to dovolila. Izmed potnikov vagona, ki se je prevrgel, je 14 mrtvih ter 25 ranjenih. Na mesto nesreče je takoj odšel železniški ravnatelj iz Milana ter razni funkcionarji. Vodi se preiskava o vzrokih nesreče. Po naročilu ministra kta odpotovala na mesto nesreče podtajnik Angelini ter generalni ravnatelj železnic.# Brzi vlak Pariz-Trst, ki je odpeljal iz Milana ob 13,18, je ob 13.38 pripeljal skoraj ’ do postaje Cassano d’Adda, Kilometer pred postajo pa sta se zadnja dva vagona iztirila. Ta dva sta bila priklopljena v Mi. lanu in sta bila namenjena sa. mo relaciji Milan-Benetke. E-den je bil vagon II. razreda, drugi pa je bil prtljažni voz. Tam, kjer je prišlo do nesreče, vozi železnica v ovinku in v useku, visokem kakih 10 m. Prav tam je tudi kretnica. Ker se vlak ne bi ustavil na postaji Cassano d’Adda, je tedaj vozil s hitrostjo okrog 100 km na uro. Skoraj ves vlak je že zvozil kretnico, medtem ko sta se zadnja dva vagona iztirila in odtrgala od ostalega vlaka, ki je vozil še kak kilometer, preden se je ustavil. Tudi odtrgani vagon in prtljažni voz sta zaradi velike hitrosti vozila še kakih 100 m ter pri tem podrla električne stebre, razkopala tir ter se končno prevrgla. Za potnike v tem vagonu so bile posledice strašne. Reševalci so si morali s kisikovim plamenom pomagati, da so prišli do trupel žrtev nesreče. Število mrtvih je naraščalo: najprej so sporočili, da jih je sedem, nazadnje pa štirinajst. Trupla so odpeljali v bolnišnico v Cassano d’Ad-da, kjer so v neki sobi pripravili mrtvaški oder. Deloma so ugotovili, kdo so smrtne žrtve, vendar doslej samo za moške, ne pa za ženske. (Moški imajo dokumente v listnicah pri sebi, ženske pa v torbicah). Imena identificiranih mrtvih so sledeča: ing. Guido Ferrazza iz Trenta, O-reste Zitter iz Gorice, Giulia-no Cantoni iz Milana, Tullio Visentin iz Castelletto Ticino ter Antonio iz Nizze Mon-ferrato. Med številnimi ranjenimi pa so sledeči Tržačani: Stefano Del Piero (69 let), Adalberto Penne (61 let), Ani. ta Ricotta (36 let) in Mario Carboni (31 let). Mario Carboni je bil uslužben v jedilnem vozu. Od 26 oseb, ki jih je ostalo v bolnišnici je prav Carboni najhuje ranjen, medtem ko stanje drugih ne povzroča zaskrbljenosti. Milanski železniški ravnatelj, ki vodi preiskavo, je iz-I javil, da se je morala kret- nica sprožiti, ko je čeznjo vozil predzadnji vagon. Preiskava mora dognati, kako je prišlo do te nepravilne sprožitve. Ponoči so ugotovili identiteto še dveh smrtnih žrtev; ti dve sta: Santa Maluta, poročena Del Piero iz Trsta (60 let) in Maria Cristina Severi (23 let), prav tako iz Trsta. Sam led na Marsu MOSKVA, 1. — Tajinstveni kanali na Marsu naj bi v resnici bile razpoke v debeli ledeni odeji Marsove hidrosfe-re. Skorja je pokrita s puščavskim peskom in je brez življenja. To možnost je formuliral prof. Viktor Davidov, znanstveni tajnik astronomske opazovalnice Sterenberg v Mo. skvi. Led je debelejši v bližini kanalov, bližina vode pa povzroča milejšo temperaturo tal. Vzdolž kanalov naj bi obstajali pogoji ?,a rastlinsko življenje. Sam znanstvenik meni, da na Marsu ni sličnih vodnih površin, kot so oceani na Zemlji. Zaradi velikanskega mraza so tla in voda na Marsu zamrznjena v globino nekaj sto metrov. Sele pod to ledeno plastjo v globini okrog en in pol km na Ekvatorju in dva in pol km na tečajih naj bi obstajala voda in z njo možnost življenja. napravil na poti k nadoblasti na področju medcelinskih raket .» Ralketo «Minuteman» bo mogoče izstreliti hitreje kot katerokoli drugo ameriško raketo in to tudi z vlaka med vožnjo. Po načrtih letalstva bo raketa postala «operativna» v času od 1962 do 1964. Do tedaj bo moralo biti pripravljenih 600 raket «Minuteman»; od teh jih bo 400 na zahodni obali ZDA v podzemeljskih skrivališčih, kjer bodo pripravljene na izstrelitev. Obrambni načrti pa predvidevajo, da bo na vsem ozemlju ZDA 2000 takih rEket, bodisi v podzemeljskih skrivališčih bodisi na posebnih vlakih, ki bodo v neprestanem premiku. Prednost te rakete pred »Atlasom# in «Titanom» je v tem, da je na trdo gorivo. «Po-laris# je tudi na trdo gorivo, je pa znatno manjši; njegov domet je samo 1500 milj. Prva stopnja danes izstreljene rakete je največja naprava na trdo gorivo, kar jih je bilo kdaj narejenih. Pod plazom smrt delavcev ZUERICH, 1. — Snežni plaz je zasul štiri mlade italijanske delavce pri Zermattu pod Matterhornom, ki so bili zaposleni pri vrtanju predora za neko elektrarno. Šimpanz, ki je z raketo «Redstone» poletel v vsemirje. Tukaj je v svoji posebni »zibelki# Nevaren oblak klorovih plinov NEW ROADS, 1. — Nad juž. nimi področji Luisiane se je včeraj pojavil zelenkast oblak klorovih plinov, ki je ubil mnogo živali in spravil v bolnišnice zaradi zastrupitve sko. raj 50 oseb. Pet otrok je v kritičnem stanju. Klorov oblak se je sprostil iz železniške cisterne, ki se je razbila pri iztirjenju vlaka. Okrog 400 otrok so morali na hitro spraviti iz šole v bližini nezgode. Avtomobilisti, ki so vozili sko. zi zastrupljeno področje, so pospešili vožnjo, da bi ušli zastrupljenju. Policija in prostovoljni reševalci, opremljeni z maskami, pa so nudili pomoč v najbolj nevarnih mestih. Aretirani neonacisti v Avstriji raka na pljučih predsednik komunistične partije ZDA Eu. gen Dennis. Dennis se je rodil 10. avgusta 1904 v Seatleyu in je o-pravljal različne poklice, med katerimi tudi poklic gozda»-ja, šoferja in delavca električ. ne ' industrije. V obdobju hu. de brezposelnosti v letih 1920-1930 je vodil veliko sindikalno in politično aktivnost na področju Seatleya, leta 1926 pa je pristopil h komunistični partiji. Leta 1936 je bil izvoljen v nacionalni odbor partije, dve leti pozneje pa v njeno tajništvo. Leta 1948 je bil skupno z enajstimi člani nacionalnega odbora aretiran na osnovi zakona Shmith, ki se nanaša na osebe, ki so »de- lovale za nasilno zrušitev vla. de ZDA». V zaporu je prebil pet let. Leta 1950 je bil obsojen na deset mesecev zapora zaiadi »žalitve kongresa#, ker hotel odgovarjati na vpra- šanja komisije za protiameri-ško delavnost v predstavniški zbcrnici. Leta 1956 je bil izvo. Utr za glavnega tajnika partije, leta 1959 pa je postal vsedržavni predsednik partije. Bolan je bil že več kot eno leto. DUNAJ, 1. — V preiskavo v zvezi z neonacistično aktivnostjo je zapletenih devet oseb. Po aretaciji ing. Seppa Biberja v Kremsu, ker so v njegovem stanovanju našli neo. nacistično propagandno gradi, vo, je bil aretiran tudi njegov sodelavec in bivši inšpektor področja Zgornjega Podonavja Stefan Schachermayer, s katerim sta si dopisovala. Sedaj je policija aretirala še srednješolskega profesorja Ger. nota Reinzerja, v čigar miz-nici so našli dopise z Biber-jem. Vsa zadeva je prišla na dan, ko so cariniki na Dunaju odprli velik paket, ki je prišel iz Nemčije in na katerem je bilo napisano: «Pozor, ravnajte previdno, ker vsebuje občutljiv električni aparat,# V resnici pa so bili v paketu številni izvodi tednika »Boben#, ki je v Avstriji prepovedan. Umrl je Dennis predsednik KP v ZDA NEW YORK, 1. — V bolnišnici v New Vorku je včeraj umrl v 56. letu starosti zaradi RIM, 1. — Na trgu Labicano sta trčila tramvaj in kamion, ki je prevažal pesek. Pri trče. nju je bilo 16 laže ranjenih, ki so bili takoj pripeljani v bolnišnico. Tramvaj se je pri trčenju prevrnil. izvodov Londonovih del v SZ Dela Jacka London* so v Sovjetski zvezi IZ‘ šla v 20 milijonov izvodih. Prevedena so v 32 jezikov raznih narodov SZ. Ob 85, obletnici P>‘ sateljevega rojstva s0 podelili milijonu državljanom po en izvod pf" vega zvezka Londonovin zbranih spisov, ki bodo izšli v 12 knjigah. V Ste-vilnih gledališčih pa so obletnico proslavili še s predstavo Londonove komedije «TatVina». Na u‘ radni proslavi v Ki&-njevu, glavnem mestu Moldavije, je bil London označen kot »slavtu predstavnik ameriške napredne literature#. Večer z Ionescom med rimskimi študenti Rimski univerzitetni gledališki krožek je PrI‘ pravil vrsto sestankov z gledališlSmi osebnostmi. Prvi je bil na vrst1 dramatik Eugene Ionesco. Navzočih je bilo ve£ kot dva tisoč študentov, profesorjev ter predstavnikov gledališkega žaljenja. Ionesca je Pre. stavil igralec Paolo M1’ lani, ki je na kratk® spregovoril o osebnost ter o izrazni tehniki torja. Potem je Ionesco odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so mu ji postavili študentje. Me® drugim je dejal, da P1-še samo zato, da problc me postavlja, ne pa. ® bi jih reševal. Na vpr®" šanje, ali je res, da s* bo oseba iz njegove? »Nosoroga# spet pojavi v njegovem prihodnje®* delu, je odgovoril, da b® to lahko povedal, k° bo novo delo napisano, gralca Giulietta Masi®* in Enrico Maria Saler® sta prebrala nekaj stavkov iz komedije & modej ali kako se 3* iznebiš#. Na koncu se J mnogo študentov zadrz8-lo v prisrčnem razgov^ ru z Ionescom, ki j danes precej zaninai osebnost na področij dramatike, čeprav goče ne bo dolgo. m®- Sedaj pa še otroški festival popevk Šolski patronat v F°. te dei Marmi je raZP‘ sal natečaj za med® rodni festival otros^ popevke. Udeležili se » bodo lahko otroci kat rekoli narodnosti od 5 | rih do štirinajstih • Vsak bo lahko nastop le z eno pesmijo, sta. ali pa novo. Pesmi j« patronatu v Forte " Marmi do 15. 1961 obenem z imen® skladatelja ter besedila in tudi z priimkom - menu avtor)* i nom in pnniuvuui ka, ki bo pel. Razsodi*^ bo potem sprejelo za stival, ki bo 13. maja L1 /\ ««4 — Ja! K MnA i najst najboljših te valcev, ki bodo izbr® na preskušnji. Na k®”' cu bo sestavljena leS tvt t®. ca in podeljene bodo nagrade. Ker bo fest’^ mednaroden, bi 1® postal dovolj zanimiv' GOSPODJE Med obnavljanjem lokala, ki se je pričelo danes, se nadaljuje velika razprodaja vseh moških oblači* v podružnici Largo Barriera Vecchia, 1 popust od 50 do 80 odstotkov GOSPE ob tej priložnosti izredni popusti tudi za ženska in otroška oblačila &WLaUeh& ČETRTKOVA črtica Stari gl Charles Baudelaire: umac Charle Baudelaire (1821—1867) sodi med največje francoske pesnike. Predhodnik simbolizma in moderne poezije je zaslovel z zbirko pesmi Cvetice zla, ki je izšla 1. 1857 m zaradi katere so ga «francoski moralisti« Postavili pred sodišče. Baudelaire je imel manj sreče kol Flaubert in moral je nekatere pesmi iz zbirke umakniti. Pisal je tudi pesnitve v prozi, ki so iz-po njegovi smrti. V njih je znal tenko-čutno prisluhniti malemu človeku. iicaTl"0 razP°l°žena ir vedeli6 /grmJala' valovala ,ak* l]udskeUCv'a-°VSOd- Na *a6i. lastniki kramarh”"*1 zverin'akov in Pravi i a; j6 Posebno pri- 0ePlodne' m3 bi nadoknadi" ne mesece leta. dneh ima”11, da ob takih ^ P°zabljajo na •Prostih? v m napore in se le je J kot otroci. Za mavrah 1L ko je r>»dvajset P^lavijen za stile Ha-, • Za velike pa silami zl/*”11?3’ sklenien s dl borbe’ in ,°ddih SI*‘ "ia Cel« muk vsakda-slec se t S!elovllan in mi- valu a ubranita te-111 nehote nai'°dnega veselja v sPlošnemVS^ribata svoj delež Posti jn vzdušju sprošče- ln brezskrbnosti, tako PradVio^HiŽan’ Si Vik v rJesni. »'ovanie6 vnilmi pravo tek' kričiin kramarji vsevprek je pra’ tulijo. To kov in I?esamca krikov, pokuša ekiSp>ozij raket. Cir-2aviiainn saiemski pavlihe at, ^ sv°le ožgane obra-dežiu or°ženeli v vetru, n>ozaVesti aoncu' 2 drzno sakov Poslovnih vešča- umikala, potegnil za sabo. Na poti domov sem ves prevzet od te slike skušal analizirati svojo nenadno o-tožnost in pomislil sem: Videl sem podobo starega glumača iz svoje pesmi, ki je preživel svojo generacijo katero je svoje dni sijajno zabaval; podobo starega pesnika brez prijateljev, brez družine, brez otrok, ki sta ga siromaštvo in nehvaležnost občinstva pahnili v blato in pregnali v koliko, kamor pozabljivi svet ne mara več vstopiti. (Prevedla JASNA KOSMINA) 1 .Sl# — Posluši, Jakec, dejmi ti meni nekejr razložet! Kej smo mi tle-Tlt al ttalja al Miništracjon al kej? — E, ma znaš Mihec, de si pej forte zabit če še tega ne znaš. Pej zakej pra- šavaš? — Vidi- u Rimi se, deremo reč, nekej zmenejo ma pole u Trsti rečejo pej ne. Jen je — ne! Taku, de tisto kar rečejo u Rimi u Trsti ne vela neč, če rečejo u Trsti de ne. Taku, de za vsako reč more jemet Rim žegen s Trsta. Jest sm pej zmiri mislu, de je narobe; de za vsako reč more prit žepen z Rima. Jen taku se zdej mislem, de je mor bet , tle posebna država jen de je-mamo Tit. Ma spet me mejša pej tu, ke je u Trsti an komisar, ke ga je poslou gor Rim, de nas bo tle rihtau. Ma uan rihta tudi Rim jen jem pošilja dol pisma, kaku nej delajo jen kej smejo jen kej ne smejo naredet. Jen Rim ga lepa buga. Postaumo reč: Rim se lepa zmene sez Jugoslavjo zastran Trsta jen se zmene tudi, de bo denu a Trst anga komisarja, če reč glih Palamareta. Jen Palamara pride, pole ke so se denili dekordo, u Trst jen pole krči z drugmi vred, de tisto, ke so se zmenli de ni velauno, de tisto je samo an kos karte jen de ret treba bacelirat. Jen uan jen drugi fašisti nečko toučejo svojo, de je treba še zmiri rešpetirat fašistične paragrafe jen de se slovensko na nobeno vižo ne smej govort. Ne na velikem plači, ne na tribunali jen nareka pr provinci jen nikjer, kamer so zraven kašni gospudje. Jen, se zna ti gospudje nanka nečejo, de be jemeli slovenski trgovci kašno svojo orgamzacjo jen nečejo neč slišat, de be jemeia tašna organizacja kej besede. Ce pej prašaš kej u Rim, pej govorijo vse drugače. Dol ti pej oblubejo vse kar češ. Ma kej. ke nimajo žepne s Trsta! Jen taku vse tiste čakole u Rimi ne velajo neč. Videš, kadar so delali tisti memorandum (mene se zdi de je bla zraven tudi Francja jen Anglija) so delali račun brez oštirja. So vse nardili brez neč prašat ne Palamareta ne Federcommercio ne Ge/ter Vfondricha ne druge štajerske mišine. Jen taku tisti memorandum ne more neč velat. — Pej si brou u nedelo u Primorskem, kej vse povej kaku mečkajo zastran našga kulturnega doma. Naši prašavajo, prosejo vse potrebne permeše, ma u Rimi nanka ne odgovorijo, zatu tle na komisarjati tašneh prošen nanka ne pošlejo naprej. Se mislejo: Queste xe de novo le solite seca-dure dei sc’avi, no stemo nanche mandarle avanti! Mi pej čakamo, kadaj bo pršu per-mešo z Rima! — Ja, ma taku ne more jet naprej. Zatu ke je res, de smo Slovenci forte potr-pežliu narod, ma jest rečem, de se bomo tudi mi an bot naštefali, de nas jemajo za norca. Ce se Rim sliše preveč švoh, de be štoru rešpetirat svoje pogodbe — nej povej. Vre tabat, kadar so se glihali u Londoni, be lahko reku Rim: znaste, z mano ne stojte se neč glihat, zatu ke u Trsti jest ne ukažem neč jen zatu zmente se nečko ses Palamaretam, ses Federcommercio, ses Wondricham jen ses Lego Na-zional u Trsti. — Jest rečem, de manka poštenja. Vidi, tista senatorka Merlin je sez našem governam jen sez našmi politiki taku dišguštirana, de je rekla, de bo pustila politiko, zatu ke je vidla, de u politiki ne skrbijo druzga ku za karegme. — E, dosti drugače be blo, če ne be politiki tolko skrbeli samo za svoje stolčke! Kakšno oblekco za pustne plese? Tudi v tem primeru naj bo vodilno geslo: praktičnosti Oj pust, ti čas presneti! Ta | pa nikakor ne gre. Kakr torej nam dela samo skrbi, kako in kje se bomo zabavale, tem nam ne dela samo skrbi, kako in kje se bomo zabavale, temveč tudi, kako se bomo za te zabave oblekle. In to je še bolj komplicirano vprašanje cc prvega ter nam povzroča resnične skrbi Nam ženskam seveda — ker moški rešujejo to vprašanje (in to moramo priznati, pa čeprav nam je nekoliko težko pri srcu) z mnogo večjo lahkoto. Zanje je važno, da imajo temno obleko, belo srajco in po možnosti še lej>o kravato — vseh ostalih skrbi takorekoč ne poznajo. Toda me smo ob takdh priložnostih prave «reve». Plesov m zabav je nič koliko in vsaka bi hotela biti na teh vedno lepo, predvsem pa vedno drugače oblečena. To pa seveda ne gre, ker je vsaka nova obleka povezana / novimi finančnimi stroški in teh novih stroškov ne prenesemo. Za eno novo obleko smo se morda še potrudile, za več rešiti vprašanje predvsem za obleke iz lameja, brokata in drugih svetlikajočih se svil, ki si jih je lahko zapomniti? Najprej -nasvet za tiste, ki še niso bile na nobenem plesu in se šele pripravljajo, da si nabavijo novo večerno obleko. Ce nimate preveč bogate garderobe, potem si nikar ne kupite takšne obleke, ki bo ztio vpadljiva in ki si jo bodo lahko vsi zapomnili. Nabavite si blago, ki bo lepo in moderno, toda tudi »resno«. S takšno obleko se boste lahko pokazale še na raznih plesih in zabavah, ne da bi vam bilo nerodno. Ce pa že hočete za pust bolj živo obleko, potem se odločite za temno krilo in za bluzo iz lameja, brokata ali druge svile. S tem, da boste drugič bluzo zamenjale, boste že spremenile lice vaši večerni obleki in problem predpustnih toalet bo rešen z mnogo manjšimi stroški. Ce ste pa med tistimi, ki že ’ trosijo med množico do- hiislicg s-, , .. — ^ Cerovega i 1]a3° šale M°-hosnj na „ Herkuli, po-s čelom n V0Ja titanske ude, na, Se 1 ttl°2gani orangutanih J Icastno Pršijo v >> osvežil;0 jlh.za t0 pri" 1 vile 'pre)sniega dne. Plesalke » . ,Princese zale čajo S, acei° in prevra-hm krha .sredi 'uči, ki *“* kresnicami'1’330 8 pisani' Vse kr'čavo *azsvetljeno, prašno, s’lužijiP”°' Eni trošii°- in °b°ii so ve- mat«ram l°V.<)ljni- otroci se I^ledum: €Sai° za krila in !e*ioUJr?č?tom Slaščico a'i pa lahko J?, ^a rame, da Joktohit, ’ ikak° bož ko*, X kad"° g'edali predstavo • ki se blešči ka- še anStV0- Von.i P« .. zdirja kakor praz-in vpija vse *** la lU 'Vojni? ?Jaj4U’ čisto na kra-da sp ,ta' glumač, ka-^aknii v v osramočen sam mga veseli* . stlran od buč' k’Ve zapravi-'11 nePreračun- ^Vlien, n? Sti' Ves u- 6el Ora P°’ hr°m in 0ne- r*a sim? 1 razvalina člo-£ kolibe w ob kolu svo" rom*. e- ki je bila bolj si- OH I -ga človpv kolih joči akr ■ --oS Se sveie sta *a)no -t?"10 osvetljevala VeseBe Povsod hrup- * Povsoh’ zas'uzek, potra- !|Jl dan' DnneS! za iuiriš- S, Tu °d kipeče živ- Ded.. _ jamske- kapa- neda pa — neskončna - I Bn* ... tivoKOn vm«ne POrn0glpvo odeta v aoSsiin 1 Uh* j° pot-^stavil n do umet' ne«, n?sProtje kot kriče- rečnikt v'- Se smejal, ■ ni ' . i jokal T\ 1 ni a. »al, ni ple- a|'jCa1, »U9!!! Z rokami, ni Si- Vfisele p peval žalostne h!nel je t.hSmi' ni prosil. izrt,ln Vsa n;„° in nepremič-Ni* a odni g°Va Pojava je čat.g°Va UsoHVed m predajo. nenna' Tod? • b"a zape- Pegici0" Pr°dirni kar« n«d in J -• “'mo roba11? Pramen?100 in luami-°dbi.iaj -S° Segali do •tr. rdel, oči ašn loče revščine. »e mi 10ka »tiska grlo, sirLSt0ritii°Ceft0tele na dan' lepaka ..Camu niso kakš S* v*so u*:;ne za > so moje Opornimi sol-hotele •mu no posebnost, spraševati toh'. ČUdo el,-. leme va sredi za- Pise^.k°libe« raztrgano za-k> mo«?? Nisem Si upal. h, da gel T 01 upal, nost,ne:iete ra;,0 de se še ta- J ; Priznam ' moje pla- hi' le O ga POnii i Sem se bal' eredJUnačii in ' Ko sem se la . Položi« hotel mimo-P)U !zrned h6 denarja hiep a ho ta desak v upa- sa { Pie j. razPmel moj na_ hogveri8 mn°kice, ki SVedi zakaj naglo iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Pomen izrednega občnega zbora Prosvetnega društva Barkovlje Po novih smernicah toda s prizadevnostjo starih prednikov Poročilo najstarejšega člana društva, Rika Pertota o bogatem in plodnem delovanju društva «Adrije» pred šestdesetimi leti - Nov pomlajeni odbor pred veliki nalogami V ‘v » * - : 1 Novoizvoljeni odbor Prosvetnega društva Barkovlje Preteklo nedeljo je bil v Barkovljah izredni občni zbor prosvetnega društva, ki je imel na dnevnem redu važno točko volitev novega odbora, ki naj bi glede na dosedanje predolgo mrtvilo, ubral nova pota, da bi prosvetno delovanje v Barkovljah na novo oživelo, kajti pokazalo se je, da ja dosedanje delovanje, ki je slonelo izključno na pesmi, za sedanje čase zastarelo. Po otvoritvi občnega zbora, je najstarejši član prosvetnega društva Riko Pertot podal obširno sliko barkovljanskega prosvetnega delovanja pred več kot’ šestdesetimi leti, ko je delovalo v Barkovljah pev-sko društvo «Adrija». Po številu in kakovosti je zavzemalo to društvo prvo mesto med vsemi tedanjimi pevskimi zbo. ri na Tržaškem. Prirejalo je letno do pet nastopov in je privabilo k vsaki prireditvi toliko Barkovljanov in Tržačanov, da sta bila pozimi dvo. rana poleti pa vrt natrpana poslušalcev. «Adrija» pa se ni omejila samo na delo v svoji vasi, ampak je sodelovala s svojim številnim mešanim zbo. rom pri vseh okoličanskih pevskih nastopih. immiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiuiuuiiiiinuiiiHiiMiiHiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ S.Garbinv«Rossoni» Verjetno se najdejo še ljudje, ki hrepene po oni že dolgo izginuli lepoti, ki so jo ustvarjale večjamborske jadrnice, ki so prinašale med nas romantiko daljnih de- žela. Vsi taki bodo mogoče našli nekaj utehe v marinah S. Garbina, ki razstavlja v galeriji Rossoni. Njegova u-metnost ni moderno zahtevna in on sam tudi ne stremi za reševanjem novih slikarskih problemov. Zadovoljuje se s podajanjem narave v več ali manj resničnosti odgovarjajočem slikanju. Bolj naturalistično slika morje, kjer se vidno uveljavlja zamah čopiča. Na- sprotno pa so nekatere pokrajine že močno impresionistično občutene, zlasti vse one, delane z lopatico. Izmed slednjih je mojstrsko izdelana velika slika, t - ki kaže Barkovlje gledane z / l,,,,l,,iiiininiuniiiiii,|„l„,|1|(,|||,l|||||,|inii|iii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiii tiite j°d 21 'Črte ""»i, morja in pa še «Istrska krajina». V krajinah je večinoma vidno tudi morje m njih šižeji so mesteca istrske obale z bližnjo okolico. Razen v ne preveč uspelem itSvetem Justun, se ne spušča v podajanje arhitektur kot takih. Vse to kaže, da je njegova ljubezen morje. Zlasti dobro podaja viharno temna morja s težko modrino. Vendar se pa v nekaterih preveč ponavlja romantični motiv že davno izginule trgovske jadrnice, ki pa morda ne bi utrujal če bi bil izvršen v raznih velikostih in bolj različnih legah. V splošnem pa so Gardinove slike na taki umetniški višini, da se lepo predstavljajo in uspejo ganiti in prenesti gledalca v zaznavanje naravne lepote, ki jo je slikar občutil pri njih ustvarjanju. MILKO BAMBIČ Tudi je prirejala izlete, ki so starim Barkovljanom še vedno v živem spominu. Ob desetletnici društva «Velesila» so prišli barkovljanski pevci im pevke do Sčedoe z veliko bai^ ko, kateri je segala voda skoraj do roba, kajti v barki je bilo natlačenih skoraj sto ljudi. Kdo od starejših bi mogel pozabiti izlet v Devin k nastopu tamošnjega društva »Ladja«? Torpedovki Carpac-cio, ki jo je najela «Adrija», je poveljeval italijanski heroj Nazario Sauro in na torpedov, ki niso bili samo Barkovljani, ampak tudi Tržačani, med njimi državni poslanec dr. Otokar Rybar, takratni mestni svetovalec dr. Wilfan, dr. Sla-vik, dr. Gregorin in vsi drugi tržaški voditelji. Nekaj izrednega je bil za tiste čase izlet na Bled. Ko greš po tistih širokih stopnicah, ki te popeljejo do otoške cerkvice, zapaziš na tisti majhni kapelici na levi strani vzidano spomin, sko ploščo, ki dokazuje, da je bila «Adrija» že pred petdesetimi leti s svojim zborom na Bledu. V tistih časih pa ni gojila «Adrija» samo petja, marveč tudi dramatiko. Večje število diletantov je pripravilo za vsak nastop pevskega zbora enodejanko, ki je prišla na oder po končanem pevskem sporedu. Pa se niso barkovljanski diletantje zadovoljili samo z enodejankami, marveč so se spravili tudi na večja dela. T ko so uprizorili tudi dramo «Lepa Vida«, o kateri je pisal svojo kritiko tedanji profesor slovenščine na tržaški nemški gimnaziji dr. Ivan Merhar in to celo v Ljubljanskem Zvonu«. Deloval je tudi dober tam-buraški zbor, ki je nastopal ne samo doma ampak tudi I barkovljanske pesmi iz Napo-, mu je v zadnjih letih televi-po mnogih okoličanskih vaseh. ‘ leonovih časov. Na skupnih iz-J zija, ki bo v doglednem času i *vL?d'očniS 3' do 20. 4.) ti6 tai! Poslih • tud' točni !?6kd0 bos,? m računih. °Za z*'o miši; naPre1» d3ela6i d0 22. 7.) Pa hn n opravkov, zaslužka, Tu- 5U di moralno ne boste imeli velikih zadoščenj. Preveč ste ljubosumni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z vašimi sposobnostmi bi lahko mnogo laže prebrodili težave in si utrli boljšo pot. Danes boste naleteli na dokaj hude ovire. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zanemarjajte vaših poslov, ker bodo uspevali le v razmerju z vašimi napori. O-seba, ki jo imate radi, vam je do skrajnosti zvesta. „„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|,l,i|,l,l,,"l,,"m",""",,l,,,l,ll,ll,,,,ll,,,I,,l,l,,m,,i,,|ii||uiiiiinim dolgo časa, ki pa jih niste mo. gli uveljaviti zaradi trme vaših nredstojnikov. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skušujte čim dlje ohraniti sedanje vzdu&je, ki je primer-no tako za vas kot za vaše okolje. Srečni boste, če bodo okoli vas veseli obrazi, VODNAR (od 21. l. do 19. 2.) Vaša sposobnost je velika! zato boste danes želi izredne uspehe materialnega in moralnega značaja. Bodite manj lju. bosumni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naleteli boste na velike ovire pri delu, zato bodite že vnaprej previdni in se pripravite na vsak napor, pa tudi na tveganje. .... ŠKORPIJON (od 24- 10- d0 22. 11.) Neuspehi vas bodo potrli, vendar ne smete izgubiti volje do ponovnega dviga, ki se bo v kratkem spet pokazal. Glavobol. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Danes boste izpeljali načrte, ki ste jih pripravljali že RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo razgiban dan. Sprejela vas bo neka osebnost ki lah- «Adrija» je razpolagala nadalje z bogato knjižnico, ki je delovala na vso paro, saj je romalo med pevci in pevkami stalno do petdeset in tudi šestdeset knjig. Bili so časi, ko je vse čitalo Tolstoja in Sienkiewicza, a tudi drugi pisatelji so bili upoštevani. Pred prvo svetovno vojno je deloval v Barkovljah močan odsek tržaškega Sokola, ki je razpolagal s prostornim telovadiščem pri mostovih. Tam so se shajali najboljši telovad. ci in med njimi tudi taki, ki so polnili mednarodne vrste, kot so bili Jaka Sever, Jezeršek, Miklavec in drugi. V sokolskih vrstah je delovalo približno 80 članov naraščaja in odraslih. Takoj po prvi svetovni vojni je bilo ustanovljeno tudi športno društvo «Val», ki je razpolagalo s tremi nogometnimi ekipami in z lastnim igriščem na Trsteniku, kjer so nastopale tudi barkovljanske hazemašice. Istočasno je deloval tudi ve. slarski klub «Sirena», ki je razpolagal z več čolni in štel okrog trideset delujočih članov. Barkovlje so imele tudi odsek Oiril-Metodove družbe, de. lovalo pa je tudi pogrebno društvo «Arimatej», ki obstaja še danes in se bliža k svoji devetdesetletnici. Tudi na gospodarskem področju niso bile Barkovlje zadnje, kajifri obstajalo je v tistih časih »Obrtniško društvo« s svojo hranilnico in posojilnico, poleg teh dveh pa smo imeli Barkovljani tudi »Novo konsumno društvo«. Ce bi štel vsak odbor povprečno deset članov in če prištejemo tem še vse delujoče na vseh področjih, mislim, da ni pretirano če rešemo, da je delovalo v Barkovljah na vseh področjih približno tristo ljudi, število, ki se nam zdi danes kakor sanje, ki pa je gola resnica. Ce so se postavljali Barkovljani v prve vrste, so to tudi pošteno zaslužili, kajti na vsakem področju je bilo delovanje intenzivno. Ko je fašistična oblast leta 1927 razpustila vsa prosvetna in športna društva, je štela takratna «Adrija» 105 delujočih članov, ki se niso plašili ob povratku od pevske vaje poti proti domu, kljub temu, da so jih čakali fašisti po vseh vogalih. Ker so bili prostori v barkovljanskem narodnem domu razdejani, so se vršile pevske vaje v večji sobi pen-dlovske hiše v Bovedu, kjer so priredili člani Silvestrov večer, pri katerem je bila soba tako natlačena, kakor ni nobena škatla s sardinami. Kljub vsem tem težkočam so pevci in pevke vztrajali tudi če so vedeli, da je nastop nemogoč. Končala je tudi druga svetovna vihra in v Barkovljah je spet oživelo prosvetno delovanje. Barkovljanski pevski pevski zbor se je zopet postavil na noge in pod spretnim vodstvom pevovodje Milana Pertota žel zavidljive u-spehe, kjer je nastopal. Bil je dvakrat na Štajerskem, enkrat na Koroškem, večkrat na trža- letih so barkovljanski prosvetni delavci večkrat obiskali Bled, enkrat Benetke, bili so v Auronzu pri izviru Soče, v bolnici Franja, a sodelovali so tudi v Ilirski Bistrici, Buzetu, Sovodnjah, pri vseh Prešernovih in Gregorčičevih kakor tu. di prvomajskih proslavah. V dobrem spominu je tudi na-sdop Barkovljanov v Avditoriju, kjer so nastopile pevke v lepih narodnih nošah. Danes se vprašujemo, kam je šel ščedenski pevski zbor, ki je štel nad sto delujočih članov, kje je svetpivanski pevski zbor, ki je pod vodstvom pok. Venturinija pre-romal vso Jugoslavijo, kje je kontovelsko . proseški mešani zbor, ki je pod vodstvom pok. Viktorja Čermelja nastopal v Avditoriju z lepo spevoigro «Lojterca», kje nabrežinski pevski zbor, kje drugi, o katerih ni ne duha ne sluha? Kje naj iščemo vzroke, zakaj je zanimanje za našo lepo pesem ne samo poleglo ampak naravnost izumrlo? Odgovor je lahek. Na dolgi poti našega prosvetnega delovanja smo zabredli v nove dinamične čase, ki diktirajo življenje, ki je v diametralnem nasprotju z nekdanjim našim. Takrat ni bilo kinematografov, radio je začel svoje kulturno in zabavno delo šele po prvi svetovni vojni. Pridružila se prikazovala barvne slike opere, drame, šport in drugo, ko se ti ne bo treba potruditi do gledališča ali pa do športnega igrišča. Na mehki stolici se že danes gleda in posluša v črno-belem, kar bo jutri v barvah. Ne smemo prezreti športa, ki je zajel posebno z žogo staro in mlado. Pa ni samo šport, kj zanima našo mladino. Za sto revnih lir lahko postaneš milijonar in danes je prevzel ta tek vse sloje, kakor je prevzela tudi lambreta in vespa. Saj si danes skoraj smešen, ko premikaš počasne noge po tistih cestah, ki niso namenjene tebi, ampak letečim dvo in štirikolesnim živalim. Kdo naj vzame danes gla-sko v roke in stoji poldrugo uro pri pevski vaji, ko lahko odpre radio in sliši Slovenski oktet, Mariborski oktet, Fante na vasi in druge mojstrske zbore, kakor je zbor Slovenske filharmonije, celjski zbor in drugi, pa še teh današnji Svet ne posluša. Danes kraljujejo kričači in kričačice š la Mina, Tony, Jony in podobni. Naš štiriletni Otrok ne pozna naše pesmi «Po jezeru« pač pa ti zapoje «Tintarella di luna« in «Mille baci«. Svet gre v pevskem pogledu rakovo R. P. imajo novo obleko ter je prav takšna, da «pade v oči«, potem upamo, da je vsaj tako krojena, da jo bo lahko z majhnimi popravki predrugačiti. Ce je oblek« gladko krojena, ji lahko dodaste na primer široko krilo iz chiffona ali druge tanke svile, ki bo spredaj odprto, tako da se bo videla pod njim cela obleka. Takšno krilo lahko v pasu zvežemo, ali pa ga zapnemo z leoo u-metno rožo. Ce vam obleke ni žal, jo lahko predrugačite tudi tako, da napravite iz nje samo bluzo, spodnji del pa porabite za to, da napravite za prihodnjič zopet novo obleko (seveda b> ste morale dokupiti blago za Takšne ogrlice so letos tudi moderne. In tudi klobuk je po zadnji modi životek, ki bo lahko v dr rgi barvi in v drugem materialu). Ce pa že imate lepo, resno večerno obleko ter si ne r.a-inevarate napraviti nobene r.o-ve za letošnje predpustne zabave. potem jo poživite vsaj z novim pasom, ki bo lahko iz svile, ali pa bo usnjen in z novo brošo ali ogrlico. Izbii s teh je vedno večja in vam bo težko najti nekaj takega, kar bo vašo obleko povsem spremenilo ter jo napravilo zopet novo in lepo. Prejeli smo (Nadaljevanje na 5. strani) Alfrede Gallettl, GIACCHETTI. La Casa Ed. Marzocco Firen-ze 1961. PARAGONE. Rivista di arte fi-gurativa e letteratura. Arte. Areno XI, Numero 131 — bi-mestrale — novembre 1960. Šansoni Editore. Firenze. ★★★★★★ * * * * * * t * * * * * ko vel,ko napravi za vas. dI »kem m koprsk-i Radiu en-ma bo vladal popoln mir. Pa- krat na ljubljanskem Radiu, zite na zdravje, I ki je snemal ne trak stare Četrtek, 2. februarja 1901 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7,30: Jutranja glasna in koledar; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Od godala do harmonike; 17.20; Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: Skladbe Sarasata in Barzoka; 19.00: Svet v katerem živimo: «Voda»; 19.30: Izbor domačih ln tujih popevk; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. V odmoru, približno ob 21.10: Književnost; «G!i alunnii del tempo«. Ocena Josip Tavčar; ob 21.25: Miran Pavlin: »Figuralne arheološke izkopanine v Sloveniji«, nato Melodije v polmraku; 23.00: Orkester Bojan Adamič. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14,20: Kot juke-box; 15.00: Siro Angeli: »Absurd«. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; «2ivi ogenj«; 11.30: Operne arije; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz jug. življenja; 12.45: Lahka glasba; 13.40: Orkestri Kermbach, Hause, Frese; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15,30: Tečaj italijanščine; 15.55: Lahka glasba; 16.00; Radijska igra; 16.40: O-perne arie; 17.40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Za vas pojo; 19,30: Prenos RL; 22.15: Ted Heaath in njegov orkester; 22.35: Lovčeve sklid-be; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. mor,in; 9.00: Klasične neapeljske pes- mi; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Po-jb Barbieri, Celentano, 'lOTiel-li; 13.30: Prevedene pesmi; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše: Srce Azije; 16.30: Sličice iz Francije; 17.20: R. Rossehlni: Sonata; 17.40: Zanimivost, od vsejaovsod; 18.30: Enotni raz- red; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Respighijeva ope- ra »La fiamma«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: New York - Rim . New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Majhni orkestri lahke glasbe; 14.45: Vaš juke-box; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.30: Radijska igra Hein-richa Boella: «Obračun»; 21.55: Večerna glasba; 22.15: Zani- mivosti. ///. program 17.00: Boccherinijevi in Brahmsovi trii; 18.00: Pregled: filozofija; 18.30: Ch. Ives: Simfonija št. 2; 19.15: Zgodovina italijanske velike industrije; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30: Amerika v «zlatem desetletju« itd.; 22.20: Sto let od rojstva Gustava Mahlera; 23.25: Prejeli smo. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Komorni zbor RTV Ljubljana; 8.55: Za šolarje; 9.25: Revija instrumentov; 10.15: Z orkestrom George Melachrino; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Ruski tečaj za za-četn.ke; 11.15; Harfa in ham-mond orgle 11.20: Od menue-ta do rapsodije; 12.00: Narodne; 12.15- Kmetijski nasveti; 12.25: Iz oper A. Thomas in C. Saint-Saensa; 13.30: Poje moški zbor »Svobode« Iz Kopra; 13 45: S citrami jx> Evropi; 14.05: Orkestralne miniature; 15.40: Iz svetovne književnosti; 16 00: Tako igrajo in pojo v Varšavi; 16.30: Naš solisti in skladateljih; 17.15; 45 minut turizma in melodij; 18.00: Matija Bravničar: Hlapec Jernej in njegova pravica I. del; 18.30: Operetni napevi; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45: Slovenske založbe v letu 1961; 21.25: Bogo Leskovi-: Domovina; 22.15: Po svetu Jazza; 22 45: Mihovil Logar: Trio giocoso; 23.05: V ritmu današnjih dni; 23.27: Predstavljamo vam Julie London; 23.55: Prijeten počitek. Ital. televizija 13.00: ’1V šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfaoete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stan in novi šport; 19.00: Tečaj angleščine; 19.35: Glasbeni variete; 19.50; Borba proti zajedalcem v poljedelstvu; 20.10: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Camparu-le sera; 22.30: Cmelan-dia; 23.00; Kolesarske dirke v Milanu; 23.45: TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke: Naš mala svet. Ljubljana 18.00: Srečno vožnjo, oče! — Razgled za mladi svet; 18.30: Robin Hood — serijski film; 19.00: Popolni sončni mrk — poljudnoznanstvena oddaja; 19.30: TV obzornik. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Njegov dan — kratki film; 20 30: Poznaš svoj domači kraj? prenos z Jesenic. Italija približno ob 21.30: Campareile sera — drugi del oddaje; 22.00: Cireelandia — filmska oddaja; 23.00: Prenos športnega do- godka Magall Noel v Sloveniji V ponedeljek dopoldne j$ dopotovala v Ljubljano in nato na Bled in v Kropo znana francoska filmska i» gralka Magali Noel, ki bo igrala glavno žensko vlogo v filmu «Zakon vojnes. ki ga snemajo v Kropi na Gorenj' skem. Značaj lastne vloge je takole označila: elgram vlogo poročene žene, ki na svoji koži občuti trdi zakon vojne samo zato, ker se njen mož bori za svobodo». Film snemajo v francosko - italijansko - nemški koprodukciji, usluge zanj pa nudi ljubljan. ski uTriglaov-films. Magali Noel bo ostala na Bledu pri* bližno teden dni, nakar se bo vrtnin v Rim. Tuji filmi na ameriškem trgu «Motion Picture Herald» piše, da so bili tuji filmi, ki so bili prikazani v ZDA v letu 1960, na višji umetniški ravni kot v prejšnjih letih. Med 70 prikazanimi filmi so se po mnpnju člankarja odlikovali naslednji: sGeneral Rovires (Italija), iiHirošima, moja ljubezen», (Francija), eStudenec device» (Švedska), uSvet Apujev» (Indija), »Nikoli v nedeljo» (Grčija J, tdkirun (Indija), «Rosemarie» (Nemčija), aBalada o rojaku« (SZ), «Trn ali right, Jack» (Anglija). Clankar piše, da je največja korist u-važanja tujih filmov v tem, da nudijo Hollytvoodu nove tehnike, nove poglede in nove igralce s posebnim talentom. »Divja kri« V drugi polovici letošnjega leta se bo začelo snemanje novega celovečernega slovenskega filma aDivja kri«. Film bodo snemali v Bohinju Snemalna ekipa «FiImservisan bo opravila to uslugo za inozemsko tvrdko uNeubachn iz Muenchena v vrednosti okoli 160.000 nemških mark. V glavnem bodo snemali zunanje posnetke, pa tudi nekaj notranjih, za katere bodo zgradili objekte v Bohinju. Film o ladji »Santa Maria« Dogodivščine portugalske potniške ladje vSanta Ma-na», ki so u teh dneh polnile stolpce vseh svetovnih časopisov, bodo verjetno prišle na filmsko platno. Film namerava izdelati še letos v špansko-nemški koprodukciji filmska družba «Neue filtre« iz Muenchena na Bavarskem. Tridimenzionalni film na Kitajskem V Peking« so zgradili kinematograf za projekcijo tridimenzionalnih filmov, ki je opremljen s stereoskopsko a-paraturo. Tak kinematograf imajo na Kitajskem že v Šanghaju in v Tientsinu. Tre. nutno prikazujejo dokumentarne filme o kitajskih akrobatih in znanih tipičnih kitajskih veščinah. Film «1 zlet v Lit jangu pa prikazuje gore in jezera v pokrajini Kivangsi. Predvajanje tridimenzionalnih filmov je naletelo med kitajskimi gledalci na velik uspeh. »Nočni izlet« V festivalski dvorani v Ljubljani je ekipa uViba-Jil-man iz Ljubljane začela te dni snemati nov celovečerni umetniški film «Nočni izleti). Scenarij za ta film prikazuje življenje sodobne mladine in njene probleme. Napisal ga je Mirko Grobler, ki je hkrati tudi režiser. V glavnih vlogah bo nastopilo 16 mladih igralcev, sodelovalo pa bo tudi 600 statistov. Zunanji posnetki bodo iz Ljubljane in njene bližnje okolice. Po predvidevanjih bo film gotov do konca marca. «Viba-film» pripravlja tudi kratkometražni film o pustnih običajih v Cerknem pri Idriji z naslovom eLaufarjis. Elchmannovi zločini na platnu Ameriški producenti nameravajo izdeiati kar sedem filmov po zločinskem življenju nacističnega krvnika Eichmanna. Eden je že v delu in se bo imenoval «Ope-racja Eichmannn, producent Diamond, ki dela za družbo eAllied Artistsn po scenariju angleškega pisatelja Le-visa Copplegia namerava iti v filmu do skrajnosti. Scenarij je razdeljen v tri o-sn o.ne elemente: v Eich- man toro karakteristiko, prikazovanje njegovih zločinov, prizor z otrokom, ki mora pmostrora‘i umoru staršev, lov že odraslega otroka za nacistični t zločincem in končno Eichmannovo aretacijo. Glede na to, da dela film brez Eichmannovega pristan-ca. je Diamond dejal; «Naj me kar toži, krivec je on, ne jaz.» Češkoslovaški filmi v Tuniziji Po tednu ruskega filma, ki je zelo lepo uspel, bo v kratkem v Tuniziji teden češkoslovaškega filma. Ob tej . priložnosti bo prispel. r Tunizijo glavni direktor češkoslovaškega eksportnega podjetja, ki bo pripravil program tedna in se pogajal za prodajo določenega števila češkoslovaških filmov. Film po Kafkovem romanu »Graščina« Jeanne Moreau bo verjetno glavna igralka v filmu po Kafkovem romanu »Graščina« za katerega je Luoy Ulrich dobila dovoljenje od sorodnikov pokojnega češkoslovaškega pisatelja. Scenarij po romanu bo napisal dramaturg Armand Gatti, ki bo verjetno tudi režiser. To bo prvi film po delih Kafke, Vreme včeraj: reajvišja temperatura 10, najnižja 6,2, ob 19, url 6.5, zračm tlak 1001.2 se dviga, veter 5 km severovzhodnik, vla- ge 77 odst., padavine 18.5 mm, nebo pooblačeno, morje s kor a, mirno, temperatura morja 9.3 stepi nje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 2. Iebrn«l» Svečnica Sonce vzide ob 7.27 In zatone 17.12. Dolžina dneva 9.45. Lu» vzide ob 19.03 i,n zatone ob 8* Jutri, PETEK, 3. februarja Blaž 1 Po 67 dneh čakanja - Se nobenega odgovora! SKGZ in SDZ ponovno zahtevata sprejem pri predsedniku vlade Fanfaniju je bila predvčerajšnjim poslana nova brzojavka - Vse spomenice in pisma so bila doslej brez odgovora - Nekorekten odnos oblasti do kvalificiranih predstavnikov slovenske manjšine Pred 67 dnevi, in sicer 27. jiovemra lanskega leta, so Slovenska kulturno-gospodarska rveaa in Slovenska demokratska zveza iz Trsta in Gorice poslali predsedniku vlade A-mintoru Fanfaniju pismo, v katerem izražajo željo, da bi lahko ustno obrazložili vse razloge glede težavnega položaja, v katerem se nahaja slovenska manjšina v Italiji. V i-menu Slovencev, ki prebivajo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, so predstavniki omenjenih organizacij prosili predsednika vlade, da bi sprejel zastopnike slovenske manjšine v Italiji na razgovor. Toda tudi na to pismo — kot na prejšnja pisma in razne spomenice — ni bilo nobenega odgovora. Zato sta Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter Slovenska demokratska zveza naslovili predvčerajšnjim predsedniku vlade Fanfaniju brzojavko, ki pravi: «Prešlo je že 65 dni, odkar smo prosili za sprejem, da bi lahko predložili zahteve slovenske manjšine v Italiji — a r.ismo dobili niti potrditve o prejemu pisma. Poslabšanje ozračja, v katerem živi slovenska manjšina, nas ponovno sili, da vztrajamo na odločitvi zahtevanega sprejema.» V pismu, ki je bilo 27. novembra lanskega leta poslano predsedniku vlade Fanfaniju, so podpisane organizacije ugotovile, da niso bile do takrat poslane spomenice z zahtevami o objavi zakonskih določil za ureditev narodnega, jezikovnega in kulturnega življenja Slovencev upoštevane niti pri vladi, niti pri krajevnih oblasteh. Posedanje ravnanje krajevnih in osrednjih oblasti — je bilo rečeno v pismu — je hudo prizadelo ugled dr-žave, medtem ko začenja slovensko prebivalstvo izgubljati zaupanje v oblasti, ki ne izvajajo svojih obveznosti — ki so jih prevzele do lastnih državljanov — v škodo obstoja in kulturnega razvoja slovenske manjšine. Mnenja smo — pravi nadalje pismo — da je obseg teh vprašanj zašel v tisto fazo, ko je postalo nujno, da odgovoine oblasti takoj re- šijo postavljena vprašanja, ki jih zahteva slovenska manjšina Trsta in Gorice in organizacije, katere jo predstavljajo. Po več kot dveh mesecih so se takratnim problemom pridružili novi. Položaj za slovensko manjšino v Italiji se je občutno poslabšal. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, m6-ramo omeniti nekaj bistvenih dogodkov, ki so karakterizirali obdobje zadnjih dveh mesecev: Na prvem mestu je zloglasno pismo vladnega generalnega komisarja glede priznanja jugoslovanskih diplom; gonja, ki so jo sprožili šovinistični krogi proti imenovanju predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja v pokrajinsko komisijo za bolniško blagajno trgovcev; zanikanje pravice — kat dvakrat zaporedoma — uporabe slovenskega jezika v pokrajinskem svetu; resolucija odvetniške zbornice proti spremembi člena 137 in 122; zavlačevanje pri gradnji Kulturnega doma v Trstu; uveljavitev fašistične zakonodaje glede krajevnih imen na Goriškem; ponovna oskrunitev spomenika padlemu borcu v Križu itd. Poleg tega je treba poudariti nekorekten odnos in nevljudnost do kvalificiranih predstavnikov slovenske manjšine v Italiji. Dejstvo je namreč, da predstavniki slovenske manjšine na Tržaškem in Goriškem doslej niso prejeli nobenega odgovora na pisma in spomenice, ki so jih poslali — niti potrdila ne, da so pisma :n spomenice prišle na naslovljence. 2e samo to dejstvo kaže na nerazumevanje predstavnikov najvišjih oblasti za potrebe in zahteve slovenske manjšine v Italiji. * .C I V •' -'V •a >#> / ■ ■ ' • *. Oskrunjena, razbita spominska plošča posvečena padlima žrtvama nacifašističnega nasilja Prvi planinski večer Predvajali so zanimiv film Aljoše Žerjala - Večer pa se je zaključil s pesmijo v pristnem planinskem razpoloženju Sinoči ob 20.30 je bil o Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 prvi planinski večer, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo. Ljubitelje naših gora in vseh prekrasnih predelov bližnje in oddaljene okolice našega mesta je toplo pozdravil predsednik planinskega društva tov. Zorko Jelinčič ter jim predstavil Aljošo Žerjala, ki se je zbranim predstavil s svojim kratkometražnim filmom o počitnicah v Grčiji. Pred gledalčevimi očmi se je zvrstila vrsta uspelih posnetkov avtomobilskega potovanja po Jugoslaviji, nato pa meja med Jugoslavijo in grško Makedonijo. Ob moderni cesti se nizajo hribi, vasi, ožgane poljane, kjer je bil svoj junaški boj general Markos. Potem pa drugi del filma. Skok iz sedanjosti, iz trde borbe današnjega grškega ljudstva v davno preteklost: atenska A-kropola, Korint, in nazadnje Termopile: simbol zgodovin- skega junaštva grškega ljudstva. Naj pripomnimo, da je Aljoša Žerjal prejel za ta dru. gi del svojega filma prvo nagrado natečaja, ki ga je razpisal tržaški kinematografski klub. V tretjem delu svojega filma je Aljoša Žerjal prikazal vrnitev s počitnic v naše mesto. Lep posnetek^ tržaškega zaliva v zahajajočem soncu Včeraj ponoči v Križu Vandalska oskrunitev spominske plošče dvema žrtvama nacističnega nasilja Krivca so izsledili že dopoldne in so ga prijavili sodišču Pravijo, da je dejanje storil zato, ker je bil vinjen! Včeraj zjutraj se je po Križu raznesla vest, da so neznanci ponoči razbili ploščo na spomeniku, ki so ga postavili domačini v počastitev spomina dveh žrtev nacističnega r.ssilja: Josipu Košuti in Ivanu Grudnu. To je bil že drugi primer, da so razbili prav to spominsko ploščo in zato je razumljivo, da so Križani bili nad vse ogorčeni. Karabinjerji iz Križa so v sodelovanju z agenti policijskega komisariata v Devinu takoj uvedli preiskavo, da izsledijo krivce. Ob 10. uri dopoldne so ugotovili, da je ploščo razbil 48 let stari Albino Zanon, doma iz Padove, a začasno stanujoč v begunskem taborišču. Ploščo je razbil s kamnom. Karabinjerski polk. Melle, na katerega smo se obrnili za pojasnila, je izjavil, da krivec ni razbil plošče iz kakih političnih razlogov, temveč zato, ker je bil vinjen. Kljub temu pa je bil prijavljen sodišču, in sicer pod obtožbo oskrunitve in poškodovanja spomenika. Po zaslišanju so ga izpustili na začasno svobodo. Kot smo po eni strani zadovoljni. da je policija vsaj enkrat izsledila skrunitelje (ene. ga od tolikih!) naših spomenikov žrtvam nacifašizma, tako se po drugi strani nikakor ne moremo strinjati z izjavo karabinjerskega polkovnika, da dejanje «nima zveze s politiko«. Ali se g. polkovniku ne zdi smešna verzija, da je krivec storil svoje vandalsko dejanje samo zato, ker je bil ............■■■■■■■Milin..................................................................................... « Postopno« uvajanje dvojezičnosti in nemočni trzljaji tržaškega šovinizma Bivši tolmač nacistov na branika «italijanstva» - Klavrna vloga in nevednost voditeljev kurije odvetniških zbornic v Rimu, ki so nasedli tržaškemu šovinistu Gasserju Šovinističnemu stališču tr/3_ ške odvetniške zbornice do morebitne spremembe zloglas. nih fašističnih zakonov o prepovedi slovenščine v kazenskih in civilnih sodnih razpra. vah se je preteklo soboto pridružila v Hfrnu tudi zveza «kurij», ki jo predstavljajo predsedniki odvetniških zbornic iz mest, kjer so prizivna sodišča. Predsednik tržaške odvetniške zbornice odv. Gas-ser je namreč seznanil svoje kolege z vsebino omenjene šo. vinitUčne resolucije in ti so si jo soglasno usvojili, pri čemer so se sklicevali celo na ustavo. Razumemo, da je vse, kar se nanaša na Trsi in kar prihaja iz Trsta za velike italijanske «patriote» sveto, saj je retorika huda stara bolezen, toda da se sklicujejo pri tem celo na republiško ustavo, pa že presega vse meje in je za-lostnosmešno. In vendar so v pravnih zadevan pravniki r j /11 Ij UHEDN1STVO TRST UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico I-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 t NAROČNINA Mesečna 650 lir Vnaprej četrtletna 1800 lir, polletna 350C lir, celoletna 6400 lir — FLRJ-v tednu 20 din, nedeljska 40 ijjn — Nedeliska: letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Kom-unalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski KO, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi so naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst v J\ vedno tako natančni in celo dlakocepski, da se res čudimo temu spodrsljaju, saj ravno 6. člen ustave pravi, da je treba zaščititi manjšine s posebno zakonodajo. Po drugi strani pa se po zadnjih vesteh zdi, da bo vlada le končno spremenila orne. njena zloglasna člena fašističnega zakona, pa čeprav le postopno. Običajni tržaški ((patriotu misovski poslanec in bivši tolmač nacistov v Trstu odv. Gefter Wondrich iz Gradca- je v zvezi s tem poslal pismo pravosodnemu ministru Gonelli in »predočU resne posledice, ki bi jih imela uvedba dvojezičnosti na tržaško sodišče«. Gefter Won-drich omenja v svojem pismu neko vprašanje ministra Se-gnija ministru za obrambo v zvezi s formulacijo zakonskega načrta za spremembo člena 122 kazenskega postopnika in člena 137 civilnega postopnika, ki nalagata izključno uporabo italijanščine v kazen, skem in civilnem sodnem postopku. Gefter VVondrich pravi, da je to baje rezultat zahteve zunanjega ministra FL RJ Popoviča, da bi se končno uvedla v Trstu dvojezičnost, ki so jo do sedaj lahko zajezili, da se ni razširila z dežele v mesto. Uresničenje takšnega ukrepa bi spodkopalo enega zadnjih branikov, ki so ostali za o-brambo «našega italijanstva«, pravi Wondrich in nadaljuje, da ni v Italiji več kot 50.000 Slovencev, ki znajo vsi italijanski ter da se število slovenskih učencev v slovenskih šolah vedno bolj niža. Po poslančevem mnenju bi uvedba dvojezičnosti na sodišču pomenila umik z obrambne linije, ki so jo do sedaj vztrajno branili, ter bi imela resne posledice, ker bi bilo tudi tež. ko, da bi tržaški odvetniki sprejeli razgovor v slovenščini s slovenskim nasprotnikom. 50.000 Slovencev, to je ena tisočinka vsega prebivalstva države; in ta tisočinka naj bi torej ogražala #italijanstvo» 50-milijonskega naroda! Končno naj še mimogrede omenimo, da so fašisti v letih 1943-45 popolnoma pozabili na svoje «italijanstvo» in služili Nemcem v uresničevanju politike velikega Reicha in «A-driatisches Kuestenlanda«, zaradi česar res niso poklicani za nobeno «obrambo». No, minister Gonella je zagotovil Wondrichu, da sledi s posebno pažnjo vprašanju ((dvojezičnosti«, iz česar v določenih italijanskih krogih sklepajo, da ima vlada res na. men sestaviti zakonski osnutek za uporabo slovenskega jezika na tržaškem sodišču. Glede ((dvojezičnosti« pa je zunanji minister Segni v svojem odgovoru poslancu KD Bologni; odgovoru, ki smo ga že včeraj na kratko omenili, tudi napisal, «da se glede apli. kacije dvojezičnosti na tržaškem ozemlju strinja, da je treba izpolniti obveznosti, sprejete s posebnim statutom, z najbolj pazljivo in premiš« Ijeno postopnostjo, da se ne kompromitirajo odnosi mirnega sožitja med večino in manj. šino«. Tudi iz tega sklepajo, da se je vlada odločila za postopno uvajanje dvojezičnosti. Novi kvestor sprejel novinarje Sinoči ob 18. uri je novi tržaški kvestor dr. Armando Pa-ce sprejel kroniste tržaških dnevnikov ter dopisnike drugih listov in agencij. Novi kvestor se je z novinarji zadržal v krajšem razgovoru, med katerim je izrazil prepričanje, da bodo sodelovali v duhu o-bojestranskega razumevanja. Ravno s tem je IVondrich jasno pokazal, kje jih čevelj žuli m da pomeni «obramba italijanstva« predvsem obram. bo čisto osebnih interesov. Pa tudi logika menda pri fašistih ni doma. IVondrich trdi, da bi «dvojezičnos!» na sodišču (ki ne bi bila v resnici niti dvojezičnost) ogrožala italijanstvo Trsta, po drugi strani pa ugotavlja, da se število učencev v slovenskih šolah niža — tu se ne bomo spuščali v to, kdo nosi za to glavno odgovornost — ter da je pod Italijo samo POPRAVEK V včerajšnjem intervjuju s predsednikom Slovenskega go-spodarsikega združenja je prišlo do neljube tiskovne pomote tako, da je tiskarski škrat povzročil, da je izginila ena ničla pri številu članov, ki jih združenje zastopa. Slovensko gospodarsko združenje ima v resnici preko tisoč članov, kar je razvidno tudi iz dejstva (ki je takoj za številom članov navedeno v omenjenem članku), Ja ima od teh tisoč članov 520 pravico do vpisa v bolniško blagajno za trgovce. vinjen?! Mi prav lahko verjamemo, da tega ne bi storil v popolnoma treznem stanju, toda očitno je, da mu je vino vlilo poguma. Ostane pa vprašanje: zakaj se je spravil nad spomenik in zakaj je razbil spominsko ploščo? Ce bi hotel samo razbijati in uničevati, kot je to hotel prikazati g. polkovnik, potem bi se vendar spravil na številne dru-ge predmete, ki so bile v neposredni bližini! Zato je popolnoma vseeno, ali je bil trezen ali vinjen! In zato tudi z zanimanjem pričakujemo razpravo, ki bo dala odgovore na postavljena in še druga vprašanja. Zakon o senatorjih pred poslansko zbornico Komisija poslanske zbornice za ustavne zadeve je kot po-svetovalni organ odobrila zakonski načrt o izvolitvi treh tržaških senatorjev. Prihodnji teden pride zakonski načrt pred poslansko zbornico, ki ga bo dokončno odobrila. O zakonu bo poročal poslanec Cossiga. Tudi republikanci poročajo o delovanju uprave Kot demokristjani poročajo tudi republikanci o delovanju občinske uprave v zadnjih dveh letih. Na skupščini članov republikanske stranke sta poročala o tem podžupan prof. Cumbat in odbornik Geppi. Cumbat je predvsem peročal o raznih ukrepih na področju mestnega prometa, ki so bili potrebni v zvezi z novim prometnim zakonom, ter omenil razna izboljšanja v mestnih tržnicah na debelo. Geppi, ki je odbornik za javna dela, je poročal s svoje-ga delovnega torišča in dejal, da so v dveh letih določili 3 milijarde in 346 milijonov za ceste, ki so jih že dogradili, jih gradijo ali pa pripravljajo zanje načrte. Za javna poslopja so izdali 4 milijarde, za inaustrijske naprave (sem spa. da tudi Acegat) pa so izdali 1.184 milijonov lir. Nezgoda na delu Med delom v mizarski delavnici v Ul. Coroneo 37 se je včeraj dopoldne ponesrečil 16-letni vajenec Giuliano Pava-tič iz ezulskega naselja na Opčinah. Nerodno je vtaknil desno roko v stružnico, ki ■ni' je poškodovala dva prsta. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. Danes enotna stavka v CRDA Trsta in Tržiča Stavka bo trajala 24 ur - Neuspešna pogajanja glede položaja delavcev v Tržaškem arzenalu Danes dopoldne se prične nova 24-urna stavka delavcev in uslužbencev CRDA v Trstu in Tržiču. Tudi tokrat bo stavkalo preko deset tisoč delavcev in uslužbencev, ker podjetje noče pristati na njih upravičene zahteve. Danes se bodo tudi ponovno sestali sindikalni predstavniki in razpravljali o nadaljnjem stavkovnem gibanju v temu podjetju. Včeraj je bil na uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom Tržaškega arzenala. Do sestanka je prišlo, ker so se razbila pogajanja o delavskih zahtevah za izboljšanje delovnih pogojev, kar je ravnateljstvo odbilo. Tudi na včerajšnjem sestanku je ravnateljstvo vztrajalo na svojem stališču, vendar pa se pogajanja na posredovanje urada za delo niso razbila in se bodo nadaljevala v ponedeljek. * * * Tudi včeraj se je nadaljevala enotna stavka v podjetjih AFA in SAIFAC. Avtostrada Trst-Benetke Zakonski načrt o gradnji av-tostrad, ki so ga predložili se-ratu, vsebuje tudi 145 km av-tostrade Trst-Benetke, ki bo imela dve ločeni vozišči po 7.5 m vsako. Cesta bo stala 18 mi-lijard, od katerih bo prispevala 6 država 12 pa podjetje, ki jo bo imelo v zakupu. Zakonski osnutek bo prihodnji teden proučila pristojna se. natna komisija, - S seje občinskega sveta v Dolini Izvolili so občinsko volilno komisijo Sinoči je bila redna seja dolinskega občinskega sveta, na kateri so izvolili nove člane občinske volilne komisije in nov odbor občinske podporne ustanove. Za člane volilne komisije so bili izvoljeni: Josip Bolčič, Just Zuljan, Just Klun. Marijo Zahar in za namestnike: Josip Ota, Josip Sancin, Urh Hrvat in Valentin Jercog. V novi odbor občinske podporne ustanove pa so bili izvoljeni: Bruno Prašelj, Valentin Maver, Nikolaj Kosmač, Boris Bandi in Josip Hrvatič. Slike, ki jih je posnel Mario Magajna 28. januarja na plesu v dvorani na stadionu «Prvi maj» so danes na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. so prisotni toplo pozdravili ter s tem najlepše nagradili požrtvovalnega snemalca. Takoj nato se je razvilo v dvorani pristno planinsko razpoloženje. Lutrija, pesmi in planinska glasba so razgibale vse prisotne ter ustvarile prijetno družabno planinsko razpoloženje . Nov tribun na univerzi Po daljšem presledku se je včeraj sestal akademski svet tržaške univerze, da bi rešil krizo tribunata. Izvolil je novi tribunat, ki mu načeluje Pino Santonastaso (Intesa) in ga sestavljajo člani Intese, UGI ter en disident AGI. Odbor ima tehnični značaj in na-lcgo, da pripravi nove volitve. LEPŠI OD OSTALIH PLESOV BO TRETJI Lila ples ki bo 4. februarja 1961 v dvorani na stadionu «Prvi maj« ob 21.30 in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu ! Igral bo orkester Nardin Vstop izključno z vabilom Rezerviranje miz od četrtka 2. februarja dalje od 19. do 21. ure na sedežu PD «1. Cankar«, Ulica Montecchi št. 6/III. KONCERTI UK 4UK 4UK -3!^ Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 18. t. m. ob 18. uri v Avditoriju v Trstu premiera PAVEL GOLIA SNEGULJČICA Danes 2. februarja ob 20. uri v Izoli, v petek, 3. februarja ob 20. uri v Kopru ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE V nedeljo, 5. februarja ob 19.30 v Drami v Mariboru in v ponedeljek, 6. februarja ob 19.30 v Drami v Ljubljani EUGENE JONESCO STOLI Slovensko gledališče v Trstu Sneguljčica in sedem škratov vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo 12. februarja v dvorani na stadionu «Prvi maju Pričetek ob 15.30! V petek ob 21. uri bo zadnji koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra v Avditoriju po ljudskih cenah. Dirigiral bo Julius Karr Bertoli, solistka pa bo pianistka Bice Antonioni. Spored: Alderighi: «Poklon». (Prva izvedba v Trstu). Chausson: «Poem» op. 25. Ravel: «Tzigane». Koncertna rapsodija za violino in orkester. Boccherini: Simfonia. (Prva izvedba v Trstu). Menotti; «Sebastian», Baletna suita. (Prva izvedba v Trstu). Prodaja vstopnic pri Centralni blagajni — Galleria Protti. (darovi (N prispevki) V počastitev spomina pokojnih Katarine Kermac in Ide vd. Per-havc daruje Amalija Cok 1000 lir za Dijaško Matico. MALI OGLASI SLOVENSKA DRU2INA išče hišno pomočnico za celodnevno zaposlitev — Bufon — Livaditi 6 — tel. 91-652. Preživeli mornarji s parnika «Vrmac» so se pred odhodom iz Trsta še fotografirali Včeraj dopoldne so skozi naše mesto potovali člani preživele posadke jugoslovanskega parnika «Vrmac», ki se je prejšnji teden potopil pred beneškim pristaniščem. Pri nesreči so izgubili življenje štirje mornarji, osemnajst pa se jih je rešilo. Jugoslovanski mornarji so pripotovali v Trst s posebnim avtobusom, pred njim pa je vozil avt.ofurgo n v katerem sta bili z jugoslovanska zastavo prekriti krsti s posmrtnimi ostanki dveh mornarjev, ki so ju našli takoj po brodolomu. Dva mornarja pa sta še vedno v vodah Beneške lagune in zato je kapitan uadje — Rudolf Terzetta — ostal v Benetkah, da počaka, če bo moč najti tudi trupli preostalih dveh izginulih mornarjev. Vsi brodolomci, ki so si že opomogli od prestane groze, so bili okoli 11. ure sprejeti na generalnem konzulatu FLRJ v Trstu, kjer jim je generalni konzul dr. Vodušek priredil zakusko. Po razgovoru, v katerem so mornarji o-življali spomine na preživeli brodolom ter izrazili zahvalo tako predstavnikom italijanskih oblasti za nudeno pomoč — kot jugoslovanskemu konzulatu za hitro in učinkovito posredovanje ter skrb — so se o spremstvu konzula Oluiča ter vicekonzula Bakarca odpeljali na blok Pesek. Obmejne formalnosti so bile takoj o-pravljene in okoli 13,30 so se mornarji odpeljali proti Reki. Kal /e «bestialnost» in «prostaštvo» Sinoči se je • Piccolo Sera« obregnil ob pismo, ki je bilo objavljeno v našem dnevnike pod naslovom »Palamaro-»0 rodomorno pismo še vedno ni bilo preklicano«. Clan-kar pa je pri tem zagrešil za slehernega kolikor toliko objektivnega časnikarja neodpustljivo napako: svojim bialcem je namreč zamolčal bistvo vsebine našega pisma, s katerim polemizira. Namesto tega je iztrgal nekaj stavkov in se zgraža ter kaže s prstom na naš list, ga obtožuje »bestialnosti«, češ da dolžimo Italijo rodomora nad našo narodno skupnostjo ter učeno razlaga, kuj je pravzaprav »rodomor«. Clankar torej niti z besedico ne orne-tija, da se naše pismo nana- ša na zloglasni Palamarpv dopis v Rim glede priznanju jugoslovanskih diplom in da se za tem pismom ne samo po našem, temveč predvsem po mnenju univerzitetnega profesorja in akademika Kusija mednarodno priznanega strokovnjaka za ustavno pravo, »skriva zahrbtna name-ra etnično-kulturnega genocida« ali rodomora nad našo manjšino. Pri tem pa je zelo značilno, da doslej tega 1alamarovega dopisa ne • Pic-colo« ne njegovi šovinistični b-atci sploh še niso objavili, čeprav zanj predobro vedo! Euino pošteno bi torej bilo, če bi najprej z njegovo vsebino seznanili svoje čitatelje m šele nato — če bi imeli še toliko nesramnosti — začeli hujskati svoje čitatelje proti nam Dokler pa tega ne storijo, bo njihova polemika zgolj hujskanje in zares »bestialno« zmerjanje in nič drugega! Taka vrsta hujskanja pa že spada pod tisti člen Posebnega statuta, ki za robato te vrste predvideva tudi primerno kazen. Včeraj se je omenjenemu • pel emičarjur pridružil še znani videmski pisun, ki se zgraža, ker smo pred dnevi v zvezi z odkritjem tatu bronastih črk nad bazovsko jamo zapisali, da je treba najprej ugotoviti, ali se v tisti jami sploh nahaja kakšno človeško truplo. To vprašanje smo videmskemu dnevniku že večkrat postavili in nam doslej nanj še ni odgovoril z' dokazi, kdaj, kdo in koliko človeških trupel so v jami našli. Namesto da bi cbjavil dokaze, označuje sedaj naš stavek za »prostaško laz«. Tržaška javnost pa zaman že več kot 15 let pričakuje dokazov o truplih kljub timu, da obstajata že več let kar dve komisiji, ki sta javnosti sporočili, da bosta za dokaze poskrbeli in eni izmed njiju predseduje celo sam bivši župan Bartoli. Kdo je torej prostaški in kdo laže (Radovedni smo ali se bo videmski polemičar zgra-žu! tudi nad resnično oskrunitvijo spominske plošče žrtvam nacizma v Križu, o kalen poročamo danes na drugem mestu...) IZLETI Smučarski izlet SPD v Trstu v Črni vrh > plan nedelje priredi v nedeljo 5. februarja smučarski izlet v Crni vrh. Informacije in vpisovanje v Ulici Geppa 9-II. nadstropje v dnevnih urah. Snežne razmere so u-godne, 40 cm snega pršiča, 2 stopinji pod ničlo. 1 [ OLEDALlSČjj VERDI Komična skupina ponovi na željo občinstva nes ob 21. uri delo ((Oto10' p( Pad». L sodi zarj o JJ* t ridi K I Penice 15.00 ((Živela Italija*'^ va mtancolor, Renzo Rjj tože Stoppa, Giovarana R»" edei Louise. j osta Excelsior 15.00 «Noč», krai Mastroianni, Jea-nne M°L,» N, Monica Vitti. Prepovej:!" j Casi dirai. ,yf Prit Filodrammatico 16.00 sTSžJeta zen ob meji sveta«. Pt*m I ]jce zen ob meji sveta«. rl,rMce no mladimi. Zadnji d#3- - ra | Grattacielo 16.00 «Velika <""« cia. Por. J tl. da«, eastmancolor. predstava sveta. Arcobaleno 16.00 ((7 po*1 v’ |rian tonu«, hzi, Supercinema 16.00 40 ' pismo«, Tatiana SarnojlO" -in , silij Livanov. . j G Alabarda 15.30 «Prehod - simi Nagrajen v Benetkah n i gi vedano mladini. Dva Aurora 16.30 »Veliki ple0*' jilih Capitol 16.30 »Zenske J*** |ki , ških«, Mammie Van R0 [tih Paul Anka. t raz( Garibaldi 16.00 »Sedmi ^^Iteeč njenice«, technicolor, 1 z Scott, Barbara Hale. ,u sala Cristallo 16.00 «Lepa, lici nedolžna išče se«, ToW krai kins. »j/ J ss Impero 16.00 18.30 21.30 «' fcnt ribič«. / Itaua 15.30 «Prehod RenU,(/,?laš grajen v Benetkah. Pre^ je i no mladini. -f ‘j { Massimo 16.00 »Pleme v'a A. Welter, A. Salazar. r kop vedano mladini. skir Moderno 16.30 «Lepa, nedolžna se išče«, AotM®« odp kins, Shlrley Booth. Pon Astra 16.00 «Crni Orfej«. jfArt Astoria 16.00 ((Valencia«, ‘yru ; color. Poje in igra Saffi" /Biti tleL . f' ov Vittorio Veneto 15.30 kP^Bosi :olor,£ d0; ml2" j/ to čim soncem«, technicokk,^ do]j Delan. Prepovedano ml3" /Bo L/dum. rrcjjuvcudiiu jr Marconi 16.00 «Prelomlj«^ zda«, Hovvard Derff, Par ran. Ideale 16.00 ((Rumeno nebo« up0 gory Peck. Savona 16.00 «Absalan, hv i/avt ženske«, B. Berslavv, M. ir, Pol var ra do Salvo, Davorin Ji Fabio Mairtari, Mauriz10 J kt Patrizia Mazzullo. ršri te UMRLI SO; 67-letni V*# Devescovi, 84 letna Uu fv Godin« por. Flego. 96-1^0 ^ nc Ianieri, 69-lctni Franceš^irltil pc zi, 67-letni Giovarmi V,Mk. letni Enzo Postogna, . torala Rugger, 74-Ietni letni Enzo Postogna, Vercon, 50-letna Angela 2 Cuk, 64-letni Nicolo f m letni Antonio Tuli, JotAj .. rio Cusma, 73-ietni Grdi JX| (k vescovi, 71-Ietnd Guld° A sa 87-letna Lulgia Baissero s mer. Ii «» .(<> }. NOČNA SLUŽBA LB1* f 1 Biasoletto, Ul. Hom3^ J ^ zoni, Ul. Settefontane *• m, : le Ul. Revoltella 42; 8?., P 5' Goldoni 8; dr. Rossettl, bi 19. Po dolgi in mučni 1.2.1961 umrla Kralj Angela vd spo^-m! Sc loščena sinova ALD^jov, ?! RIO, sestre in vsi >°r jj, | ’ Pogreb bo danes -iz hiše žalosti v Trebe > h ' ž Izpreid kazenskega sodišča Na debelo je kradel iz parkiranih avtomobilov Dobili so ga povsem slučajno, ho je spravil t lezenj ukradenega blaga v javno stranišče sodnih prekinitve zaradi -l trav v znak žalosti Grieba S - dr' Tommasa dvorana ]LVCera! spet ozivela i sodišče ’ iy^r zaseda kazensko va ir;o?ajv,azneJša obravna- 'l tožencev f ^ skuP‘no 6 oboden oht’„- katerih je bil t ostali r\*Zen s18211*11 tatvin, a W«<«7KgT - * Cssimirot0w, klopi 50 sedeli: f Priporu na ?0ru star 36 tet, v /leta s Trd dea?mbra lanskega 1'tke’Bnna Glarizzole 11; A-. ra 62 letZZ;a Scheriani sta- l cia> čistilt . Anton.io Cac- :P°r. Amnla3’ Garla Sgorbissa Ibl* CaSnl ° ,^tara 65 let’ iz riaa star 41C1i f • Luciano Fl°* JUzio in S H iz Ul. S. Mau- f*° let, i2 ui° ?atMStella star 111 47-lpt„- n-' S* Maurizio 10 G>avni nM1- r° Battistella. siniiro Sim! -Zr!c je bil Ca' EL PotenVaklf!Je,v dru- li polovi0111,' k\ se ie v dru-kvarjal s i, F^kega leta u-M>h preHm , al° najrazličnejši so ^et°Vz avtomobilov, IniU ,.U1 Parkirani + . -v Kili *> i . avtonaobilov, ifi'b ulican a Po mest- tazdotriu ln„. trSih. V tem ?ed druffim kimoni ukradel Zavoi §!!£ naslednje blago; S*'*® llebm ter 6 al‘ 7 iei Frau^n roneznancu» v u“ kradel i» „ , ' Jakob) je u-<*1 sosaleo ■>« ?a avtomobila cntaae tudi Prah: v U1- Sette-1 to&obil., o w. neznanega av-Plašča in o naj]onska dežna P ukradli »^‘k8-. Nadalje h »vta p Angelu Gibelliniju M. Torteei?6 bil parkiran v ^»Inimi oki l kovčka z 20 j si!5lmaru te Simoni Uadnje ; p°narejen ključ. Na-^ ?vt°mobila Z„i!lekJega drugega p.sveženj UlJrafel 1 rneter p .sveženj umadel 1 meter ?dn ?g tatvin iV v,neo?a perila' ^ tzen tudi ni i . Simoni ob-dveh l.1 Prekrska, ki se ti-stali obtnžl ejenih ključev, omeniii^toženei, kot smQ že » S>C bili : __ bf' kot sm° že Sernega oCdkb:h obt°ženi na-f mga: dkupa ukradenega ?w. ^liciia i- jCe al«d čist Prišla Simoniju infmbra lan.u slucaino. 1. de-Anvt agenti 6ga 'eta so P0'b !i Urah nekeve^l-T jutraT fe111 urahn^PPnaiH v jutra-C ^topil I i moskega, ki t kat^rgu staro stranišče 'fak e n/5are mitnice v m. /kai,^r8u stare]avno stranišče R ^^ eš-iTt V r°' i 4, • 8 se ie . J’ a cez ma- ‘•abl^b3Lsp5iL?:ikazal’ to- i d- se ie , "J’ “ '•n ma- I četi0 P®t brez « pr!kazal. to-I lii!Jg Se je »h»i znJa. To po-Pm°' 2atoZdelpa«entom sum-l*VnemSka Bfnl vstopili V ^ranr -ff; kje,r-je Afeazzo'- Ta ie2""5! *3?fe Ca„' ler aasHšali kater?ollcistom neT* ie ppka‘ trfe.so našU i* P„lfdal’ J ♦ J Cr€ » dežae plašit 1 odejo ’ in '"""niii, Zenska je tr- """"iHuiimnmmi .. 0 n°vih smernicah " 1 novimi prijemi . a. Pot bt ---------------- ----------- £.e.v, da biŽai°St nimamo s-red-še Zaustavin -tej zSrešeni da ?Pusbla pamVSb ki nas ni se Vse to J l raounamo, se Vse to „ I' računamo, Pr= -°ra Prei j? odno in da b0 1 Umetnosti' umakniti Ijiva apravliena,’ b0“J* ^ ^ ^ ’ D° nepoprav- ke °*dr*viigm Prešibka, da t Se ji ne I te bolezni in f va Vat'ti, mor-°remo za sedai d no°ta- da zva?° Ubrafi "o-mer° V naše^v b'mo n«88 mla. 5 J.”te m v ta na- E*1 sa mor?516 in v ta na! ;Pleslmatografa ° Posluževati ' ša S*; Vsega p’ač Projekcit i" . lTkd;na ZanUa ^ 56 na' ^od^Crčil11' W ga Voh dpredserf a Predsedni- (* P-r»1Vec. sn i • vladimii telii v**0*! so l,edtte volitve, ,22 sfn*- Htusvemo dani 1!^, katerim izkušenim * SUdn 6> « bodkOŠ,0lci tn viso-! članee-m času ,1, lahko v do-1 i0 Sta” San>i veHSt1'1 Sgare3še l daljev ^etšlb 'odK S P°m°Č- I itna Za tisto lb;rnik°v. na- I Vm ^ Cili j lePO r1''1- ' • 1 th Barktlrobit ............. ' tien ,Predaednik an°v- kratkibUC0 Žnideršič « J*W 'tevnu ’ ki je v |teroklbh Pottaaheršič' ki ie v Ubrale1 ho nakazal, ka-a|o b^,_ od sedal ------------------ UbraiPot bo n? naka' bo dr jbarkovli Sedai naprej Ponikvo, plosko prosvet- ! p0Pra ,tv°- PrednSk° prosvet- s C ProsCSfr« Se bodo ! Se !.m>ze S^se i skegaSe'h^pru/" ^0‘^’sku. j b'ufov aParata |n j Projekcij- ' !dboikl Ureditve a Poučnih Žan. ko m e dvorišča za larv i« » e dvo Po taVedbih &Čen° dru' S° nov°n,:'anem i*Kkovlianov. kor je'v°db°rniki °nem zboru kozal b>la Vedkl Posedli, ka- ^ CU in 'o^0 navada. b zop;;Cu in PovedPo navada, h Sem 0r°m, kl ^ Uin„ 151 se močno za- p^S^o^if6'da s>nemt> Podrek ,>^ pVotuvrje « t našli, b obudi s novimi ' S° tako .lepib paH nadaljuje { lkuamU nap0stavljen ’ ki t l'ki nalP!Uisku, lPe vsostran, 1 Vki naiPr!tiskuVlkPe vsestran! I K kialbgi in ^ kS sv°ji ve- <.** » vsl lz srca dila, da je predmete prinesel Simoni, ki je sploh imel navado, da je hranil v omarici svoje predmete. Dovoljenje za to je bil dobi! že od prejšnje čistilke, in sicer od Sgorbisse. Takoj nato so poiskali Simonija, ki pa je podal o vsej zadevi precej drugačno izjavo. Protislovja, v katera sta se zapletla Simoni in Sgorbisso-va, so napotila preiskovalne organe, da so temeljito preiskali vso zadevo. Med zasliševanji sta osumljenca izpovedala Se razne druge okoliščine, ki so omogočile inkriminacijo vseh oseb, ki so se morale včeraj zagovarjati pred sodiščem. Po izčrpnem zaslišanju obtožencev in po govoru državnega tožilca ter po zagovorih braniteljev je kazensko sodišče izreklo naslednjo obsodbo; Simoni je obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 20.000 lir globe zaradi tatvine ter na 9 mesecev zapora zaradi prekrška, ki se tiče ponarejenih ključev. Izmed ostalih obtožencev sta bila dva obsojena zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga, a ostali trije oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Edel, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Urbani, o-bramba Gioseffi, Ruzzier, Stra-della in Verri. V JANUARJU Padec prometa Javnih skladišč Po podatkih Javnih skladišč bo dosegel njih promet v januarju 134.000 ton in bo torej občutno nižji, kot je bil v i-stem mesecu lanskega leta, ko je znašal 156 tisoč ton, odnosno decembra lanskega leta, ko je dosegel 226.000 ton. Na prvem mestu je premog, železna ruda in staro železo s 23.000 tonami (lani 42.000 ton), slede žitarice, les, in razno blago, katerega promet je dosegel 71 tisoč ton, medtem ko je znašal januarja 1960 81.500 ton. Po predvidevanjih bodo zabeležili v februarju v tržaškem pristanišču 111 rednih odhodov ladij, medtem ko so v januarju predvideli 103 odhode. Spominska svečanost za dr. Griebom Včeraj zjutraj se je vršila v sodni dvorani prizivnega sodišča slovesna počastitev spomina pok. glavnega državnega pravdnika dr. Tommasa Grieba. Svečanosti je prisostvoval ves sodni zbor, generalni vladni' komisar dr. Palamara ter drugi predstavniki oblasti. Komemoracijo je otvoril vršilec dolžnosti prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Palermo, ki je podal besedo vršilcu dolžnosti glavnega državnega pravdnika dr. Santona-stasu. Sožalnim besedam dr. Santo-nastasa So se pridružili tudi odv. Gasser, državni odvetnik dr. D’Urso in glavni tajnik državnega pravdništva Littenel-li. Žalno svečanost je zaključil s kratkim nagovorom dr. Palermo. Avto je treščil v zid vrta Goriško-beneški dnevnik S. februarja volitve v kmečko blagajno Goriški kmetovalci bodo izbirali med dvema kandidatnima listama Prva je «Coltivatori diretti», druga pa «Alleanza democratica Velika večina kandidatov na obeh listah je slovenske narodnosti V nedeljo 5. februarja bodo volitve vzajemne bolniške blagajne v Gorici. Volišče bo v občinskih prostorih v Ulici Crispi (z vhodom na dvorišče poleg bara D’Atri), kjer bo v sobi poleg velike sejne dvorane postavljena volilna skrinjica Volitve se bodo začele ob 7. jutri in se bodo zaključile ob 20. uri. Na volišču bodo piedsednik, podpresednik, tajnik ter trije skrutinatorji. Doslej je bila predstavljena samo lista «Coltivatori diret-ti», ki nosi štev. 1. Na njej so naslednji kandidati: Evaristo Lutman, Giuseppe Furlani, Dominik Nanut, Anton Cotič, Egidio Adrian, Dušan Brajnik, Pietro Picciulin, Lrminio Vidoz, Viljem Zavadlav, Ermanno Turel, Renato Vidoz, Josip Primožič, Antonio Vida, Mariano Bandelli in Friderik Klanjšček. V razsodišču sta še Anton Petarin in Giuseppe Vecchietti. V teh dneh bo predložena tudi lista »Demokratična zveza*. na kateri so na podlagi pokrajinskega sporazuma kan. didati Vsedržavne kmečke zveze in pa UIL-terra. Na tej listi kandidirajo: Giuseppe Bressan, Anton Fi-gelj, Alojz Tabaj, Izidor Klav-čič, Giovanni Cargnel, Karel Drufovka, Alojz Feri in Robert Uršič. Stalna nadzornika sta dr. Nereo Battello in E-mil Černe, namestnika pa Ro-dolfo Batti in Rihard Krist-jančič. ' Jutri volitve v predilnici v Ronkah delavci tega podjetja dosegli preko te sindikalne organizacije v zadnjem času ter navaja nadaljnjih šest točk svojega programa za izboljšanje delavskega stanja, ki jih bo treba še uveljaviti. Zakaj so premestili slovenskega kaplana? Vest o premestitvi kaplana travniške cerkve v Gorici, Ma. zore, je zbudila med slovenskimi katoliškimi krogi v me- stu veliko nejevoljo, Mazora, ki bo odšel na novo službeno mesto v Sempolaj, je poučeval na slovenski strokovni šoli, 19 let pa je služboval v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. V tem času si je zaradi narodne zavednosti pridobil veliko naklonjenost slovenskih meščanov, ki vidijo v odločitvi nadškofije dejanje naperjeno proti slovenski manjšini. Na njegovo mesto bo prišel Jerizio, ki je po rodu iz Soške doline in službuje nekje v Ul. Roma si počasi utira pot Počasi sicer, vendar pa vztrajno, si tudi podaljšek Ul. Roma proti Trgu Munici-pio utira pot. Po daljšem presledku so začeli podirati te dni še hišo št. 25, na Trgu Municipio, ki jo je goriška ob. čina odkupila, da bi se umaknila novi cesti, ki je tako po-trebna za razbremenitev Ul. Mazzini, po kateri je usmerjen promet proti Trstu in industrijski četrti ob Tržaški cesti. Seveda pa s tem problem še ni rešen, in se bosta mora. li umakniti vsaj še dve sosednji hiši, da bodo lahko medili moderno cestišče in pločnike. Med tem se nadaljujejo tudi dela pri gradnji nove servisne postaje na severnem koncu Ul. Mazzini, s katere ureditvijo bo odpravljeno ozko grlo, ki je na tem koncu utesnjevalo naraščajoči promet. Problem sladkorja v goriški prosti coni Uvoz inozemskega sladkorja potreben za slaščičarsko industrijo Letno se porabi 25 tisoč stotov sladkorja in razlika v škodo Gorice bi znašala okrog 80 milijonov Problem dovoljenja uvoza inozemskega sladkorja za potrebe goriške proste cone je še vedno nerešeno vprašanje, čeprav sta bila pretekli teden predsednik trgovinske zbornice Giovanni Bigot in poslanec Martina v Rimu z namenom, da bi to zadevo na merodaj nem mestu uredila. Glavni tajnik za trgovinsko zbornico dr. Candutti, do katerega smo se obrnili za pojasnilo, nam je potrdil prvotno vest, da je to vprašanje še vedno odprto. Ministrstvo za kmetijstvo je načelno pristalo na izdajo dovoljenja za uvoz inozemskega sladkorja v Gorico, pač pa ministrstvo za zunanjo trgovino še vedno vztraja na svojem negativnem stališču. Dejstvo je namreč, aa je pridelovanje sladkorne pese v Italiji še vedno neurejeno in mnogi pridelovalci se niso držali navodil za skrčenje obdelovalne površine. Tako imamo danes še vedno nadproizvodnjo okrog 6 milijonov stotov sladkorja, ki bi ga bilo treba potrošiti doma, ker je dražji od inozemskega. V zadnjem času je sicer tudi cena domačemu sladkorju, ki je bila prvotno okrog 119 lir, padla in ponekod ga prodajajo že po 90 lir; zato bi škoda Furlaniji. .................................................................................................................................—n m ............................ Problemi občine St. Lenart v Benečji Huda nesreča v Ulici 4. novembra v Podgori Motociklist je povozil delavca ki je odhajal z dela v tovarni Oba sta v bolnišnici: Marini v nezavesti, Barbiani pa z zlomljeno nogo Včeraj zjutraj ob 7. uri se je pripetila v Ulici 4. novembra huda prometna nesreča, pri kateri sta se močno poškodovala dva mladeniča. Vzroki nesreče še niso znani, ker je glavni krivec v nezavesti in ne more govoriti. Po tem, kar so ugotovili podgorski orožniki, ki so kmalu nato prišli na kraj, se je nesreča zgodila na sledeči način. 19-letni delavec Eugenio Barbiani iz Ulice Colombo 18 v Gorici, ki je zaposlen v podgorski tekstilni tovarni, je po končani izmeni zapustil obrat in se po Ulici 4. novembra odpravil peš proti domu. Ko je prišel do pokopališča, se je vanj zaletel od zadaj 23-letni motociklist Giovanni Marini iz Ulice Gorizia 5-a v Kr-minu, ki se je peljal z vespo. Motociklist se je udaril v glavo in zaradi tega zgubil zavest, Barbiani pa si je zlomil levo nogo. Očividci so takoj poklicali rešilni avtomobil, s katerim so ponesrečenca odpeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto. Oba so pridržali na zdravljenju; za Marinija so si pridržali prognozo, za Barbianija pa so napovedali, da bo ozdravel v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Kakor smo že rekli, ni bilo mogoče točno izvedeti, zakaj je prišlo do nesreče, ker Marini, ki bi lahko najbolj o-svetlil okoliščine nesreče, še ni pri zavesti, Barbiani pa tudi ne ve, ker se je vse tako nenadoma zgodilo. Najbolj verjetno je prišlo do nesreče zato, ker zaradi Kot smo že pisali, bodo jutri v ronski predilnici volitve nove notranje komisije. Za te volitve vlada precejšnje zanimanje med približno 480 volilnimi upravičenci, kolikor jih šteje to tekstilno podjetje. Voliti se bo začelo jutri, v petek 3. t.m. ob 6. zjutraj, zaključek pa bo ob 18. uri. Predstavljeni sta bili dve listi: št. 1, ki jo je predložila sindikalna organizacija CISL in št. 2, ki jo je predložila FIOT od Delavske zbornice. Na tej listi je šest kandidatov in sicer: Ester Bidut, Giorgio Clemente, Cornelia Coccolo, Lilia Blasig, Alda Blasutti in Nella Blasutti. V posebnem proglasu na delavstvo našteva Delavska zbornica vse pridobitve, ki so jih ,,,........................................................... »....H. ‘ Pismo iz Nove Gorice Si sad, Wurner Pepi, Gehring Theo, Echtler Adi. VELIKA BRITANIJA: Aga Khan Karim. INDIJA: Bujakovvski Jerry. JUGOSLAVIJA: Lakota Pe- ter in še trije tekmovalci, ki jih bo določila smučarska zveza Jugoslavije. NORVEŠKA: Holm Harild. SVEDSKA: Grahm Tore, Gran Bengterik. ZDA: Darr Joe, 0’Rourke Tom, Broocks Don. BOB CORTINA D’AMPEZZO, 1. — Iz Cortine so danes odpotovali v Milan, od koder bodo nadaljevali pot do New Yorka italijanski tekmovalci, ki se bodo iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimmuiiuimniiiii.miiiiimiiiiimiimiimmiiiiiiiiiiii Mednarodni mladinski nogometni turnir V petek izločilnih Prijavljena moštva, devet italijanskih in sedem tujih, razdeljena v štiri skupine VIAREGGIO, 1. — Prihodnji petek se bo začel v Viareg-giu tradicionalni mednarodni mladinski nogometni turnir, ki ga že 13 let prireja center mladih nogometašev. Za turnir se je prijavilo devet italijanskih mladinskih moštev, medtem ko se bo istega udeležilo sedem tujih enajsto-ric. Od italijanskih bodo nastopila- moštva Lanerossi iz Vi-cenze, Fiorentina, Inter, Torino, Bologna, Juventus, Milan, Udinese in Sampdoria, od tujih pa beograjski Partizan, Rijeka, Wiener, Bayern, Dukla, Dyna-mo in Solun. Enajstorice so že razdelili v štiri izločilne skupine: A — Fiorentina, Lanerossi, Partizan, Solun B — Wiener, Inter, Torino, Rijeka C — Bologna, Juventus, Ba-yern, Dukla D — Milan, Udinese, Samp- •llllllllllllllll Ulili IIIIII111IIIIIIIIIIII Zaostali tekmi prvenstva B-lige Alessandria-Como 4:0 Catanzaro - Reggiana 3:1 V prvi tekmi očitna premoč domačinov, v drugi pa precejšnja izenačenost sil Včeraj so odigrali dve zaostali tekmi B-lige. V Alessan-driji je gostoval Como. ki m mogel z ničimer preprečiti katastrofalnega poraza. Doma cini so bili nevzdržni in so si zmago zagotovili že v prvem polčasu, ko so vodili s 3:0. Ta rezultat bi bil lahko še višji, če ne bi Bercellino za- streljal enajstmetrovko. V drugem delu igre so igralci pie-montske enajstorice samo nadzorovali igro in nasprotnike in so predvsem stremeli za tem, da si prihranijo sile za nedeljsko srečanje s Simmenthalom iz Monze. Gostje so hoteli preiti v napad m so imeli dve odlični priložnosti za dosežke, vendar obakrat so za las zgrešili cilj. Dosegli pa so ga domačini in sicer iz enastmetrov-ke, katero je Fanello spremenil v četrti in zadnji gol dneva. Druga tekma je bila v Ca-tanzaru. kjer je gostovala Reg-giana. Domače moštvo je z lepo in borbeno igro prišlo do dveh važnih točk, s katerima je zasedlo mesto v lestvici, ki mu po pravici pripada. Gostje so se borili na vse mogoče načine, vendar niso mogli preprečiti dveh golov, ki sta padla tik pred zaključkom igre. V prvem polčasu je Catauza- BORIS PAHOR: ro prešel v vodstvo z Gerse-tichem, ki je spremenil enajstmetrovko v dosežek. V drugem delu igre je Sardei v 19’ izenačil, toda Zambone je za domačine v 43’ ponovno dosegel vodstvo, v 45’ pa je isti igralec še povečal rezultat. BOKS LONDON, 1. — Evropski prvak lahke kategorije Anglež Dave Charnley je danes podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo branil svoj naslov v dvoboju s Francozom Ftrnandom Nolletom. Srečanje bo 21. t.m. v Londonu. * * * MILAN, 1. — Italijanskemu boksarju Giordanu Campariju so ponudili 5.000 dolarjev, to je približno 3 milijone lir, za nastop proti Jackieju Donne-lyju iz Buffala, ki bi moral biti 11. t.m. v Madison Squa-re Gardenu. doria, Dynamo. V petek 3. t. m. bo na stadionu '«dei Pini« v Viareggiu otvoritvena svečanost po vzorcu olimpijske, kateri bo sledilo prvo srečanje turnirja med Wienerjem in Torinom. Izločilna srečanja se bodo nadaljevala v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek na igriščih v Viareggiu, Carrari, Poggi-bonsiju, Pisi, Pescii, Ponsaccu, Livornu in Altopasciu. V sredo 8. in v četrtek 9. t. m. bodo v Viareggiu in Livornu četrtfinalne tekme, v soboto 11. pa v Viareggiu in Pisi polfinalna srečanja. Finale za 1. in 2. ter za 3. in 4. mesto bo v ponedeljek 13. t. m. v Viareggiu. Predvidevajo, da bodo prijavljena moštva prispela v Viareggio že jutri. KOŠARKA LINZ, 1. — Prireditveni odbor košarkarskega evropskega pokala za prvake je žrebal pare za četrtfinale. V drugem četrtfinalnem srečanju se bo bolonjski Virtus v primeru zmage nad CCA iz Bukarešte spoprijel s Spartakom Soko-lovom iz Prage. Polfinale bo med 25. majem 30. junijem, finale pa med !. in 20. julijem v mestu, ki ga bodo še določili. udeležili svetovnega prvenstva v dvosedežnem in štirisedež-nem bobu. Prvenstvo bo za prvo skupino 11. in 12. t. m., za drugo pa 18. in 19. istega v Lake Placidu. V italijanski reprezentanci so petkratni svetovni prvak in sedanji prvak v dvo- in štirisedežnem bobu Eugenio Monti, dalje Benito Rigoni, Furio Nordio, Sergio Siorpaes, Gianfranco Gaspari, Sergio Zardini, Romano Bona-gura, Ugo Merlo, Ferruccio dalla Torre in Luciano Alberti. ATLETIKA DUNEDIN, 1. — Med mednarodnim lahkoatletskim mitingom v Novi Zelandiji je Američan Dyrol Burleson premagal v teku na 1 miljo olimpijskega prvaka v teku na 5.000 m Murraya Halberga. Na isti prireditvi je George Kerr (Jamajka) zmagal v teku na 880 jard s časom 1’52” pred svetovnim rekorderjem v teku na 800 m. MOSKVA. 1. — Sovjetski športni krogi so potrdili, da bodo šli v Ameriki na indoor tekmovanja Valerji Brumel za sikok v višino, Ter Ovanesjan za skok v daljino in srednje-progaš Momtkov. Američani so sicer zaprosili za zamenjavo slednjih dveh z Bolotnikovom in Savlakadžejem, vendar sovjetski krogi tega predloga niso sprejeli. Poziv Borovim namiznoteniškim igralcem in igralkam V ponedeljek se bo začelo v prostorih društva Edera, Ul. delle Zudecche, pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike, dvojice, mešane dvojice m ženske vseh kategorij. Člane športnega združenja Bor vabimo, da se prvenstva polnoštevilno udeleže. Tekmovalci naj se javijo referentom za namizni tenis pri ^njihovih društvih. Do petka zvečer pa bi morali prijave poslat} na stadion KPrvi maja in sicer Lucijanu Kovačiču. Udeležence tekmovanja vabimo, da se ves ta teden vestno pripravijo za nastop, ker se bo najboljša osmerica v vsaki skupini udeležila deželnega turnirja. Isto velja še posebno za dekleta, ki bodo tako lahlko prvič nastopila na turnirju GITeT. Bo Fogar, katerega vidimo na sliki, ko je preteklo nedeljo dosegel proti Genoi prvi gol, tudi prihodnjo nedeljo uspešen? To se sprašujejo navijači Triestine, ki bodo imeli še enkrat priliko prisostvovati tekmi na domačem igrišču. Prihodnji nasprotnik domačinov bo Pro Patria in ker goste ni mogoče podcenjevati, so se Tržačani tudi včeraj vestno pripravljali za tekmo. Sicer jih je dež motil, a ne toliko, da se ne bi razgibali, pa čeprav na ozkem in neprimernem prostoru pod tribunami Istrska zimska nogometna liga Vsi favoriti - Rasa, Tomos Tabor in Izola - v II. kolo Med Pazinom in Taborom so odločale enajstmetrovke Visoki zmagi Izole in Rase V okviru istrske zimske nogometne lige so v nedeljo odigrali povratna srečanja. Rezultati so bili naslednji — Buje-Tomos 3:1, Izola-Savudri ja 8:0, Pazin-Tabor 3:0 in Si-dro-Raša 0:7. V drugo kolo so se uvrstili vsi favoriti. Največ težav sta imela Tomos in Tabor. Zlasti za Sežance lahko rečemo, da so se prevlekli skozi ši-vankino uho. Tekma v Pazi-iu se je namreč v regularnem časi končala 3:0, torej z enakim izidom kakor v Sežani. Ker tudi v podaljških ni prišlo do odločitve, je sodnik določi streljanje e- mrežo, domačini pa le trikrat. Tako se je torej v naslednjo kolo uvrstil Tabor, toda povsem zasluženo, saj jih je v Pazinu spremljala precejšnja smola. Trda je predla tudi Tomosu v Bujah. Prvi polčas je potekel v enakovredni igri in izid 1:1 povsem ustreza dogodkom na igrišču. Toda v drugem polčasu so hoteli domačini na vsak način izsiliti zmago. Po- najstmetrovk. Sežanci so od petih strelov zadeli štirikrat Zaključek V. zimskih metalurških iger v Idriji Jeseničanom skoraj vsa najboljša mesta Napredek predstavnikov Idrije v vseh tekmovanjih Pete zimske igre metalurških podjetij Jugoslavije so pri kraju. Domačini in mnogi gostje so tokrat res imeli priložnost videti kvalitetno smučanje. Zadovoljstvo je bilo splošno: zmagovalci, poraženih pravzaprav ni bilo, ker so se vsi vztrajno borili, da bi prinesli podjetju, katero so zastopali kar največ točk.' Se večje pa je bilo zadovoljstvo gledalcev, posebno nedeljo zjutraj, ko je bil na sporedu štafetni tek in popoldne ko so bili skoki, Kaj lahko rečemo o tekmovanju? Ne bomo se pregrešili Če bomo govorili samo v superlativih, saj so izjave gostov to potrdile. V posameznih disciplinah so imeli največ uspeha Jeseničani, ki zmagujejo že od začetka teh metalurških iger. Prvega mesta jim ni nihče ogrožal. Toda Idrijčani so se jim tokrat približali in zasedli drugo mesto pred ekipo iz Raven. To je za Idrijo velik uspeh, saj slovijo Ravne kot močan zimsko-športni center Koroške. Idrijčani se imajo zahvaliti za ta uspeh požrtvovalnim tekačem. Posebno pohvalo zasluži Albin Vončina, ki je zasedel v tekih drugo mesto in je tudi v štafeti skupno z Erjavcem popravil izgubljeni čas prve predaje tako, da se je lahko tudi v štafeti Idrija .plasirala na drugo mesto. Idrijski alpski tekači so tokrat razočarali, malo zaradi smole, malo pa tudi zaradi nepravilne taktike. Ska. kalci bi bili lahko dosti boljši; če bi imeli priložnost več trenirati in če bi jim društvo preskrbelo boljšo opremo, sicer pa je Poltrini zasedel solidno II. mesto. REZULTATI: Tek na 12 Itm: 1. FRANC OBLAK (Jesenice) 45’51”; 2. Albin Vončina (Idrija) 46’00, 3 Bogdan Pogačnik (Jesenice) 46’57”. Veleslalom: (Dolžina proge 1400); 1. BORIS LIMOVSEK (Jesenice) 1’05”3, 2. Alojz Pu-stoslemšek (Ravne) 1’05”7, 3. Ivan Ivartnik (Ravne) 1’09”4. Slalom (540 m 50 vratc): 1. IVAN IVERTNIK (Ravne) 1’59”4, 2. Boris Limovšek (Jesenice) 2’11”8, 3. Mirko Miklavc (Mežica) 2’12”2. Skoki. MIRKO LEČNIK (Ravne) 207,5 točke (30,5, 32 m); 2. Branko Poltrini (Idrija) 203,9 točke (25 in 30 m), 3. Miha Kunšič (Jesenice) 203,4 točke (26 in 30 m). Štafeta (3X8 km) 1. Jesenice 1 ura 16’05”; 2. Idrija 3. Ravne, F. V. Novi telovadni voditelji v koprskem okraju V Kopru se je zaključil tečaj za telovadne prednjake. Udeležilo se ga je 40 mladih tečajnikov in tečajnic iz raznih krajev koprskega okraja. Najištevilneje je bil zastopan obalni pas: (Piran, Koper, I-zola, Šmarje, Dekani in Milj-ski hribi). Nove vrste prednjakov z zvanjem tretjega in drugega razreda bodo v znatno pomoč društvom, partizan ki se prav zdaj vneto pripravljajo za o-krajni festival telesne vzgoje. Ta prireditev bo v Kopru 4. junija, na njej pa bo sodelovalo okrog tisoč pripadnikov društev Partizan. služevali so se tudi precej grobe igre, tako da sta bila poškodovana vratar Krasna in napadalec Kavalič. Toda tudi to ni pomagalo. Obramba je vzdržala pritisk in Buj-čani so bili točno za en gol prekratki, da bi se lahko potegovali za uvrstitev v naslednje kolo. Podobno kakor na tekmi v Kopru je bil tudi tokrat najboljši igralec na igrišču mladi Tomosov krilec Uljčnik. Tekmi v Piranu in v Izoli sta bili podobni igri mačke z mišjo. Izolčani so bili tehnično povsem nadmočni in bi lahko zmagali še z višjo razliko, če bi bili napadalci spretnejši. Zal pa je trener napravil napako, da je postavil izrazitega krilca Čendaka na levo krilo in s tem ohromil levo stran napada. Kljub visokemu porazu so gostje odnesli dober vtis zaradi svoje borbene in požrtvovalne igre do zadnje minute. Skoda, da ne poznajo niti osnovnih pravil nogometne i-gre, sicer bi imeli najmanj dva gola manj v mreži. Tako je na primer vratar (vsekakor najslabši igralec v moštvu Savudrije) večkrat zadrževal žogo v rokah in zakrivil dva ,ndirektna udarca. Pa tudi njegovi soigralci so pozabili, da lahko pri indirektnem udarcu napravijo zid in so domačini dvakrat streljali v prazna vrata. Tekma v Piranu je imela podoben potek kot pred tednom dni v Labinu. Gostom se je poznalo, da sistematično vadijo pod dobrim strokovnim vodstvom in njihova zmaga je bilo samo vprašanje večjega ali manjšega količnika. Pirančani so svoje pristaše razočarali zaradi slabe forme. Se najboljši je bil vratar — kljub štirinajstim prejetim golom v dveh tekmah! V nedeljo bosta na sporedu prvi polfinalni sirečanji: Ta-bor-Raša in Tomoc-Izola. Veliko zanimanje vlada zlasti za lokalni derby Tomos-Izola, saj imata obe moštvi glede na trenutno formo enake možnosti. Delo, ki bo ostalo v zgodovini kinematografije m j svet senzacij v harmoniji lepote TATIANA SAMOILOVA INNOKENTI SMOKTUNOVSK! VASSILI LIVANOV ■i P - J i ce 'c S "S J O m .2 c/i ■i | o o S. S «viii Jutri v kinu AR C O BAL ENO _________________________________ ***MARISA MERUNI • MEMMO ©AROTENUTD • RAFFAELE PISU-AROLOO TIERI -AVB OOMJNUOUE BOSGHERO-ARIANNA ARDEN • PAOLA FAl£?Hi -ANNA RANAUrl•GABW FARINON-MARIO VALDEMARlN-GkARU? R0MAN0-6ARIP 6IUFFRE‘T!BERI0 MLADINI PREPOVEDANO — IZKAZNICE IN ZASTONJKARSKI LISTKI NEVELJAVNI ^VS/S/VVV , 62. Onkraj pekla so ljudje Roman Ni se predramila, ko je vstopil, niti zdaj ko stoji ob nji in jo opazuje. In zazdi se mu krivično, da tako trdno spi pri nezaklenjenih vratih, čeprav je bil ravnokar hvaležen okoliščini, da ni treba trkati in čakati, da bi mu odprla. Sedel je na rob postelje. Njen obraz je razvnet od spanja, a njene poteze so spokojne; in nikjer ni nobenega znamenja o preizkušnjah. Tako da pomisli, da se tudi najhujša doživetja ne vpišejo v življenjsko knjigo tistih, ki grejo skoznje z zasanjanim srcem. Njen laket se je premaknil in njena roka si je pomela oči. «Ti si.# Naslednji trenutek pa se je njen komolec usločil ob njegovem vratu. «Nalašč nisem zaklenila,« je rekla. «In če bi te kdo med spanjem odnesel?« «Kdo neki se bo zmenil za tako klavrno bitje.« »A zakaj naj bi se zmenil zanj jaz?« «S tabo je drugače.« In v grlu ji je zaigral poreden odmev. «Ti si mi podoben.« «Tebi?» »Ker ti ni mar za resne, spoštovane, dobro misleče in visoko cenjene ljudi!« «A prav tako je tudi velikanski razloček med nama.« «V čem pa?« «V tem, da mi ni mar za nobeno drugo » »Saj niti meni ni za nikogar drugega.« In njena roka se je umaknila, da so ga njene ustnice lahko poiskale. In je, ko da sto njih mehkoba in vneta predanost čisto novi resnici, ki ju sprejema prvič in zato skrbno in pazljivo. »Nisem mislil da bom še takd ob tebi.« «Tako dokončno je bilo?« «A napak me razumeš, čc misliš, da je to kaj v zvezi s kakšnim ljubosumjem. Podobno je občutku, ko ti nekdo ozmerja mater ali domovino. A je neizmerljivo huje.» »Razumem.« «Ne, do kraja ne moreš razumeti. In je prav, da je takd.« «A lahko si predstavljam. Samo, da se tega zavem potem, ko sem že nekaj pokvarila. Prej si ne morem misliti, da bo neka stvar tako vplivala nate.« »Stvari same na sebi nimajo kakšnega posebnega pomena.« »Ampak jaz zaradi nji'h.» «Tista tvoja roka v koraku nočnega čuvaja, na primer.« »Na stegnu.« »Dosti boljše bi bilo, če bi bilo samo stegno.« «Ne reci tega.» »Prav, A ne gTe za to, ampak za poraz, da mora povratnik mešati svojo dediščino s tako klavrnimi vtisi.« «A zdaj si tu, zdaj je črni oblak mimo.« «Na neki način pa je to spet, podobno tvojemu dojenčku, ki mora zmeraj čutiti mater ob sebi.« «Jaz sem kriva, da si takd posmehljiv. A ni res, Igor. Ni res. Ti si bil brez odlašanja pripravljen, da me izgubiš kakor bolnik ud, ki ga zastruplja.« <«A izgubljen sem se čutil vendarle.« «Clovek, ki takd strogo in rezko odloča o sebi, je prej močan kakor potreben.« Zares močan bo šele takrat, ko bo ob vse in bo čutil, da je to njegovo naravno stanje.« «Ne govori tako.« «Ne pravim, da bi hotel izgubiti. A če potem se ne bi smel ne čuditi ne pritoževati.« ((Razumem te, a vendar ne bi smel takd govoriti « »Morda A tisti, ki sem jih znesel v peč? Prav nič se niso pritoževali.« «A to je bilo v nekem drugem, blaznem svetu.« «Ne. prav v tem je bilo. Samo da so bili že suhe veje in suhe veje ne tožijo, ko jih polagaš na ogenj. Ali pa, ko je še kaj soka v njih. No, v mojih človeških polenih ga ni bilo niti za kapljo.« Njena dlan se je rahlo premaknila ob njegovem komolcu. «Da,» je zamrmral. In zaveda se, da m v njem nobene ihte, ne proti nji ne proti nikomur. Je, ko da je nagonsko občutil potrebo, da bi se ozmerjal; in zdaj je to opravil. A hkrati vč, da je njegovo razmerje do nje drugačno, kakor pred plesom. In čuti anarhično brezčasje dopoldneva, v katerem zdaj ljudje delajo, kuhajo, perejo, kujejo železo in mešajo kemične elemente, medtem ko se on greje ob dekliškem telesu. «Kaj misliš?« je vprašala. »Da je dopoldan in da sem ob tebi in da ne vem, ali mi je še za kaj mara Njeno koleno se je uprlo v rjuho; takd se samogibno premakne koleno dečka, ko mu tovariš pripoveduje nekaj zanimivega. Obrnil se je k nji z ozračjem ukradenega dopoldneva pred očmi. Kakor v potrebi po zanikanju suhih človeških vej in obenem s srečo ob sprejemanju komaj ustvarjenega dekliškega telesa. Kakor z občutkom blažene skromnosti, a hkrati skrivne in prešerne kraje. In kot pred zasluženo pravico in vendar obenem pred tatvino, ki bo proti vsem dnevnim redom in proti vsem zakonom opravljena zmagoslavno in uporno. Tedaj je škrtnilo. »Minette,« je rekla in se nasmehnila, kar se je na preprogi ob vznožju divana oglasilo rahlo predenje. LI. Bere Wiechertov roman. Je imela prav. Čeprav je morda v bistvu malo preveč poduhovljeno ozračje; a gre predvsem za podobo povratnika Mihaela, Človek, ki se dolga leta po koncu prve svetovne vojske vrne iz francoskega ujetništva v Sahari in živi v koči sredi gozda. «Nihče ne ve, kako je v duši ljudi, ki niso mrtvi, a niti S\S\S\S\S \ / niso živi,« si misli in čuti, da so vrata njegove odprta, ekakor vratu bivališča mrtveca, kateretnd nič ukrasti«. Zato je ljudomrzen samotar, divja*' j(l na lov po zaraščeni hosti. Samo gospa, veleposeS ,!•* vdova po majorju, ki je padel na Francoskem, se približa. In opis čistega razmerja štiridesetletne 6 J jaha skozi gozdove svojega posestva na obisk * V, nemu samotarju, da bi počasi spet zbudila v nje11!