280                                                     Gr. Novak : Utrinki.
Utrinki.
črno dviguje se sklad Vrhu gore"  razvalin, Mnogi nad hribom   orjaškim Prešlosti plava spomin.
Vedno jednako svetal Žarka je solnčuega  trak, Ako ga tudi zakriva Našim pogledom oblak.
V gredi, kjer preveč rastlin Skupaj  poganja  iz tal, Sestra pogosto družici Smrtno vzbudila je kal.
Nddeja polni in strah Nčmih prisdtnikov zb6r, Predno igrišča jim zastor Zadnji odgriie priz6r.
13
14-
iS-
16.
Hram je pordžen  —  srce, Ki ga je strla bolest: Mrtvo zaklepa nam v sebi Mnogo,  premnogo povest .
Ako napira se svet Vzorov omničiti žar — Vzori ostanejo čisti,
Svetli kot solnce vsekdar.
Sklepov, načrtov preveč, Praznih nad mero bese"d: Redko to vodi do smotra, Rado kopneva prevrčd.
Sreča nestalna igra Igro neznano  ljudčm, Zastor prihodnjosti krije Konec dvojivi  oče"m.
Gr. Novak.
Brez
srca.
vS(
Fog se mene, sin, usmili: Glej, s temd bori se dan ! Kaj sem časa jaz sinoči Plakala sirota v koči, Čakala zamaii!
Greh je, sin, ponočevanje,
Cesto vodi do gorja; Greh je mater žalostiti, Sebi greh v sramoto biti, Sin moj  — brez srca!«
»»Tiho,  tiho,  stroga mati, Preveč me dolžite vi: Zvezde name so sijale, Zve"zde bodo pričevale  — Greha bilo ni!
Brez sred pa — mati   moja, Kdo vam je že to dejal ? Res, sosedova Ale"nka Davno moja je mladenka — Nji srce" sem dal!««
Gr. Novak.