Leta XXIV«, st. 71 ' LJubljana, torek 28«marca 1944 pi^-^aat-t libala tili dao cazco p o o c a * i i k • N a 1 o č o 1 o » mail m e » e č a c Lu 18.-% ta (nozemstvc rttliučoc > •FnnedelisluiD la> crom« Ut )6 )0 Uredoiiive i Lfubljaoa. Puccmiievj oltca to. 5. — Telefon &ev M-22. M-23 51-24._ Rokopisi se ae »n<«l«. ilbeiaiai xldciek Liubluna Huccimieva ali* a i - I elei oc «. Jl-25. Jl-26 j'oaruin ca Nove -cesto : Liubl noska cesta 42 Izh • < n< dstopscv c a iBid* o Itali te io lonzemstvo ( HI « A MliANC JpntuiMvu u|uDi|aua futcuuiev» allea S, Telrtoo 4» 41-22 «1-23 41-24 Računi a Liuhlianskc pok ratine on poStno-viekovriem «avodu 4» 17 749, ö ostale kraje (calne Servizio Conti. Cori Post No 11-3118 Bla Abwehrkämpfe im Süden der Ostfront Abwehreriolg zwischen Moglie w und Dnjepr — Vergebliche Sowjet an g riffe im Raum Tamo poI-Kowel — Podengewinn bei Gegenangriffen — 17 Terrorbomber im Ruhrgebiet abgeschossen A.us dem Führerhnuptquartier, 27. März. T)NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am unteren ukrainischen Bug scheiteren erneute Angriffe und übersetzversu-«•ue der Sowjets. Zwischen Perwomaisk nnd Balta wehrten Truppen des Heeres und der Waffen-sS r.tarke feindliche Angriffe ab. Am mittleren Dnjestr verstärkte sich der feindli-<■'•:•> Druck. Schlachtfliegergeschwader fügten den vordringenden Sowjets schwere Verluste zu. Besonders südlich Proskurow -stehen unsere Divisionen im schweren Abwehr! Lampi. Im Ranni Tarnapol-Kowel •rriffen die Bclschewisten vergebleh an. Kordwestlch Kowel gewannen unsere Oe-genangriffe gegen zähen feindlichen Widerstand Boden. Im Gebiet der Pripjetsümpfe brachen v.lederholte Angriffe des Fe'ndes zw'schen stj-r und Oory zusammen. Zöschen Dnjc-•;r nnd Tschanssy setzten die Bolschewiken mit starken Kräften ihre Durch-' i r uch sver such e fort. Sie wurden durch un-«..••re tapferen Grenadiere in erfo'grcäehem Zusammenwirken m't der Luftwaffe in : rten Kämpfen zurück geschir gen. Dabei et sieh die erste Kompanie des Gren«-lierregiments mot. 51 unter Führung von _ Oberleutnant Kuncke durch besond re Ta- ; nferkelt ausgezeichnet. Tn den Kämpfen i Ut beiden letzten Tage-verlor der Feind «ver über 3500 Tote, 39 Panzer, 42 Geschütze und zahlreiche andere Waffen. I Im Raum südöstlich Ostrow wehrten lettische SS-Freiwilligenverbände zusammen mit deutschen Truppen den Ansturm mehrerer feind'lieher Divisionen ab. örtl'cher E nbnich wurde abgeriegelt. An der Nar-wafront durchbrachen unsere Grenadiere, von Artillerie, Panzern, Nebelwerfern und Sch'achtfHegern hervorragend unterstützt, stark ausgedehnte Ste'lungen des Feinties und bereinigten eine Einbrechsstelle. Major Rudi, Grunpenkommandeur in einem ScMachtgeschwader, vernichtete im Süden r'er Ostfront an einem Tage 17 feindliche Panzer. Aus Italien wird nur beiderseitige Späh-untl Stosstruonfit'gkeät gemeldet. An der Ostküste des Golfes von Genua wurde e'n nordwestlich La Spezia gelandeter nordamer'.kanischer Kommandotrupp in Stärke von zwei Offizieren und dreizehn Mann im Kampfe nieder~eirncht. Nach Tagesvorst össen nort'amerikani-scher Bomber gegen Südostdeutschland griffen br asche TerrorfTcer in der vergangenen Nacht bei geschlossener Bewölkung mehrere Städte im Ruhrgebiet an. Durch Abwurf zahlreicher Spreng- und Brandbomben entstanden beond?rs in Wohnvierteln von E'-sen und Ober'sausen Schäden und Verluste unter der BevVke-run?. Luft\-erte'.di.gunrskräfte vernichteten bei diesen An^r'ffen rnd über den besetzten Westgebieten unter schwierigen Abwehrbedingungen 17 viermotorige Bomber. Tokio. 26. marca. Bitka za važno postojanko p hal v vzhcdn' Indiji je dosegla kakor jav-»Domci«. z neprestanim prodiranjem jarkih oddelkov na ozemlje vzhodno od Im-•j svoj višek. Zvečer 22. marca so md'-jske raponske čete odrezale prometne zveze sc-::u> od Impilala. Nek: nadaljnji oddelek je dr! pri Assamu skozi 4. in 5. obrambno črto -«•■v ražnika in csvcj'1 za obrambo važno so-■ >n kovo ključno postojanko. Neki oddelek, ki prodira v osrednjem od-. nrku umik. S'loviti boji v tem odseku se da! jujejo. iesn^haj. 26. marca. Globoka nasprotstva med 4'ckimj in :ndijskimi četami v Indiji so poročila, da zavczn'kom ni bio možno zaščititi ■ -i"j-ke meje pred vdorom japonskih in svu- ■'noind:jskih čet. kj &o vdrle proti Manipuru, *;a\il poTCČevalec japonske mornarice. Tu-hudi udarek ki j:h je utrpela amerilka mor-•:rica na Pacifiku in kj j:m sedaj c-nemogo-■;o vznemir'at; burmansko chaio. so mnogo temu doprinesli. Na cenovne čungkinSke klicc na pomoč za • voritev prernetn h zvez z zunanjim svetom ■ izjavil mo-tnari&j poročevalec, c!a čungkin- čete niso v stanju podvzeti večje ofenz ve -i zato ne utegnejo ustvariti potrebnih pogojev ; gradnjo ce to Ledo, ki naj veže čungkinško K ta' ko z Indijo. Tokio. 24. marca. Medtem ko sedai protralo japon;ke in indijske armade na več •».estih D"reki indijrko-burmanske meje v • otlino Manipur, se je 20. angio-indij?ka i vizija, ki ima svoj glavni stan v Tarau-t, pričela na vel:ko umikali v južni sme-i vzdolž doline Kabau. Po poročilih z bo-.'-ča ima nasprotnik le zelo malo upanja, :a bi ušel iz doline Kabau ali znova or-j-:!vziral čete za učinkovit prot^udar. kajti pritisk nan^-edujočih Japoncev in Indijcev ;e zelo močan. Druge japonske edinice so po prekora-cenju meje prodrle daleč v sovražnikovo ozemlje in odrezale njegove zveze z ozadjem., dočim prodirajo druge jaoonske in indijske čete, ki so v gorovju Čin uničujoče premagale 17. anglo-indnsko divizijo, sedaj skozi dolino Kabau proti severu. 20. anglo-indijska divizia je zato stisnjena v ozki dolini Kabau med dve mogočni japonski in indijski armadi in ji ne preostaja druga izbira kakor da se püsti popolnoma uničiti ali pa ca se preda. Padec Tamuja. kjer je sovražnikov glavni stan, se pričakuje vsak trenutek. Kakor javljajo, je večina angleških častnikov in vojakov že zapustila Tania in ga zaupala indijskim četam v obrambo. Usffefo fa£*£33§!€*1i napadov pi'1 TirsMsii Tok'o, 24. marca. Japonski glavni stan je v petek objavil'- Na otoku Bouganvillu So naše čete v prvi polovici meseca marca pričele težke napade proti sovražnim oddelkom v ja-kosti poldruge divizije, ki je zasedla in držala močne postojanke pri Torokini. Japoncem je uspelo zavzeti d-3l sovražnikovih postojank. Navzlic sovražnikovemu topovskemu obstreljevanju in bombnim napadom so nadaljevali Japonci svoje napade. Fernen jaftMTskefa prsilraip v Indij3 Tokio. 27. marca. Presenetljivo učinkoviti poseg japonskih čet na ;ndàj?fcem ozemlju na j planjavi Imphala meče po mišljenju tukajšnjih vojaških krogov značilno luč na položaj celokupne razmestitve sovražnikovih sil, ki so vsako uro bolj ogrožene. Tega dejstva ne morejo zanikat: niti angle&; protimanevri. Po dosedanjih poročilih &e kaže, da je bi! rro'zkus pasti s padalrkimi četami v severni Burmi za hrbet mdijekim in japonskim četam, ki prodirajo na indijskih tleh, že sedaj preprečen. Medtem ko se cbkcljene angle "ke elitne čete & stalnim letalskim bemba rdi ranjeni zdesetkujejo, se b!'žajo japonske kolone po zadnjih poročilih z bojišča že mestu Imphalu Poleg strateškega pomena 'maje sedanji bojna p'anjavi Imphala tudi politično vlogo, ki jc po naziranju poveljnika narodno-ind jske vojske Bese ja in tukajšnjih krogov za potek celotnega indijskega osvobodilnega boja odločilnega pomena. Grški naredsEl prxztsile Atene, 27. marca. Na grški narodni praznik je bila v Atenah ob udeležbi velike . vežice prebivalstva in članov vlade svečana proslava. Min. predsednik Rhallys e položil med sviranjem narodne himne enee pred spomenik Neznanega vojaka. Vse mesto je bilo okrašeno z narodnimi zastavam:. Nemški op ravni k poslov je obi--kal grškega min. predsednika in čestital k narodnemu prazniku grškega naroda. V Solunu je biia v prisotnosti nemških n grških oblasti v cerkvi sv. Sofije svečana služba božja. Po službi božji je so-iunski metrepolit govoril narodu. V svojem govoru je ooozoril na narodni in cerkveni pomen praznika ter pozval Grke v borbo proti sovražnikom narodnih m verskih idealov. Ssvjetdke zahteve Turčiji Lizbona, 27. marca. V newyoràkem obzorniku »Free World« piše sir Norman Angeli o ozemeljskih zahtevah napram Finski, Estonski, Latviji, Litvi, Poljski in Runm-niji, ki jih smatra z angloamer škega stališča kot absolutno »samo po sebi umljive«, ter govori nato o »sicer manj glasnih, toda še resnejših zahtevah« Sovjetske zveze proti Turčiji. Te predstavljajo težko obremenitev sovjetsko-turšk h diplomatskih odnosov in so postavile zaveznike pred možnost, da bodo sovjetske ozemeljske zahteve nekega dne prisilile Turčijo v položaj, ki bo sličen finskemu. Belirusko tacbfaustvo Minsk. 25. marca. Nabori za belorusko cb-mobranstvo. izvršeni na povelje predsednika beloruskega centralnega sveta, so dokaj AoJoro uspeli, Vpoklicani in nevpoklirani letniki so prišli na nabore v tako velikem številu, da so jih deloma celo mor-,li poslati domov Sedaj č?ka mlado moštvo na svoje prve borbe. Zakaj so bili vooklicani m zakaj so dobili orožje v roke vse to je predsednik beloruskega centralnega sveta jasno izrazi! v svojem povelju. Dokončno naj se n?mreč končale tolovaj-stva, ki jih uganjajo pod politično krinko tolpe v deželi. Posledice sapama na hmüo^sL Ženevo, 26. marca. Napad močnih oddelkov težkih nenrkih bojn:h leta! v noči na soboto je imel velike pos'edice, kakor je razvidno :z angle'kih poročil. Tako javlja angleška poročevalska služba, da^i se še vedno poslužuje omalovaževanja, da s» bile bombe odvržene nad neki blok stanovanjskih hiši Nemški napadalci so iz raznih smer in v \ečji b.cjn: moči kakor običajno prleteli nad London. Topovi SO' grmel; kakor običajno. Zažiealne bombe so povzročite požare. Večje štev lc ljudi je b:!o zasutih pod hišami le so jih porušile rušilne bombe. V zgodnjih jutranj h urah so reševalni oddelki odkopalj te nesrečneže. Irsfta epazb ja za De Valero Ženeva. 26. marca. Vodja irske opozic'iske stranke Fine Gal. general Mulcaly, jc izjavil v dubünsfcem senatu, da je njegova stranka , odobrila korak vlade De Valere. k(> jc odbila ! zahtevo Washingtons, naj sc zaprejo v Irski ! poslaništva in konzulati osnih držav Fine Gal ! v tem pog'ledu celo tako daleč soslaši z De Valero, da b; dala Američanom točno isti odgovor če bi bila na ob's sti Ona se istoveti brez pridržkov z nevrrainoBtno politikih De Valere. Po spremembi vlad« »a Madžarskem Berlin, 25. marca. Dogodiki na Madžarskem, ki se dovedll do vkorakam ja nemških čet in preosnove vlade, so naleteli v prijateljskih in ne v t r aln h državah na polno razumevanje. Povsod podči-tavajo nujnrst nemških varnostnih ukrepov in poudarjajo, da bo tradicijonalno prijateljstvo med Nemčijo in Madžarsko še poglobljeno. Zagreb, 25. marca. Ves hivatski tisk pe bavi z dogodk: na Madžarskem in vidi v tamkajšnj h ukrepih cjačenje evropske obrambe. »Hrvatski nared« opozarja med drugim na veliko rarečaranje. Anglo-ame-ričanov, ki so mislili, da bodo na Madžarskem lahko naredil: žarišče za svoje raz-kroievaJno delo. preti Evrcpk preosnova madžarske vlade pa d:kazuje. da vodilni krogi v madžarski prestolnici in večina madžarske javnosti niso r.asaili sovražn' propagandi. Maurid, 26. marca. Tukajšnji listi ugotavljajo o dogodkih v Madžarsk;, da so bili vsi tamkajšnji ukrep- izvedeni v sporazumu mej Nernč jo in Madžarsko. Madžarske stranke, piše »Alea zar-t, in večina naroda n so mogi- več dalje prenašati volno bolj se razširjajočega hujskaštva in vol ine propagande. Nemčija ni intervenirala pri preosnovi vlade, ki jo je izvedel državni upravitelj admiral Horthy. Ojačenje ma:žai£>k!h čet z edin carni nemške vojske je brio časovno potrebno in pomeni zgolj največjo pomeč, ki jo je Madžarska utegn la pričakovat«; v svoji borbi preti boljševizmu. Budimpešta, 25. marca. V zadnji številki uradnega lista je cb j avl jena cdredba vlade, v kateri je bilo odvzeto madžarsko državljanstvo madža-~skeriiu poslaniku v Stcokholmu Ullein Reviczk'ju, poslaniku v Madr'du Ambriju in pcobladčer.cu madžarske revCiz jske lige v ženevi. MadžareUa in žirije Bratislava, 27. marca. Sed3i ie postalo vse jasno, izjavlja * Gardista«. Dogodki niso zamogli nikogar, ki se je zavedal da se velikenemški Reich briga za usodo Evrope, presenetiti. Madžarska ni zlasti v židovskem vprašanju pokazala dovolj odločnosti. Ta židovski eldorado je imel kaj slab vpliv na soredne države. Sicer pa so se očtovali v Madžarski tudi drugi nezdravi pojavi. V času, ko je bilo potrebno organizirati vse sile proti boljševizmu, se je Madžarska smatrala zgolj za »vodilni narod« na področju Karpatov. Po zadnjih dogodkih v Madžarski moramo domnevati, da je bilo doseženo ono. za kar gre: dobro sodelovanje in uporaba vseh sil in rezerv v boju proti boljševizmu! Ni nikaka tajna, da je imelo v Madžarski 800.000 židov največji vpliv na politiko, pi5e »Slovenska pravda«. Druga ovira v Madžarski so bi-le levičarske str ke, ki so b;le odkrito orientirane za London in Washington. EuimiissSd g!as:vi o pslcžajn Bukarešta. 26. marca. Vs: lieti zavzemajo na najvidnejših mes»t'h v nedeljo saoje stališče, ki zrcali uradno pojmovanje novo ust\arjenega položaja, ki je naìtal 7. vključitvijo romunskega obmejnega ozemlja v voja ke operacije. »Mi ne- prikrivamo reviice v težkih ča>vh, ki jih br.mo doživljali« pišejo na primer vsi listi, »toda že dolga stf>'etja poznamo zgolj težke po-goje življenja. Naša tako pestra zgodovina nas je z vsem seznanila. Ona nam danes ukazuje, da ne izgubimo zaupanja v našo moč in našo pravico. Ukaz današnjega časa jc gledat' nevamretim v oči. se nc pred njimi fkrivati in ne po'zkušati izogniti se jim. temveč jim stopiti nasproti s trdno vero v narod, v državo in Y vojsko. Naša državna organizacija izpolnjuje nemoteno svojo dolžnost. Narotl jc enoten. vojska pa jc opora našega obstoja kot države in naroda.« Nett^čifa fe c^tfmaa s!la Bukarešta. 27 marca. List >Ecouk' pou1 dar ja v razmotrivanju o vojnem položaju, i da v vojni, ki je časovno in prostorninsko tako ogromna kakor sedanja in obsega ves svet, lahko imajo ozemeljske pridobitve zgolj omejen pomen, odločilni činilelj pa postaja še vedno odporna sila bojujoči!) se taborov. Zgolj od te ie odvisna znmga. K tej odporni sili spada popolna solidarnost naroda, ki zagotavlja najvišjo mero žrtev, k njej pripadajo nedotaknjene vojne sile, ki v ugodnem trenutku posežejo v končni boj. K njej spada zavarovanje prometnih zvez med bojiščem in rezervami domov:ne, k njej spada končno vzdrževanje bojnega duha. brez katerega tudi najpopolnejši vojni stroj ni nič drugeea kakor staro železje. S teh povsem vojaških vidikov pa predstavlja Nemčija ogromno siio, materijalno in moralno, in bo še iz-pregovorila odločilno besedo. Naroä je več kafcar Cržava Bratislava, 27. marca. Na prvem kongresu slovaškega združenja visokošclcev v Bratislavi je v soboto grovcril slovaški državni predsedn'k dr. Tso. V svojem govoru je poudaril, da ima Slovak z^olj tedaj pravco do zemlje, na kateri živi. če obrtoja tukaj enoten slovaški narod. Z-\to-je slovaška ljudski stranka sprejela kot .«mernico geslo: »Narod je več k?.kor država«. Tej smernici je vedno sled'la :b'a"čCTi, da v imenu kralja zaključi 5. redno zasedanje 25. sobranja Na zaključni seji sta govorila m'nistrskf predsedn'k Božilov jn predsednik ^oiirjänja KaJfr/v. Obrambni boji na jngu vzhodnega fesjisca Obrambni uspehi med Mogilevcm In Dn|epr:m — Brezuspešni sovjetski napadi na podrešju Tarisap^!—Kovelj Pridobitev ozemlja s protinapadi — 17 terorlst^Kih bombnikov sestreljenih v Porurju FührerRlavni stan, 27. marca DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob spodnjem ukrajinskem Burni so s« izjalovili novi sovjetski napadi in poskusi prehoda preko reke. Med Prvomajskim in Ballo so oddelki vojske in SS zavrnili močne sovražnikove napade. Ob srednjem Dnjestru .ie sovražnik ojacl svoj pritisk. Jate bojnih letal so zadale napredujočim sovjetskim četam težke izgube. Zlasti južno od Proskurova so naše divizije v težkem obrambnem boju. Na področju Tarnopol—Kovelj so boljševiki zaman napadli. SevernozapadiiD od Kovlja smo z naš mi protinapadi kljub žilavemu sovražnikovemu odporu pridobili nadaljnje ozemlje. Na področju Pripjetskih močvirij so se zrušili ponovni sovražn kovi napadi med Stirem in Gcri.jem. Med Dn'cnrom in Causi so boljševiki z močnim' silami nadaljevali poirkuse proboja. Naši junaški grenadirji so jih v usppšrem sedelovanju z letalstvom v hud h bojih odbili. Pri tem se je s posebnim junaštvom odlikovala prva četa mot. srenadirske^a polka 51 ped vodstvom n2dp.'rcčnika Hunckeja. V bojih obeh zadnjih dni je izgubil sovražnik tu nad 350(1 padlih. 39 oklopnikov. 42 topov in mnogo ostalega orožja. Na pod reč ju južnovzhodno od Ostrova so oddelki latvijskih prostavo'.ieev SS skupno z nemškimi četami zavrnili naval več sovražnih divizij. Krajevni vder so ra-jezi'i. Na bojišču pri Narvi so naši grenadirji, ki so jih sijajno podpirali topništvo, cklepniki, metala megle in borni letalci preb'H močno zgrajene sovražnikove postojanke in očistili neki vdor. Major Rudel, skupinski poveljnik jate bojnih letal, je na jugu vzhodnega bojišča v enem dnevu un.čil 17 sovražnikovih oklopnikov. Iz Italije javljajo le o obojestranskem izvidniškem in udarnem delovanju. Na vzhodni obaii Genovskega zaliva smo v boju severnozapadno od La Spezije uničli skupino severnoameriških kouian-desov v .jaikosti dveh častnikov in 13 mož. Po dnevnih sunkih severnoameriških bembnikev proti južnovzhodni Nemč ji so britanski teroristični letalci v nretekli no-j či ob strnjen h ob!r.k'h napadli več mest v Porurju. Vsled odmeta številnih rušilnih in zažiga'nih bor.-b so bile povzročen^ škoda in izgube m?d preb vaf-^tvom red-vsem v stanovanjskih predalih Essena in Oberhausena. Sile protiletalske obrambe so pri teh nanadih in nad zasede^inr za-padnimi ozemlji kl.nib najtež.vm obrambnim pogojem uničile 17 štlrimotamih bombnikov.. Finsko poročilo Helsinki. 26. marca. I-in^ko vojno poročil se glasi : »S suhowmskih bojišč ne javljajo n c posebnega. V letalski bifkj severno od Oina So na^ lovci brez lastnih izgub sestrelili sovražnikovo lov ko letalo « HeJ&inki, 27. marca. Današnje vojno poročilo se glas*}: S suhozernskih lx>jišč ne javljajo niče-i sar posebnega. Letalstvo je včeraj uničilo sovražnikov bombn k. Pii drugih letalskih operacijah smo izgubili eno letalo, vendar pa se je pilot rešil sì padalom. Poležaf na rskzM^m bsflscw Berl'n, 27. marca. Tež!šče velike obrambne bitke na vzhodnem bojišču je še vedno r.a južnem krilu, kjer dovajajo boljše«o izkrvaveli pred nemškimi postojankami. Glavna bojna črta je ostala nedotaknjena v nemški posesti. Zaradi težkih izgub, ki jih je bil sovražnik utrpel pri brezuspešn h napad'h proU nemškim postojankam, je zopet popustilo delovanje pehote na obeh bojiščih Krima. Dne 23. in 24. marca je bilo poleg običajnega motilr.ega ognja le še obojestransko delovanje izvidniških in udarnih čet. Edi ni večji sunek, ki ga je ono!dne 24. marca izvedlo okoli 100 boljševikov. je bil krvavo zavrnjen. K novemu obrambnemu uspehu na krimskih bojiščih sta odl čno pripomogla topništvo in letalstvo. Topništvo je z zapornim in uničujočim ognjem podpralo obrambno borbo nemških grenadrjev. Pr obstreljevanju sovražnikovih brzostrel-kih bater j je biio uničen h več topov. Letalstvo je držalo v šahu številne sovražniko ve bojne letalce in ie obenem z lasinim: jatami za boje iz bližine učinkovito poseglo v boje. Nemški lovci so sestrelili 12 sovražnikovih leta!, 13 pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Boji v Itaüp Berl'n, 27. marca. Na podiočju Cassina n so bile včeraj invazijske čete v stanju, da bi nadaljevale svoj srd*ti napad za prodor. Težke izgube prejšniega dne so jih pi is lile k obsežnim razmestitvam in uporabi nov h rezervnih oddelkov. Bilka za Cassi n» se danes vodi praktično na Istih črtah s katerih so Američani z izposojen' u deb angleških čet S. angleške armade pričeli svoj drugi veliki poizkus prodora. Pri tem je posebno potrebno poudariti dejstvo, da tukaj ameriška 5. armada vsak dan obnavlja ali izmenjava svoje napada'ne oddelke, dočim nemški hranilci Cassina biez izmenjav že tedne dolg?- vztrajajo na svojih po:>'.ojankah, ne da bi bilo potrebno dovesti t^m obrambnim si'am ojačenia večjega obsega. Iz tega je jesno razv'dno. da so bile izgube napadalcev navzlic mnoAetvoni uporabi topništva. bombnikov in drugega težkega orožja mn?go večie kakor nemške. Najtežje izgube pa so imeli v zadnjih dneh novozelandski cddelki, kater m je Clark očividno dodelil nalogo, da za vsako ceno izsilijo nrcKlor. V okviru živahnega i'JoVanja udarnih čet, ki se je tudi včeraj razvijalo na cas-ainskem bojišču, ie uspelo manjši nemški bojni skupini uničiti s sredstvi za boje i« bližine zopet 3 oklopn ke najtežjega t'pa in onemogočiti obstreljevanje nekega nemškega izpostavljenega oporišč'a s strani. Ponovni poizkusi nvazijskih čet. da bi si zopet osvojili izgubljene postojanke, so krvavo propadli. Tudi na nettunskem predmostlu so bili včeraj le boj! krajevnega pomena. Neka nemška bizostrelska baterija je unlč la zapadno od ceste Apri-lia-Anzio angleško skupino oklopnikov. Izmed 7 oklopnikov so bili štirje zažgani, dva sta bPa onesnosob^ena za borbo in le enemu je uspelo utef-i. Nemške daljnofc-trelne baterije so uspešno nadaljevale obstreljevanje ladijskega in izkrceva!nega prometa v lukah Nettuno in Anzio. Trije tovorni pamiki so bili težkimi granatami priseljeni odpluti. Posebno uspešno je bilo obstreljevanje skladišč gradiva in streliva v lukah obeh mest. Opaženi so bili veliki požari in >i-lov.te eksplozije. „Times" o ponesrečeni casslnski ofenzivi Ženeva. 26. marca. Londonski »Times« razpravlja v uvodn ku o bojih za Cassino in jih naziva »besne in ogorčene«. Trajajo že nad teden dni. ne da bi bili pr" tem dani vs potem naši: in pokopali 21 mrtvih pripadnikov tolovajskih čet. nekaj pa so jih bežeči komunisti odpeljali s seboj. Odvedli so tudi svoje ranjence. Ljudje so našteli 7 ve!-kih voz, ki so bili natrpani ranjencev. Skupne izgube komunistov cenijo na preko 150 mož. Med domobranci ni bil nihče smrtno zadet in je tudi število ranjenih zelo majhno. Skoro istočasno kakor posadko v Hoteciršč ci so tolovaji napadli tudi posadko v Godoviču. Tudi tu so bili občutno poraženi ter naposled obkoljeni od nemškega oddelka. Njihova skupina je bila popolnoma razbita. Raztepla se je na vse strani v gozdove, mnogo jih je padlo, nad 30 pa jih je bilo ujetih. Komunistični tolovajski oddelki so tako v enem samem tednu izgubili v Ljubljanski pokrajini 600 ro 700 mrtvih, več sto ranjenih in veliko množino orožja in opreme, kj ju ne morejo nadomestiti. Ti porazi in te izgube bodo le še pospsš'li razkroj v njihovih vrstah. Bop pri Narvi BeriSn. 23. marca. Od začetka marca so boljševiki na področju Narve poizkušali prebiti in uničiti nemške postojanke. V protinapadu so grenad'irji in oddelki SS ter vojaki estonskih prostovoljskih oddelkov odstranili zadnje sovražnikovo pred-m ost je severnozapadno od Narve. Sovjetski sunki proti nemškemu predmestju vzhodno od mesta so se izjalovili v ognju nizozemskih prostovoljcev. Le južnozapadno od Narve je preostalo sovražniku še eno predmostje, ki ga je s stalnimi napadi poizkušal razšriti. Pri tem je prenesel težišče bojev z železniške proge Narva-Wesenberg na močvirnata ozemlja, iužno od kolodvora Waiware. S presenetljivim sunkom je najprej boljševikem uspelo vdreti v nekem le slabo zavarovanem odseku v nemške postojanke in odrezati neko našo bojno skupino južno od velikega močvirja, toda z največjo naglico jé predrla neka oklopno-iz-vidniška četa SS v frontno luknjo, severno od močvirja, zaradi česar sovražniku ni bilo več mogoče še nadalje izkoristiti početnega uspeha. Ker je bila frontna luknja široka več kilometrov, je četa ni mogla popolnoma zasesti, temveč je ko- maj lahko postavila posamezna oporišča. Navzlic temu je poveljnik čete pedvzemal dan in noč s svojimi vodi in desetinami izvidniške akcije preti sovražnikovim črtam. Njihove smele akcije so povzročile, da je sovražnik tukaj domneval močne nemške sile in je 6 dni tudi sam podvze-m?l zgolj Izvidniške akcije, hkrati pa dove žal rezerve. Ko so nato prešli trije sovjetski polki v napad, so na novo dovedeni oddelki razbremenili dalje južno obkoljeno nemško bojno skup no in zamašili frontno luknjo severno od močvirja. Boljševiki, ki so prodirali nreko ledu, so utrpeli velike izgube, pre 1 so dosegli novo nemško obrambno fronto. Zaporni ogenj nemškega topn štva je dosegel več sovjetskih bataljonov že na površini močvirja in je imel dokaj bogato žetev. Do zadnjih dni so nato ponavljali boljševiki na najrazličnejših mest h predmostja v moči polka do divizije in s podporo oklopnikov in bojnih letal brezuspešne napade S protinapad* grenadirjev so si Nemci pogosto osvojili ozemlje, s čemer so vedno bolj zoževale sovražnikovo pred-mostje. Sovjetske izgube, predvsem oklopnikov, so bile vedno izcedno velike. OdtTihsvanfe generalnega pcreočnllsa HeMdcIia Berlin. 26. marca. Führer je 25. marca podelil hrastove liste z meči k viteškemu križcu Žeieznega križa geneialnemu poročniku Hei-òrichu, poveljniku divizije padalskih lovcev, in sicer kot 55. vojaku nemške vojske S tem visokim odlikovanjem je Führer počastil junaško borbo nemških padalskih lovcev ki nudijo sovražniku v razvalinah Cassina žilav in uspešen odpor. V vojnem poročilu z dne 25. marca so bila junaštva te divizije pomensko proslavljena. Sredi svojih vojakov je generalni poročnik Heidrich organiziral obrambo ključne postojanke Cassino in predstavlja s svojimi edinicami jez, ki ga Angloamericani kljub stalnim napadom niso mogli v naskoku zavzeti. Sleherni posamezni vojak izvršuje tukaj velika junaštva ;n s tem je danes 1. divizija padalskih lovcev nalik tistim polkom padalskih iovcev, ki so svoječasno pod poveljstvom generalnega poročnika Heidricha z neba cdskočili na Kreto in jo osvojila Es-lpevlze&s n?,jveč|i sovražnik Srblfe Beograd, 27. marca. V soboto na predvečer tretje obletnice Simovičevega prevrata je govoril min. predsednik generalni polkovnik Nedič srbskemu narodu in zahteval, naj srbski narod sam napravi obračun o tem državnem prevratu in njegovih posledicah. Nihče razen majhne klike, ki ie hotela izkazati Angležem, Američanom in boljševikom uslugo, ni hotel tega prevrata. Na laži in prevali je bil zgrajen državni prevrat generala Simoviča in njegova politika. Tako je Simovič postal grobar srbskega naroda, saj ga je pognal v pustolovščino, ki je imela najhujše posledice. Državni prevrat z dne 27. marca leta 1941 je prinesel srbskemu narodu zgolj kri in solze, ko pa je Simovič po porazu pobegnil in prepu^il srbsk-; narod samemu sebi. on in angleška politika še vedno nista dala miru. Anglija je preko Mihaj-loviča poizkušala znova zapeljati srbski narod k prelivanju krvi v korist Anglije in ko tudi ta poizkus ni uspel, se je pojavil kot nov činitelj na pozornici Nesrb Broz — Tito —. da bi z angleško pomočjo nasledil Mihajloviča. Tako spoznava danes srbski narod vso perfidnest angleške politike. Srbski narod je medtem spoznal, da je komunizem največji sovražnik srbstva in da mora biti zato brez usmiljenja iztreb-lien s srbskega narodnostnega področja. Zato se morajo vsi Srbi združiti v enotni fronti. Pozabimo na vse pogreške in stranpota. Nimamo nobene izbire. Odločate ge imamo samo za rešitev ali propast. Zagctsvltev ptetesne hrvatskega prebivalstva Zagreb, 26. marca. Poljedelski minister dr. Hefer je imel po radiu govor, v katerem je označil zagotovitev prehrane ljudstva iz lastnih sil kot smernico svoje gospodarske politike. Hrvatske kmete je poznal, naj uporabijo vsa sredstva in vse sile za zvišanje pioizvo-inje poljedelskih prkMkov. S tem kmet najbolj pomaga vojak,cim, ki s puško v roki branijo hrvatsko državo. Kaiserjeve „krste" Ženeva, 26. marca. Kritiko zaradi številnih katastrof ladij tipa »Lberty«. ki so se deloma že p" poizkusnih vožnjah, ddoma pa na prvem potovanju prelomile na dvoje, poizkušajo optimistični -washingtonski krogi kakor javlja »News Week«. olajšati s trd'tvijo, da gre zgolj za napako v skupni gradnji ki pa je ni toliko kriv načrt sam kakor uporaba nešolanih delovnih meči. Politična nemoč Angležev lit Aitseričaiiov Zagreb, 26. marca Pod naslovom »Politika in vojna« probčuje »Hrvatski narod« uvodnik izpod peresa propagandnega šefa Iva Bogdana, ki piše, da je potrebne pripisovati oči vi dni politični poraz Angl o-Američanov v zadnjem čas« vojaški nemoč: zaveznikov. Istočasno pa j je to tudi dokaz, kako močna je zavest o moči Nemčije in njenih zaveznikov posebno pri državah, ki so se navzlic močnemu pritisku uprle zaveznikom. Politična nemoč Londona ;n Washingtona kot posledica vojaške slabosti jè izročila obe ti državi Stalinu, ki brezobzirno z njemu lastno surovostjo izkorišča prednosti tega položaja. Ne samo Finska, Argentea. Turčija, Irska, Španija in sedaj tudi Madžarska, temveč celo Anglo-Američani sami vedo predobro kako zelo vplivajo na vojaške uspehe ta velika politična nasprotstva med njimi in Sovjetsko Rusijo: Ivo Bogdan končuje svoj uvodnlc z besedami: ■» Poli t i čno-voj a šk a kriza zaveznikov se približuje svojemu višku, bliža pa se tudi pomlad v kateri bo ponovno prišla do veljave udarna moč Nemčije, Japon'ke in nj';hov:h zaveznikov, moč, ki je danes mnogo večja kakor ob izbruhu vojne.« Angleška Palestra Ženeva, 26. marca. Ozračje v Palestini postaja vedno bolj napeto, ker bo angle'ika Bela knjiga o naseljevanju Židov le še teden dni v veljavi. Židje in Arabe' so. zaradi raznih zjav vznemirjeni, kakor javlja Reuter iz Kaira, in opazujejo potek dogodkov z nadeto pozornostjo. Židje so odločeni upreti so uredbi da se po 31. marcu ne smejo več naseljevat brez arabskega privoljenja Obstojajo tri ilegalne ži-| dovške oborožene organizacije, med njimi maj-| hna skupina »Stern«, ki jc smatrajo odgovorno ! za zadnje atentate in eksplozije bomb. I Po neki nadaljnji Reuterjevi vest iz Jeruzalema je bila proglašena prepoved kretania v mestnih okrajih Tel A viva in židovskem rkra-' ju Haife med 17 in 5 uro. Slična prepoved kretanja velja že od petka za jeruzalemsko ži-' dov sko četrt. i Ankara. 26. marca. "Arabski krogi v Jeruza-! lemu pretesrirajo zaradi uvedbe izjemnega sfa-I nja v Palestini, ker s tem ne bo prizadet ži-J dovski teror. das: ;e povzročitelj, in ne Arabci. ' katerim celo zaiiran posesti orožja grozijo s smrtno kaznijo. Doslej so bile sodne razprave zaradi kake pu-ke al; samokresa samo proti Arabcem dočim so ž'de celo dobro oborožili Miskva išče v Alžiru nove Ž£tve Stockholm. 27. marca. V novem »vele-izdajniškem procesu« se bosta morala v torek, kakor poroča Reuter, zagovarjati pred »vojnim sodiščem« v Alžiru dva vi-chyjska častnika. Gre za podpolkovnika Cristofinija, ki je pripadal legiji bivših bojevnikov proti boljševizmu in so ga iz Vichy j a kot vodjo vojaškega odposlanstva poslali v Tunis, in stotnika Peltiera, njegovega adjutanta. Če bo njuna »krivda dokazana« morato računati s smrtno kaznijo. Številni nadaljnji častnik1 ' Cristofi-nijevega odposlanstva, ki so zbežali v Vichy. so bili v odsotnosti obsoieni na smrt Nesreča finskega parnika Stockholm, 27. marca. Okoli 3000 brt velik finski parnik »Margaretha« se je v nedeljo zjutraj med danskim otokom Moe-enom in Jedserom potopil zaradi trčenja s švedskim parnikom »Ligurom«. Posadko 24 mež je rešil švedski parnik, ki je prav tako močno poškodovan. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE Einsteinova dvomljiva stava Dopisnik španske poročevalske službe Lugientes poroča iz New Yorka o slavnostni povodom Einsteinovega 65. rojstnega dne naslednje: Iz kilometrskih člankov, ki iih objavljajo tukajšnji listi o učenosti slavljenca, je razvdno, da najbrž ni niti deset oseb. ki razumejo Einsteinovo učenost in modrost. Vse se zanima samo za taino. kako 1e Einstein prav za prav prišel do svojega slovesa in slave. V Princetonu živi čisto osamljen, na univerzi nima niti enega slušatelja, ki bi mu lahko vcepil svojo modrost, prebivalstvo pa ga smatra za čudaka ker hodi v snegu in v dežju brez klobuka. Kljub vsemu temu, pravi Lugientes, pa vleče od države leno olačo. saj Zedinjene države rade plačajo še tako vsoto za vsakega uvoženega Zida. V Ameriki je javna tajnost, da je izmed 100 Einsteinovih formul najmanj 99 napačnih, najčešče pa vseh sto. češki narod ffcdušno ob Rachu Praga. 23. marca »Narodna Pol:tika« piše, da so v Londonu skriti če~ki begunci pričakovali. da bo ob petletnici ustanovitve če:ko-mo-ravskega protektorata prišlo vsaj do manjših trenj v Češki in Moravski, ki bi jih utegnili tolmačiti kot znake nas.ajajočih nemirov, vendar pa se ni nič sličnega pripetilo. Da. v Češki in Moravski so celo tako malo računali s takšno možnostjo, da niso podvzeli nikakih varnostnih ukrepov, ki bi prekoračili mero normalnega. List zato sklepa, da je sovražnikova agitacija v če;ki in Moravski popolnoma odrekla in ne more pokazati nikakih uspehov. Svečanosti ob petletnici v protektoratu predstavljajo največji poraz, ki ga je doslej utrpela nroti velikonemškemu Reiehu naperjena koncepcija. ki je usmerila svoje ost tudi proti novi organizaciji srednjeevropskega prostora in bi rada izročila češke dežele na milost in nemilost boljševizmu »AZ« pa ugotavlja da jc namestu prejšnjih stalnih trenj zavisti, jeze in mržnje šel narod na pot koristnejšega dela, kj je v prid narodu. Češki narod je odločen, da gre neomajno po sedanji poti in s svojim delom doprinese čim večji delež k zmagi, ki mera slediti borbi za novo Evropo. Netnčifa se zaveda svrjcga zgodovinskega poslanstva Sofija, 24. marca. »Slovo« piše v svojem članku, da je mir, ki vlada v nemškem vrhov- ' nem poveljništvu. zelo značilen za nada'jnji razvoj vojne. V trenutku, ko spravlja sedanji potek vojne mnoge narode v nemir, zasleduje nemški narod brez obotavljanja in kolebanja tek dogodkov, ker se dobro zaveda svojega zgodovinskega poslanstva ki ga mora izpolniti, nemški Reich pa do danes tudi še ni uporabil vseh svojih bojnih sredstev. Ta dejstva So zanesljivo jamstvo, da bo Evropa prestala vse nevarnosti in ped nemškim vodstvom dosegla nov nanredek. Zasluge nemškega vodstva se odražajo predv sem v lastnostih značaja, ki jih kaže danes v po'itičn: disciplini, v moralnem junaštvu in v visoki zavesti dolžnosti. S pomočjo Reielia bo evropska skupnost prestala krizo in znova privedla svet k jasnejšim obzorjem. Angleški strsh pred af»G*-iškir konkurenco Stockholm, 27. marca. Iz nekega p"ro-Čila v listu »Dagens Nvheter« iz New Yorka je razvidno, da pričakujejo v poletju valutno konferenco skupno s Sovjetsko zvezo, vendar pa se trgovinsko-poli-tični razgovori ne premaknejo z mesta. Vzrok temu je obojestranski strah pred konkurenco, tako v Angliji kakor v Zedinjenih državah. V Londonu se bojijo, da bo ameriška trgovinska mornarica globeko- prodrla na področja, ki jih je doslej smatrala angleška trgovinska mornarica kot svoja. Na drugi strani pa v ameriških trgovskih krogh že sedaj marijivo raziskujejo najboljše metode, s katerim bi utegnili na- j stopiti preti močni in neomejeni inozem- j ski konkurenci, posebno Angliji. Portugalska* bo ostala proitib :liševi£«;a Lizbona, 24. marca. »Diario da Manha« piše: »Med nami imamo ijudi, ki mislijo da bi bilo treba portugalske po'it čno življenje pr rezati nekoliko po moskovskem krogu. Kdor tako misli, je izdaja'ec Čim večja ie nevarnost, tem večja bo tudi na:a odporna vo'ja 'n na^a od ločenost, da se bomo borili proti sovražn ku, čeprav bi to zahtevalo od nas najtežjih žrtev. Portugalske ne bo z n;čimnr mogoče spraviti s noti. na katero je stopila « Na drugem mestu p:šc isti list da na* ne sme prevariti, ako si je boMševizem privzci zunanjo ob'iko meščanstva. Boijšev 7ka doktrina je sama po sefc; zločin in nevarnost, ki jo je treba vedno in povsod pobijati »Borimo sc vedno z istim navdušenjem.« piše list. "ker n' naš namen rešitev meščanskega sveta, ki propada v blaznem in neumnem efioizmu nain k! z začetnicami A do J. 4. sprila pek: z začetnicami K do P, 5. aprila peki z začetnicaami PI do Ž. Dne 6. anrila pri^eio na vrsto trafikanti z začetnicami A do Km, 7. aprila trafikant' z začetnicami Ko do Pi. 8. aprila pa trafikanti z začetnicami PI do ž. Dne 10. aprila pridejo na vrsto trgovci z zaačetnicami A do Ba, 11. aprila trgovci z začetnicami Be do E 12. aor'la trgovci z začetnicama F in G 13. aprila trgovc' z začetnicami H do J 14 aprila trgovci z začetnicami Ka do Kol, 15. aprila Nabavljalna zadruga drž. že'e»nJčrjev, 17. aprila trgovci z začetnicami Kom do Kru. 18. aprila trgovci z začetnicami Ku do Mal, 19. aprila trgovci z začetn eami Mar do Mi, 20. aprila trgovci z začetnicami Ml do 0. 21. aprila trgovci z začetnicami Pa do Fl, 22. a orila treovci z začetneami Po do Re, 24. aprila trgovci z začetnicami Ro do S. 25. aprila trgovci z začetnicami š do To. 26. aprila trgovci z začetnicami Tre do Vi, 27. aprila trgovci z začetnicami Vo do 2. dne 28. aprila pa vsi trgov ci z bonboni« Vse marčne odrezke, pobrane po gostinskih obmtih, bo mestni preskrbovalni urad prevzemal v sobi št. 9. n. nadstropja v Mestnem domu tako. da pridejo na vrsto 3. aprila obrati z začetnico A, 4. aprila z začetnico B, 5. aprila z začetnicama C in Ö, 6. aprila z začetnim* zlosi Da do De, 7. aprila z začetnim zlogom Do do konca te črke, 8. apri'a z začetnicama E in F, 10. aprila z zr,četmco G, 11. aprila z začetnico H, 12. aorih z začetn:cama I tn J, 13. aprila z začetnimi zlogi Ka do Kom, 14. aprila z začetnem zlogom Kon do konca te črke, 15. aprila z začetnico L, 17. aprila z začetnico M. 18. aprla z začetnicama N in O 19. aorila z začetnico P. 20. aprila z začetnico R, 21 anrila z začetnico S, 22. aprila z začetnico S, 24. aprila z začetnicama T in U, 25. aprila z začetnico V in 26 aprila z začetnicami Z in Vsi naj se natanko ravnajo po tem razporedu. Kronika * Letalska, smrt zaslužnega majorja. Iz Berlina poročajo, da je padel v junaški borbi major Bgmont zur Lippe-Weissenfeid, skupinski vodja nekega krdela ncO-nh letal. Pokojnik je bil odlikovan z viteškim redom železnega križa ter hrastovim listom. Bil je star komaj 25 let ter je služil prvotn0 pri dunajskem pehotnem pe-iku št. 4. * Stotnik Schnell padel. Na vzhodnem boj šču je padel stotn k Siegfried Schnell, skupinski vodja v nekem krdelu lovskih letal. Bil je vitez železnega križa s hrastovim listom, katerega mu je Führer podel 1 kot 18. vojaku nemške vojske. Stotnik Schnell je zmagal v 93 zračnih spopadih. * Smrt na vzhodnem b°jišču. Nemški pisatelj, sPkar in graf k Haro Triistedt je padel na vzhodnem bojišču v 36. letu svoje dobe. Bil je dodeljen ket vojni poročevalec propagandnemu oddelku nemške vojske. * Eden najuspešnejših lovskih letalcev v Nemčiji je 211etni narednik Herbert Bacn-n'k iz Mannheima. Mladi mož je doslej v ziacnih spopadih sestrelil že 76 letal. * Uvedba poletnega časa v Nemčiji. V ponedeljek 3. aprila bodo v Nemčiji zopet uvedli poletni čas, in sicer se bo to zgodilo ob 2. uri zjutraj, ko bodo pomaknili kazalce na urah za eno uro nazaj. * Prvi niaj na Finskem praznik. Finski parlament je sprejel zakonski predlog, ki določa, ča mora dne 1. maja v vseh obratih delo počivati. * Joža Bekš: Sonetni venec. Ta grafično odlično opremljena pesnitev, ki se je uvrstila med našimi pesnitvami na dostojno mesto ter zbudila zasluženo pozornost, je še na razpolago po naš h knjigarnah za ceno 15 lir. Priporočamo jo vsem ljubiteljem poezije. Cpszisrlla Uprava policije v Ljubljani prepoveduje v namenu, da zaščiti interese imetnikov znamk Ljubljanske pokrajine pred borzi-janskimi špekulativnimi triki organiziranih kupcev, ki na nedovoljen način znižujejo pravo vrednost znamk, zbiranje ljudi na črnih borzah po vseh lokalih tukajšnjega mesta. Kršitelj' te odredbe bodo odslej policijsko kaznovani. * # * u— Novi grobovi. Po kratki mučni bo-lezi je preminil g. Jožef Fine. Zapušča sinove Martina, Jožeta, Franca, Janeza in Petra, hčerki Mici in Ivanko ter eirugo soroelstvo. Na zadnji poti ga bodo .-opremili v torek ob 16 iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Po težkem trpljenju je za vedno zapustil svojce g. Viktor Abram. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v torek ob 15 iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pretekli petek je do-trpela ga. Uršula Ljubičeva, po rodu Ocvirkova. Za njo žalujejo soprog, tri je sinovi in drugo sorodstvo. Blago mater so položili k večnemu počitku v nedeljo pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje! u— Poroka. V novi cerkvi v Spodnji Šiški sta se na Jožefovo poročia g. ing. Ska-berne Leon in gdčna Bydlo Sonja. Bilo srečno! u— Abrahamovim» je praznoval v nedeljo ugledni ljubljanski fotograf in hišni posestnik g. Hugon H i b š e r. Kljub svoji mladosti — saj 50 letnica res ni huda reč — je že dolgo znan kot odličen, soliden mojster in zaveden mož. Delaven je ne samo v svojem poklicu, marveč tudi v svoji stanovski organizaciji, kateri že dolgo let predseduje, kar pač pričuje o polnem zaupanju in spoštovanju ljubljanskih fotografov do njegove osebnosti. Te dni je minilo 25 let, odkar je g. Hugon Hlbšer lastnik samostojnega ateijéja. Uglednemu jubilantu sporočamo tudi naše iskrene čestitke in mu želimo še mnogo uspešnih in zdravih let. u— VII. simfonični koncert povečanega radijskega orkestra d od vodstvom dirigenta Draga Marija Sijanca bo imel naslednji spored: 1. Wagner: Tannhäuser, uvertura; 2. Wagner: Čar velikega petka; 3. Tome: Varijacije na narodno pesem »Od kneza Marka«; 4. Rimski Korsakov: Šeherezada. Koncert bo v ponedeljek, dne 3. aprila točno ob 19. uri v veliki unionski dvorani. O posameznih točkah bogatega koncertnega sporeda bomo še govorili danes pa že opozarjamo na prvo izvedbo Tomčevih varijacij za simfonični orkester. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— življenje v Tičistanu. Sv. Gregor je poženil pernati drobiž, toda zdi se, da je ostalo vse le pri oklicih, ščinkavci in sini-ce že pojejo pomladanske ženitvene arije. Sinice so že v parih, ženski spol vrste fringilla coelebs pa se še ni vrnil z juga. Tako so ščinkavci samci res celibatarj:, kakor jih imenuje učeni naziv v knjigah. Nekatere ščinklje so že priletele ali pa so ostale kar čez zimo pri nas; za te se zdaj samci beano tepo in preganjajo. Sinic je prav zadovoljiva množ na, tudi jate dolgo-repih sinic so se že pojavile. Meniščkov je malo, plavčkov ni; čopaste sinice, ki so jih polni gorenjski gozdi, so pa to zimo izostale. u— še malo vetra smo imeli v nedeljo, toda to je bil samo še odmev burje, ki nam je nagajala na Marijin praznik. Ozračje je bilo v nedeljo že prijetno ogreto, ponoči pa je živo srebro spet padlo pod ničlo. Ker se je barometer kolikor toliko ustalil, smo s ponedeljkom dobili mirno, prijetno toplo, sončno vreme. Povsod že brsti in zeleni, da smo torej res v pravem cvetnem tednu. u— Baletni večer. V sredo bo izvajan v Operi nov Baletni večer v koreografiji Maksa Kirbosa. Obsegal bo tri dele: »Na terasi«, komičen enodejanski balet na glasbo Janka Gregorca; »Mandarin« pantomi-mičen enodejanski balet na glasbo W. A. Mozarta in »Ikar«, bajesloven balet v enem dejanju s spremljavo tolkal po sestavi M. Kirbosa. Vsi ti trije baleti imajo za osnovo koreografijo svetovno znanih plesalcev: Mjasma, Fokina in Deraina, ki jih je priredil M. Kirbos v okviru naših izvajalskih možnosti. Pri večeru bo sodeloval celokupni balet z vsemi solisti in Ireno Kirbosovo kot gostom. u— Sprejem v operni orkester. Uprava Državnega gledališča v Ljubljani razpisuje tale mesta v opernem orkestru: 4 prve vijoline: 2 vijolini, violo, čelo, flavto, oboo, klarinet, V poštev prihajajo le prvovrstne moči. Reflektanti naj se zglasijo pri ravnatelju Opere. u— Uprava mednega vodovoda bo današnji torek 28. t. m. snaž la svoje uradne prostore ter zato ne bo mogla sprejemati strank, pač bo pa v nujnih primerili na razpolago dežurni uradnik. u— Nakaznice za tobačne izdelke. Trafikanti naj pridejo po nakaznice za tobačne izdelke za mesec april v mestni pre-' skrbovalni urad od 8. do 12. ure v sobo št. 8, ni. nadstropja Mestnega doma tako, da pridejo na vrsto 28. marca trafikanti z začetneami A do G, 29. marca z začetnicami H do Ko, 30. marca z začetnicami Kr do N ter 31. marca z začetca-mi O do ž. — Nova izdaja Gregorčičevih izbranih pesmi. Kakor smo izvedeli, bo izšla v po-časttev stoletn;ce rojstva »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani ljudska zbirka njegovih najlepših pesmi. Knjigo bo uredil prof. dr. M rko Rupel- grafično podobo in opremo pa preskrbi sli-kar-grafik E. Justin. S to izdajo, ki se ;e lahko že zdaj veselimo, bo dostojno počaščen jubilej priljubljenega pesnika. u— Bogato se vam izplača izdatek, ako si nabavite takoj »Delovni koledar za vrt in sadovnjak«, ki vam zagotovi popoln uspeh pri proizvajanju zelenjave in sadja. Koledar se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. u_ Kitarska šola Karla Hla'i-ci 20 med letalskim alarmom nenavaden dogodek. 20 letna priseljenka iz B ;rijs Marija CorelH je rodila zdravega dečka Trzačani se sončijo. V zadnjih dneh smo imeli v Trstu zelo lepo. t: pio in sončno vreme. Sonce se je tako up ralo v hiše. ležeče na sončni strani da so se 'judje lahko sončili po terasah .n pri odprt h oknih. Filovijska nesreča v Sonn novcm >evo-redu. Bilo ie 30 novembra iam ko fiio-vija zavozila v Sonninovem dnveredu v višini ul ce Padovan na hodnik kier ie stal 10 letni Klavdii Perla, ki ie i-iša ood vozilo in obležal z zlomljeno leve nogo in poškodbami na desn nogi Šofer \nton Milo se je mora! te dni z?gcvariati pred sodiščem ter je bil obsojen na 2000 lir globe Ponesrečenci. 62 letni uradnik Franc Valeri iz Brunnerjeve ulice je prišel pod filoviio, ki je voz la proti trgu Foraggi. Obležal je z zlomljeno desno nog^ ;n uiu-gimi poškodbami. 47 letna gospodinja Elizabeta Trevisan je padla v zaklon šču pi- cena znamkam Ljubljanske pokrajine Nad 300 serij prodanih po 4»Soo lir! že dne 26. februarja sem v ljubljaaak h dnevnikih razpisal socialno prodajo kompletov znamk Ljubljanske pokraj ne. Za prodajo v kom.sijo mi zaupanih serij sem takoj poskrbel ter nad 300 takih serij prodal po 4.500 lir. Zato sedaj udeležencem javljam, naj se zglase v moji p sami, kjer debe po c seveda na športnih poljih ostali zvesti dosedanjemu okvru in prid- no nadaljevali vse začete konkurence V JJI) iiyvKujv - — Nemčiji je slej ko prej največ zanimanja in največ računov — okrog nogometa Prvenstvena sezena 1943/1944 se približuje koncu m te dni so na sporedu zadnje tekme za točke, ki naj določijo še zadnje okrožne ptvafce m kand'date za izočilna tekmovanja iz katerih bc izšel peti vojni prvak Nemčije na zel en ran polju — in nas'ed lik sedanjega Dresdner SC. Med več ko 70 izidi te vrste dajemo rnesta m-le-Vim (zn točke): Hertha—Tennis—Boruta 3:2 Schweinfurt—I FC Nürnberg 5:3, \V enna—WAC 2:1 Austria—Rapid 2:0, FAC ___FC Wien 0:0. Sportklub—Wacker 1:0. Stutt- ««srter Kickers—SV Göppingen 6:2. K'lia— "p ' --'n CK'el") 5:3, Mannheim—Nedcerau 2:2 Schalke 04—Wappertal 5:0 itd ; (prijateljske,/: LSV Hamburg—Dresdner SC 5:1, Rote Jäger (rdeči lovci)—FC Bayern 1:1 in še toliko drugih. Seveda n: bilo nič manj živahno na drugih tereirh. predvsem med rokemetaši, hokejisti na travi in boksarji in kdo vc še kolikimi, k nočejo opustiti svojega navdušenja za šport in telesno vzgojo, pa čeprav se jima v teh časih nc morejo posvečati tako neovirano kakor včas h. Izidi sami so za to rubriko odvečni, dovolj je. če povemo, da jih je tudi to nedeljo bila dolga vrsta, nič manj kakor pred tednom ali letom dni. To so neusahljive sile. ki ženejo pravo športno «banje po vsem svetu. Švicarski športniki so imen — kakor vselej in kakor drugod ni tako preprosto in brez omejitev — spet svoj običajni dan z nogometom, atletiko, kolesarstvom, sabljanjem n seveda neogibnim smučarstvom. Med izidi za žogo navajamo tukaj samo one iz nacio-na'ne lige. ki se glasijo: Biel—Lausanne 5:1, Servette—Cren eh en 4:1, Young Fellows—Lu-zern 5:1. Lugano—Curih 3:1. Prvi spomladanski termin tako pravijo, jc potekel kar v zadovoljstvo. r^Si j ; ; j KINO MATICA Telefon 22-41 Zanimiva zgodba dveh mladenk, ki prideta vsaka na svoj način do življenjskega cilja. Glasba, balet! SESTEICI V glavnih vlogah: Gisela Ehlen, Marina v. Dittmar O. VV. Fischer Predstave ob 15., 17. in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Odličen in zabaven film z zaljubljenimi in komičnimi prizori Sarfavcst mladega pesnika ali MALA PUSTOLOVŠČINA... Winnie Markus, Hans Holt, Paul Kemp, Trade Marlen, Lucie Englisch, Heinz Salfner Režija: Jürgen von Alten Predstave ob: 15., 17. in 19. uri Telefon 22-21 KINO UNION Najboljša veseloigra sezone s priljubljenim komikom H. Moserjem CENO NA BELEM Dunajski slaščičar je hotel po vsej sili, da postane njegova hči * doktorica, končno pa je moral popustiti, da je dala šoli slovo in se poročila s simpatičnim dimnikarjem V ostalih vlogah: Elfriede Datzig, rani Hörbiger in Hans Holt Predstave ob: 16. in 19.15 uri In še bi lahko pisaB iz tega poglavja, ker ni dneva, da bi ne izvedeli kaj novega — kakor n2 primer: Med plavalci.. Holandsfce plavalke se bodo morale letos odpovedati sodelovanju dveh odličnih tovarišic. m sicer znanih prsnih plavalk Joppie Waalbergove in Nelly van Vlie-tove ki zaradi bolezni za dlje ne bosta smeli v vodo. Namesto omenjenih dveh bo vskočila mlada van Stratenova iz Hüversuma, s katero bosta imeli Bijlandtova in Haverlagova tudi še opravka. Vse tri gredo gotovo pod 3 minute! Na- plavalni prireditvi v Oslu, ki je bila na menjena nemildm vojakom, se je najbolj postavil znani nemški prvak na kratkih progah Udi Schröder ki sc tudi to pot m da! premagati. Tako je na 100 m prosto dosegel dober čas" 1:02. medtem ko jc bil na 100 m hrbtno še boljši" z izvrstno znamko 1:104 Med boksarji. Slovaškim boksarjem se obeta v kratkem krasna turne:a Dne 1. aprila bedo odšli na pot na sončni jug in dne 8. aprila nastopili v Valenciji proti reprezentanci Španije, dva dni pozneje pa še prot izbranim boksarjem Barcelone. Na povratku se bodo usitavili v Švici in dne 16 apr !a pomerili srroje siile z reprezentanco Švice v Ženevi, nekaj dni za tem pa še v Curihu proti boksarski eliti tega mesta. Italijanski boksarski prvak v bantamski kategoriji Gino Bondavaili je morsi te dni v Trstu braniti svoj naslov v dvoboju z Uldc-rikorni Strgom. Borba se je po dramatičnem poteku končala neodločeno n Bonda\aIli je ostal na svojem prestolu Vsekakor je bi! ta remis tudi za Serga lep uspeh. Med jadralnimi letalci . Norveški jadralni letalec Berger je bil z jadralnim letalom nepretrgoma v zraku 13 ur n 40 minut in je s tem poletom dosegel nov državn* rekord v tej panog Dosedanj-' rekord te vrste (z 8 urami in 13 minutami) je vcljai že več ko pet let. * Nemški pokalni prvak Vienna in Flo-ridsdorfer SC z Dunaja proslavljata letos 50- odn. 40 letnico obstoja ter bosta ob tej priliki priredila vel k velikonočni jub'lejni turnir. V nedeljo bosta nastopila najprej Floridsdorfer SC in Austria, nato pa Vienna in n. prvak Dresdner SC, dan pozneje pa Vienna in Austria ter Floridsdorfer SC —Dresdner SC. V ostalem pa bosta oba slavljenca tudi za b'n.*oštne praznike priredila velik turnir, na katerem bo gostovalo 'tudi po eno hrvatsko in madžarsko moštvo. Pogajanja med švicarskimi in madžarskimi nogometaš' so toliko uspela, da se bosta Švica in Madžarska vendar'e sestali v medsebojni nogometni tekmi. Švicarji se predlagali, da bi nastopil1 dne 7. maja v Curihu in dne 21. maja v Budimpešti. Madžari so si vzeli časa za premislek, verjetno pa je, da bodo pristali na ta dva term'na. Najboljši finski smučarji so nastopili v Rukajärv'ju. Teuvo Laukanen ie zmagal v teku na 20 km v času 1:17:13. Klas Karppinen je bil v 1:21:53 šele peti — vendar je v senzorskem razredu zasedel prvo mesto. V teku na 17 km je zmagal Laubri Silvennoinen v 1:06:12. Mali oglasi Službe išče i»OSP. POMOČNICA ki zna dobro kuhat., išči služoo pri solidni d llži-ni. Naslov v ogi. oddalku »Jut a« pod »Vestna«. 70321 POSTREŽNIC A mlajša, išče zaposlitev aa štiri dni v tednu, od 8. do 15. ure. s kosilom — pri boljši dob i družini. Ponudbe na oglas, odde->ek s>Jut:ac pod »Dnev. po dogovoru«. 7033-1 ELEKTR1ČAR navijalec (fikler) mota--jev in vešč vseh pouravil delovodsko šolo, išče primerne zrposlltve v večjem obratu a'i tovarni. D:p:sc pos! tj na ogl. odd. Jutra pod »Eleks-i-čar.i 7051-1 KOVAŠKEGA VAJEN CA, išče.m. Terlep Matiji, giška.. Sv. Jerneja 9. 7040 44 šrvrJ. fomočnico za ob.eke. samostojno — .-prejme takoi salon Ru- ko z vso podlogo. 1 30 m par. Mikloš.čeva cesti Z&. | b, 7A mcéke hlače in FRIZERJI Tekoči š-mpon lahko dobite pri Popit, Cankarjevo nabrežje. Ker Je zaloga majhna, ne odlašajte. 7021-6 MLIN ZA KAVO nov, sveovne znamke — prodam. Elektroineh urta Medvedova 4 7076 6 STARINSKO VITRINO za salon ali jedl.n co, majhno mizico, prav lepa palčka in 6 m t<-kača prodam. N slov v og'cs. oddel&u »Jutr«. 7037-6 RAČUNSKI STROJ pojolnoma nov. prod i m. Ogledati pr: tvrdki Boris V. Simon.cU. D-ofa-kov-i u!'Oa 3. 7043-6 OTP.05KE CEVELJE nizke, za 2—3 letnega otroka, dobro ohr nj ne. p edam Prime. Polj neki j n.-s p 32 I. 7015 6 j OTROŠKI V07IČEK globok, lep. predvojni, prodam. Ponudbe n- o-jl. odd. Jutra pod »I-eps. 70*4 S G* OBOK VOZIČEK krem. predvoir« gvma. dob o ohranjen, uedno prrdnm. N.slov v og'. cdd Jutra. 7047 6 3 10 m BLAGA (riavo). moško oble starb plašče | in z »ònice 2. ko es», tudi v nerabnem spanju, kupim. Meh-inU Ai..bm>. , Oni.-Metodo v» (Tyrleva» 71. 7082-' VELIKO SKLADIŠČE suho. ugodno oddam v sredini LJubljnne. Naslov v ogl. odd Jutra. 7059 17 PARCELO v mestu ah okolici za ca. 50.000 lir, kupim takoj. — Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Man: čas jeseni na tleh Šport, kluba igrišča SK Ljubljane nastopila kar štiri moštva, in sicer dopoldne dve najstorici Henresa in Zabiaka, popoldne pa drugi dve pod označbo Most in Ljubljane Imena klubov ne oovedo obenem, da bi vsakega zastopali ?amo nje govi isrralci. temveč se posamezne se^ta ve določ;jo šele pred pričetkom igre z edinim namenom, da je trening čim uspešnejši. V dopoldanski igri. ki je trajala samo do odmora, je padel en sam gol v korist Ker-meSa, popoldne pa je bil ;zkupiček znodit-kov prav takšen (1:0) v korist Ljubljane Potek obeh iger je bil dokaj živahen «n ;e v splošnem zadovoljil tudi gledalce, ki jih ni b;lo malo, dokaz več. da naše občinstvo še ni čisto pozabilo svojih športnikov Kakor slišimo, bo življenje na ze-'enem polju kmalu še bolj oživelo, tako da ne dvomimo, da nam bodo ljubljanski nogometaši tudi v sedanjih izrednih okoliščinah priskrbeli še katero dobro športno prireditev. Delavci, ki so zdaj pri tem delu jamčijo! 7034-la FRIZERKO dobro moi, rabim takoj ali pc dogovora. Službi stalna, plača dobra. Benda Vinko. E j .včeva 15. Ljubi ana. 7067-la PC STREŽNICO starei io. iščem za fikfat na teden od 8. do 2. ure. Dam južino m kosilo. Dn> t ven,i ul 18 7060-1« POSTREŽNICO pošteno, spreimem za 2-krat tedensko. Resljeva 31 ort'., desno. 7063-l št. 39. Naslov v cg1 »Sd. Jut a. 705Ù 6 31 ài, PODGANE :n ščurke zanesiiivo p^ Konč-te s ctru-on. k gi dobite v droge ili KANC, ZicIovcV i 631-6 MOŠKE PO ČEVLjE nove. iz bok.a. šiev. 43. pro.1am. Na^lo^ v oilas. oddelku »Jut.e--. Ogledati med pol 13 in pol 15. 7026-6 TEN S-RAKET s p -žar. Sv Petra c. 33. 7052 6 DVH POSTELJI posteljni om-i-ici. m:zi mebki les in d"° oo telH. oma-e. s oostellno o^r.a-r:,;o. trd 'es "oceni rro-dam Isto V m n^p-'id^j globok in šncrtn' r>-ed volni voziček N s'ov v ogl. od-i. Jutra. 7051 6 SADNA D*EVFSA. vrtnice oviialke ribis. ko-sm"i:o. lecotične grme. velik Scnski bez?g za ograje itd. poceni pro^aia vrtnar: Zq. Šiška. Pod hribom 40. 6609 6 Sobo odda tOSFOUiČNl ki je čez dan odsotna — oddam stanovanje in hrano. B a h U n. Sv. Petra cesta 53. 7030 23 VELIKO SOBO opremljeno, v centru me sai. oddani enemu boljšemu gospodu s 1. apn lom. Ogledati s.mo od 14. do 18. u e popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7053-23 Razno OSEBA katera si ju 24. marca, dc-poldan na tiamvaj-skem vozu èt. 1 p-il« vtUa lism co z večjo vsoto denarja in dokumenti _ Ker so prihr n.c> revnega kmetskega dekleta, je b 'a opazov.-.na in d3-bro pozn.:na, zato se pd živa. cla ista vrne v iz Umrl nam je po težkem trpljenju naš ljubi Viktor Abram Pogreb dragega pokojnika bo v torek 28. t. m. ob 3. uri popoldne z 2al. kapele sv. Krištofa, k Sv Križu. Ljubljana. Gorica, Trst, dne 27. marca 1944. ŽALUJOČI OSTALI dam tstemu. ki mi pre , « V"*; ' sk bi eno-sobno stanova- ' o®«b »ep^Mm nx nje ali prazno sobo tud- n.«.^iov. Eri vec An0e a. izven mesta. Ponu h«- n. ogl. odi. Jutra p-d »Dober pl -nik«. 7057-21a garsoni:ro ali enosobno stanovenje, išče drž. u adn c i za takoj. Ponudbe i>i o^l. cdd. Jutri pod »Ur dn -ca«. 7078-2 la [tir opreiml-j f.no SOEO išče gosporličnr za t. kr>i Ponudbe ni ogl. odd Jutra pod «štška ali Beži- grad . 7041-2"?a I Jutru Šiška, Videmßka S. 7028 37 interesenti za vagons"..e dobave vina, nuj se Javijo pod šifro »Vino? na oglasn .dd'-lek »Jutra« 7027-37 klor potuje v Ar zzo naj se zglas'. p os m. v Sk abčevi ulici 5. 7035-37 DAMSKA URICA s kov,na-,to z-pe-uiico se je izgub: I a v soboto od Tivolija rs Ro*n k. Poštenega n-'jdt^'ija po-s;m. d» jo odda v urr. vi 7055 37 STEKLENICI različnih vrst tupuiemo. Dobro plačamo Na Vašo želio lil' prevzemamo na domu B Guštin Vodni kov trg 2. IÒ1S-m—7 CA&Ol-lsE in REVI JE. raznovrstne. Kupuiemo Knjlga-na Janez Dolžan "Ljubljana Str t r-iev» 4 .7-375/7 PISALNI STROJ dobro ohranjen, po možno ti boliše znamke, kupim Gerovac. Kolodvorska 8. J-379-7 VREČE prazne cementne in slične paoirnate. kupu'emo. PE TRONAFTA. Ciril ■ Meto dova (Tvrševa) 35a. MRO-7 SREBRNE PREDMETE denar, kovance m dragoce nosti kup;m. Pridem tudi na dom. Ponudbe na odd. Jutra pod .>Siebrr aj 5 00-*. Ó86J-T KOLESA damska tn moška, kupu'e tvrdka «Promet«, nasproti križ-'— '^e cerkve. 66S1 7 VOLNO spredeno. v poljubni b.ir-vi. za tkar e bla^a, kupim nekaj kg. Ponudbe r.a ogl. <~dd. Jutra pod »Volna 8944«. 6630-7 ZNAMKE kupine ii celotne zbi ke tudi orekomorske P^ nudbe na og!-s (idd'-lek ■>J\itra« pod »Zb k 6140-' znamke nompi žb rko di oos. tr.ezne partije tud pr< komnrsKe suom P. .d d up o^d »Zn mke. r. og >d r '-"r '2 '< SKOTTLNO MIZO (pouk) kupimo P.nud be na ogiasni oidelek sJutra« pod »Mizama'. 7Ö3- 7 NAHRBTNIK nov ali d..bro oh-anjen, kup m. Pločam dob o.— Nrolov v oglas, ooaelku »Jutr 70-9-7 O LEKO dobro cliran'cno. z,i v 6-svetlomcd«1.' karo n te , jega mo nej eg gos^o-mnor^o^TO 7* d'mski > da, p ed -ona bi v — sporni-dar.ski olrS% ter i kup ni. Na lo" z pri^j-neka i štrrn be'e oav le. prodam Zelxski l'I 70-19-6 Po kratki mučni bolezni je nas za vedno zapust'1 naš nadvse ljubljeni oče, brat, stric, gospod F3NC JOŽEF Pogreb dragega pokojnika bo v torek 28. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, Škofljica, CHje, dne 27. marca 1944. Žalujoči: MARTIN, JOŽE. FRANC, JANEZ, PETER, sinovi; MICI, IVANKA, hčer© in ostalo sorodstvo Umri je naš spoštovani predsednik, gospod prelat i Dr. Anton Breznik Blagi pokojnik leži v mrliški veži v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. K večnemu počitku ga pospremimo v sredo popoldne c>b -<ì- "ri z Žal. Zaslužnemu znanstveniku in plemenitemu možu bomo ohranili zvestobo in spoštovanje. Ljubljana, 27. marca 3941. SLAVISTIČNO DRUŠTVO kJ* NAŠA BLAGA MAMA, GOSPA LJUBI Ž URŠULA ROJ. OCVIRK JE DNE 24. MARCA 1944 BOGU VDANO DOTRPELA. OD 26. MARCA 1P44 POČIVA PRI SV. KRIŽU. VSEM, KI STE JO SPREMILI NA ZADNJI rOTI. ISKRENA HVALA ZGORNJA ŠIŠKA, 27. III. 1944. ŽALUJOČI: LOJZE, SOPROG SLAVKO, TONE, MILAN, SINOVI; ALBINA, ROJ. 1ÌONKO, ANGELA ROJ. KOVAČ, DANICA ROT. VERTL SNAHE; SLAVfEK. TONČEK. METKA, VNUKI r? Ti II SLOVENSKA AKADEMIJ A ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je umrl njen dopisni član Dr. Anton Breznik ravnstslj škoiljske gimnazije Svojemu delavnemu članu in odličnemu znanstveniku bo Slovenska akademija ohranila časten in hvaležen spomin V Ljubljani, 2ö. marca 1944. itó^iS" RTOÌKE ČEVLJE rinve. nizke, bo'- n se m;š, št 44 in moško in roke so se ji sklenile same od sebe. O svoji prihodnosti ni dvomila. Napredovala je. premagovala tež ve, n'ena tehnika se je zboijšcvala, zvok njenih gosli je postajal bolj poln, bolj mehak, bolj čist. Sama fe ugotavl ala, da je tako, in 'ud drugi so j zatrjeval ; to jo je sicer veselilo- li osrečevalo je nI. Najvišje, kar je bilo moči doseči, je bil dosegel Mario Do skra nost napen'ati moč samo da se po-vzoneš do pol višine vršaca. k; ga je med teboj že drug premagal, je b lo utrudi j'vo. To spoznanje jo je delalo časih nemirno in zaskrbljeno Izprva je bila tako ponosna na drznost, s k tero je bila predrla do Maria in dosegla, da jo je vzel za učenko. Zdaj pa je mnogokrat dvomila, ali je 1 lo prav, da se mu je tol kanj približala, da. da ga je obče kd j slišala. Ohramljal je njeno seblčmst ... in seb čnost je za umet-n ka življenj.ko uujua. Da je zaljubljena? Ne, zaljubljena vanj ni b la- toda prevažen ji je bil pestai — to je bilo tjjsto. Obe rok: bi si b la da'a cdssekati, da reši njemu prst. In to je bilo hudo. Tomu se je pridruževala slutnja, da se mu v tem času ne god dobro. Bil je živčen in razdražljlv, izmučen in truden r.a p-g'ed. Nekoč se je obrabi ila in spregov -r la o tem, ponudila mu je celo, da opustita pouk. «Ne gre, da žrtvujete svoj čas tudi še zmie.i je rekla. »Vašega dela je tako nečloveško mnogo! Saj v dira., kako se ženete in prenatezate! Ce se zdajle zberete 1n me začnete poučevati namesto da bi spali, me bo pekla vest.« »Oh, dete!« je dejal in se nekam trudno nasmehnil. »To so še edini trenutki, ko se odpočijem in spet zasopem — kaj mi boš jemala tud' te?« Domnevala je da mu ugonabljajo žv-ce še druge stvari, ne samo potovanja in delo. Toda govoril ni o tem nikoli, vpraševati ga pa ni imel» pravice. Pri pouku je bil tako potrpežlj v in prizanesljiv kako,r nkoli prej... skoraj bi bila mislila, da je izgubil zanimanje. A n't: to se Ingi ni zdelo za malo Kaj je pa bila, da bi smela terjati zase vso njegovo pozornost? Moria j« imel glavo polno skrbi in gorja, že to je bilo mnogo, da se ni vobče zaklepal pred njo. Izraz njegovega lica se je bil čudno spremenil; pogosto je v nekakšn-; zam sljeno-st' strmel predse ali mimo nje, in če ga jc ogovorila- se je zdrxnil in posiljeno nasmehnil, kakor da bi ga bila poki cala z drugega sveta. »Ne!« je zelo odlečno rekla Inge, in ne samo., da je pobesila lok. ampak tudi gosli je takoj polož la v goselnk »Nesmiselno je, da se še naprej ubijate z nwnoj.« : Kaj pa je?« je Mario poskočil. »Sem mar že spet kaj zagreši?« iZagrešili ? O ne. Le utrujeni ste tako, da spite z odprtimi očmi. N ti če igram napak, me več ne slišite. In to pomeni mnogo, kajt! to slišite drugače celo v snu. Ne morem vas več gledati takega. Ležita zdaj. ali pa...« Ozrla se je po oknu, ki je skozenj padalo sonce svetlega marče-vega dne. »Edino- kar bi vam morda še dovolila: vzemite si izvoščka in se peljite prav počasi na sprehod v ž valskj vrt.« »Tega pa že ne!« se je Mario odločno uprl »Ob tem bi znorel! Spati... da, spal bi prav rad. Pa ne verjamem, da bi mogel. Ves taie zadnji čas je z menoj preteto narobe. Truden sem. da bi kar umrl. kak T hitro Pa se z glavo dotaknem, blazine, me mine vsa zaspanost Blazina mi kar srät od misli, kakor koprivov grm od strupen:h diak. Od zunaj me zbadajo v glavo in se mi zadirajo v možgane.« Soft rimetter - Urejuje: Davorin Ravljeii. — Fftr eta» Konsortium »Jutro« als Verla« Za konzorcij »jutra« k..i i/u:«»«l''»ja stniihi. v »rani - Ftt» »Mnrmln» tiskarna A ti.« »Is Druckstelle Hskamarja: FVan ? frati ~ Flip den Inseratenteil verantwortlich - Za tmeratnl oddeteL odgovarja- Ljub« mir Volčk Za »Narodno Mal*arno A. Aa Ih*