Tottnina platana v gotovini.
8ped. in abb. pot. L Or.
IDMEMIISggllOMC
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
ZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. 11/5092
Leto 11. Štev. 36
GORICA DNE 5. SEPTEMBRA 1946.
Cena L. 4.—
Prijatelji,
I
Žalost — da!
Stvari, ki se dandanes dogajajo pe svetu in tudi po uaši ožji domovini po pravici navdajajo vse dobre in krščanske ljudi z veliko žalostjo in zaskrbljenostjo. Saj gledamo mnogo popačenosti pri mladini, nevere in brezboštva pri odraslih, zmagoslavja brezboštva in zločinstva tudi mod narodi, ki so se še l red kratkim ponašali s svojo krščansko kulturo in civilizacijo.
Človek, ki ne bi žaloval nad tolikimi nravstvenimi razvalinami, bi pokazal, da je tudi sam taka pomilovanja vredna razvalina. In ta žali st je, o kateri pravi Jezus:	Bla-
gor žalostnim, ker bodo potolaženi. Kdor žaluje nad hudobijo in zmoto in samega sebe obvaruje od teh nesreč pa še druge skuša iz njih rešiti, bo potolažen, ker bo doživel večno zmagoslavje resnice in pravičnosti.
Sočutje — da!
Mnogo je tudi takih ljudi, ki hodijo po zelo krivih poteh iz nevednosti in zaslužijo več pomilovanja kot jeze. To so tisti nesrečni zapeljanci in lahkoverneži, ki upajo, da delajo za svobodo, a si pripravljajo največje suženjstvo. To so tisti otročji narodnjaki, ki mislijo, da narodu pripravljajo srečo, a delajo za njegovo pokončanje.
Malodušja — ne!
Mnogih dobrih ljudi se loteva malodušje ob pogledu na to, da je, kakor pravi sv. Pismo: »Bedakov neskončno število« in se zdi, da to prav posebno velja tudi za naše razmere. Trda ne strašite sel Hudobija nastopa zelo drzno in samozavestno, dočim je dobrota ponižna in tiha. Zato je hudobnežev manj, kakor so zdi, a dobrih več, kakor bi kdo na prvi pogled mislil. Koliko je vendar med nami ljudi, ki bi se po njihovem vedenju ir. govorjenju v javnosti zdelo, da soglašajo z grdobijami in zmotami. — Toda v zavetju tihih domov in v razgovorih z zaupnimi osebami tožijo kakor mi: O, za kako stvar smo se borili in žrtvovali! Tako ne more iti naprej! Bog nas reši te kuge, ko se sami ne moremo rešiti! Kdaj bomo spet zadihali pravo svobodo?!
Torej nikar ne mislite vi, ki živite v božjem strahu in-božji ljubezni, da je vaše število tako majhno. Ni tako. In vašo število raste iz dneva v dan tem bolj, čim bolj se kaže hudobija v svoji pravi gnusobi.
Zatorej pogum in kvišku srca!
Sv. oče je rekel ob priliki italijanskih volitev, da hudobija večkrat zmaguje, ker imajo dobri premalo zavesti svoje večje moči in preveč strahu. Komunisti priznavajo v svojih rdečih zapovedih, da jim pomagajo tudi sami katoličani s svojim neznanjem, boječnostjo in lenobo. Zavedajte se predvsem, da ne smete biti ne plašljivi ne lenobni. Čas boja je zdaj. Tisti, ki so preganjani zaradi svojega doslednega katoliškega prepričanja, niso prvi, ki za to prepričanje trpijo. Mislite na mučence vseh časov in na tisoče mučencev katoliškega prepričanja, ki so dali v zadnjih letih tudi med Slovenci življenje za to edino pre pričanje, ki temelji v božjem razo delju in božjih obljubah.
Če je toliko ljudi dalo življenje za slabo stvar, ali naj se mi bojimo trpeti za božjo stvar?
Ali te sramotijo, da si belogar dist in reakcionar, ker ti vera ni samo pobožna komedija? Te pretepejo, ker poveš pogumno svoje mne-rje ljudem v zmoti? Te ubijejo, kor želiš biti v Lorbi za Boga in njegovo kraljestvo ne skrivač, ampak pogumen vojak? Veseli se, ker tvoje plačilo bo veliko!
Naše veselje in ponos mora biti, da nas imajo za zločince, ko nismo i ikomur nič žalega storili, in da nas preganjajo tisti, ki jih ljubimo in bi jim ladi le pomagali k pravi časni in večni sreči.
Pogumni in veseli pa moramo biti predvsem zato, ker naša stvar je vedno koncem konce/ zmagoslavna, Jezus prav':	»Zaupaj, mala čreda,
kajli jaz sem premagal svet.« In Pavel: »To jo naša zmaga, naša vera, ki premaga svet.«
V vojski, ki je gotova svoje zmage, je morala visoka, vojaki so ponosni in veseli, čeprav morajo računati s tem, da vsak posamezen lah ko še pade v vojni. — Tudi mi smo v taki armadi. Boj jo trd, marsikdo bo lahko pred zmago še trpel in padel, ali končna zmaga je naša, ker na našem praporu je ime: Bog. Svf nadangel Mihael pa pravi: »Kdo jo kakor Bog?«
Torej, dragi prijatelji, ne vdajajte se strahu in malodušju, ampak pogumno hodite za Gospodom tudi v boj in smrt, saj tako si zaslužite tudi večno zmagoslavje z njim! Bojujte se pa z dobroto zoper hudobijo!
Hudobneži naj trepetajo tudi v svojih zmagah, a vi se radujte tudi v navideznih porazih!
Kdor dela proti komunizmu,
ni izdajalec slovenskega naroda.
Kdor dela proti komunizmu,
dela za slovenski narod.
Pismo o škofu Rožmanu
Iz »Slovenskega Primorca« sem zvedel, da jugoslovanska vlada zahteva od Zaveznikov izročitev ljubljanskega škofa dr. Rožmana, da ga sodi kot vojnega zločinca. — Česa vsega ga obtožujejo, ne vem, ker iz razlogov, ki so razumljivi vsakemu poštenemu Slovencu, ne čitam komunističnih časopisov niti s tostran, niti z onstran meje.
Ker zaradi »svobode tiska« v Sloveniji edini skromni verski list ljubljanske škofije ne bo smel niti a eno besedo braniti obrekovanega vladike, prosim, da objavite v Vašem listu te vrstice, kot skromno za-dodoščonje prevzvišenomu knezu, ki ni samo po svojem svetniškem živ-
ljenju in plemenitem srcu podoben svojemu Učeniku in Gospodu, pač pa predvsem v tem, da je kakor On preganjan in obrekovan.
Nisem le osebno dobro poznal škofa dr. Rožmana, ampak sem imel priliko, da sem večkrat dobil v roke r jegova pisma in poročila, namenjena v Vatikan in zasedbenim o-blastem. — Toliko se govori o njegovem sodelovanju z okupatorjem. — Kakšno je bilo to sodelovanje? — Kljub veliki zaposlenosti — saj so od jutra do večera prihajali k njemu verniki in duhovniki s prošnjami za pomoč, intervencije in podobno — je lastnoročno napisal eele kupo prošenj na razne oblasti za o-
lajšanje trpljenja mučenega naroda.
— Bile so to prošnje za izpustitev nedolžnih ljudi iz zaporov; nihče se ni zamah zatekel k skupnemu očetu.
— O preprostih kmečkih in delavskih fantih je škof izjavljal v omenjenih dopisih, da z lastnim življenjem jamči, da je oseba, za katero prosi, popolnoma nedolžna. — Koliko je bilo intervencij pri poveljstvih raznih taborišč v Italiji, da bi bolj človeško ravnali z interniranci; da bi poslali domov ali pa vsaj v kakšne zavode otroke, ki so skupno z odraslimi postali žrtve nasilnikov; da bi se usmilili nosečih mater in dojenčkov, ki so umirali zaradi pomanjkanja hrane! — Bila so poročila sv. stolici o tem, kako se jo porabil denar, ki ga je sv. oče sam poslal ali je potom Vatikana priše! iz Amerike za slovenske begunce, za pogorelce, za stradajoče.
Ijnjem za njegovo pomoč. — Tukajšnjo vojaško poveljstvo je namreč dobilo brzojavni ukaz iz Rima, da mora na izrecno željo sv. očeta prenehati z represalijami.«
Takšno je torej bilo sodelovanje škofa dr. Rožmana in papeža s fa-šigličnimi nasilniki!
To je le par svetlih točk iz delovanja ljubljanskega vladike. — Koliko bi še lahko povedali nešteti, ki so bili deležni njegovih dobrot in sc spoznali njegovo očetovsko crce, ki je bilo pripravljeno pomagati vsakomur in se vedno in povsol žrtvovati za svoj narod. •— Da, ludi življenje bi bil pripravljen žrtvovati, če bi to bilo v prid njegovemu ljubljenemu narodu.
Iz Ljubljano se je umaknil samo na pritisk duhovnikov, ki so mislili, da bo tako bolj koristil svojim vernikom.
Kdor dela proti komunizmu, dela tudi v tvoj prid.
Duhovnik, ki dela proti komunizmu, vrši svojo dolžnost, ker dela za Boga in zveličanje duš.
Okupatorjeve čete so naredile več »ofensiv« na partizane, predvsem na Dolenjskem. — Na teh pohodih So se skrbno izogibale gozdov in pazile, da se ne srečajo s kakšnim oboroženim partizanom. — Svoje »junaštvo« pa so pokazale po vaseh, kjer so ropale vsevprek, požigale m pobijale tiste, ki so ostali doma in niso hoteli med partizane. — V neki ..r. postrciih večjo-sto v ilo ljudi, katerih več dni niso pustili niti pokopati. — O vseh teh »junaštvih kulturonosilcev« je škof dr. Rožman poročal v Vatikan in prosil sv. očeta, naj on posreduje, ker je sam brez moči. Imel sem v rokah roko-1 is, in sicer pismo naslovljeno na papeškega drž. tajnika, v katerem škof dr. Rožman pravi:	»Povejte
Nj. Svetosti, da se mu v imenu slovenskega naroda na kolenih zahva-
A zakaj so sedanji oblastniki v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, tako besni na ljubljanskega škofa ir. bi ga za vsako ceno radi dobili v svoje roke? Ker je on prvi razkrinkal OP in javno povedal, da se za njo skriva komunizem, ki po ujej heče priti do oblasti m usužnjiti slovenski narod.	K.
Naša opomba:
Ta Članek prav radi objavljamo, ker je dolžnost slovenskega katoliškega lista, da pove kako besedo v zagovor tako obrekovanemu ljubljanskemu vladiki, čeprav ni popularno z volkovi ne tuliti.
Prepričani smo, da bo pravična zgodovina vedela kaj lepšega pove dati o tem morda v vsej Cerkvi najbolj preizkušei.em kat. škofu, kakor vejno sodišče, ki ga danes sodi.
IZ ŽIVLJENJA
Marijino vnebovzetje nova verska resnica
Resnice, da je bila Marija Devica s telesom vzeta v nebo, se spominjamo na veliki šmaren. To tudi verujemo, toda ni še proglašeno kot verska resnica (dogmatična resnica), To krščansko ljudstvo veruje, toda Cerkev ni še slovesno proglasila, da je ta resnica od Boga razodeta verska resnica. Mnogi so sv. o-četa prosili, uaj to stori Mariji v čast in krščanskemu ljudstvu v tolažbo. Sedaj je sv. oče poslal ukaz vsem katoliškim škofom po vsem svetu, naj mu odgovorijo, kaj oni in verniki mislijo glede Marijinega vnebovzetja. Ko bodo škofje odgovorili, bo morda sv. oče proglasil za versko resnico, da je bilo telo Matere božje skupno z dušo v nebesa vzeto.
Sveti oče na oddihu
V Vatikanu so za nekaj časa od-godili sprejeme pri sv. očetu, ker morajo marsikaj popraviti v njegovem stanovanju. To priliko jo papež uporabil, da je šel za kratek čas na oddih v Castel Gandolfo, kjer ima poletno vilo.
Ker imajo v Vatikanu počitnice, nekaj tednov ne bo avdienc. Kljub temu pa je sv. oče sprejel v avdienci ameriškega kmetijskega podmi-nistra in njegovo spremstvo.
Čudeži se gode!
Poročajo, da sta pred kratkim čudežno ozdravili dve bolnici v Lorc-tu. Prišli sta tja s skupnim romanjem iz Turina. Ena je bila neka deklica, ki že tri leta ni mogla uživati drugega, nego mleko in led. Druga pa je bila neka Fiorelli, stara 49 iet.
Med nekim bc mbardiranjem so jo zadeli drobci granate in je ohromela. V sveti hišici v Loretu pa jo znova začela hoditi.
Iz Padove poročajo, da je oče I<eopold napravil nov čudež. Neko dekle, staro 22 let, jo že 4 leta zelo ti pelo za glavobolom. Obiskala je kapucinsko cerkev in celico očeta Leopolda. Ko se je vrnila domov, se je njeno stanje najprej poslabšalo, vzečer pa je slišala glas, ki ji je pravil: »Vstani, si zdrava!« In res, vse bolečine so izginile.
Glas o čudežih prihaja tudi iz A-merike. 7. julija, ko je bila v Rimu kanonizacija sv. Frančiške Ksave-rije Cabrini, je neki deček, ki je bil mutast, v mestu Chicago skupaj s svojo materjo prisostvoval procesiji v čast novi svetnici, ki jo vprav v Chicagu imela glavno pol jo svojega delovanja. Med procesijo je zaupno molil za milost govora. Drugo jutro se je deček prebudil in je prav gcvoril.
Evangelij pravi:	»Slepi	spregle-
dujejo, hromi hodijo, gluhi dobivajo sluh in ubogim se blagovest oznanja: in blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne.« To velja še d.,nes. Še en jugoslovanski škof umrl
Zvedeli smo, da je umrl mons. Šimrak, škof v Križevcih na Hrvat-skem. Bdi je škof vzhodnega obreda. Za vernike vzhodnega obreda, ki so prebivali v nekdanji Jugoslaviji, je sv. stolica osnovala posebno škofijo v Križevcih. Prvi škof je bil mons. Njaradi, ki jo umrl 1940. Sledil mu je mons. Šimrak, ki je umrl pred kratkim. Kako je umrl, se ne ve. Znano pa je, da je bil v zaporu že dosti časa.
Umrl je tudi mons. Anton Papp, naslovni nadškof m upravitelj mun-kačevske škofije v Podkarpalski Rusiji. Umrl jo že na božič lansko leto. Vest o njegovi smrti pa je šeio sedaj prodrla v svet.
IvaHinal Griffin v pomoč Poljakom
V Londoiiu je kardinal Griffin začel z veliko akcijo za pomoč poljskim vojakom in njihovim svojcem v domovini. On sam je daroval 4000 šterlin kot svoj osebni dar. Posebno zbirko bodo organizirali po angleških cerkvah na praznik Marijinega rojstva.
Kardinal Griffin je v govoru, ki ga je ob tej priliki imel, voščil poljskim vojakom, da bi se mogli kmalu vrniti v domovino, no kot izdajalci, temveč kot svobodni ljudje.
Krščanski sindikati aa Francoskem
Tudi na Francoskem velja kakor pri nas parola marksistov:	Prole-
tarci vsega sveta, združite so! Zato so žilavi francoski katoličani razumeli, da se no bodo marksizma rešili, če se ne bodo otresli enotnih sindikatov. Zato sc ustanovili žo leta 1189 prve samostojne krščansko sindikate. Šlo je trdo, toda šlo je. Morali so se boriti zoper gospodarje in zoper marksistične sodelavce, ki so jih hoteli tudi s silo potegniti v svojo delavske organizacije. Toda vztrajali so v zavesti, da je ideal krščanskih delavskih sindikatov, ki poudarjajo sodelovanje med razredi, višji in bolj v pravi blagor delovnega ljudstva, kakor so marksistični nauki o razrednem boju in proletarski diktaturi, za katero se borijo enotni sindikati. Veliko so že dosegli za izboljšanje delavskih razmer, še več upajo doseči, ker njihove vrste rastejo. Danes štejejo čez en milijon članov.
Ljuba Mati, Božja Svetogorska!
I.
Dragi pismonoša, ali boste znali to-le pisemce prav oddati? Najbliže bi se Vam zdelo v veliko cerkev k oltarčku Sveiogorske M. B. — Pravilneje bi bilo na Kostanjevico, kjer hranijo Marijino podobo s Sv. gore. — Najbolje bo, če nesete v Marijino hišo na Skalnici ali na Sv. gori.
Nekaj je bilo slišati, da prenese Marijino sliko nazaj domov že ua n žilico. Ko sem tam proti koncu maja prvikrat o tem slišal, se mi je zdelo, da bo še prezgodaj. Naj bi počakali, da se sklone kak mir in da se ljudje zopiet počlovečijo (aa postanejo ljudem vsaj podobni). Ko sem dalje premišljeval, se mi je pa zdelo, da bo prav, če se Manja res
0 rožnici vrne. Bo potem ljudi, svoje izgubljene otroke, bolj k Sebi klicala!
Seveda sedaj ni niti misliti, da bi sc vrnila za rožnico. Saj bi morala božati, če bi bila gori! Toliko časa so pravili, pisali, obetali, grozili, da pridejo, da priderejo, da pribite... obešat, morit, podirat, preganjat... da so bili potrebni novi u-krepi tudi na Sv. gori.
In sedaj? Ker ne morem romati, bom lo pisal. Ker no morem iti, brin vsaj želel iti o daleč, s pogledom, s srcem. Marija bo za sedaj zadovoljna. Saj boš, kajne, o Mati?
n.
Ne znam prešteti, kolikokrat sem že bil na Sv. gori. Velikokrat! Od
1 rvega romanja je prešlo žo nad petdosot let. In ti, soromar moj, ko-daj si- bil prvič pri Materi? Po kateri poti si prišel? Spremljaj me v duhu! Hodil sem po raznih potih, da bom imel gotovo po vsaki poti prav veliko spremljevalcev. Marija, povabi jih!
(Nadaljevanje na 2. strani)
Saj se ne čudite, da sem prvikrat romal iz Gorice. Menim, da je po tej poti romalo največ romarjev v vseh časih. Koliko že meščanov, Goričanov. Koliko jih je od drugod prišlo v Gorico, da so potem romali na Sv. goro!
Od mitnice (takrat je še stala) na-11 l-ej i>o Solkanski cesti. Potom skozi najdaljšo vas na Goriškem. (Kozanei, vi ste za Solkanom). Pri kolonah v klanec. Pod Prevalom po bližnjici. In potem po cesti ali po
bližnjici, tnkrat tako, enkrat tako. Cči pa vedno le na Goro. V roki pa rožni veneo. Ali veste, kako je bilo prod cerkvijo, še v prejšnjem stoletju, pred prihodom menihov? In potem, ko so zidali, pred cerkvijo in tam zad? In kako je bilo v cerkvi? Ste pogledali pod stroho, oltar na dve strani sredi cerkve, okoli pa obhajilnih, vse iz marmora. In po stopnicah v pravo svetišče?
To in drugo še dobro pomni
Siromak
TITOVA NAPOVED
V nekem govoru v Dalmaciji jo maršal Tito napovedal:	»Čudeže
bomo delali sami.« S svojimi čudeži je maršal že začel. Prvi njegov čudež so njegovi govori, ki so tako čudoviti, da se mu ves kulturni svet čudi in veliko o njih piše. Po-sebno pozornost je zbudil govor, Ki ga je maršal imel v Kranju pred zastopniki antifašističnih žen 21. avgusta. Da si bodo tudi naši bralci ustvarili resnično sliko o njem, jim prinašamo glavne misli iz (ega govora, kakor smo ga po-v/eli po Primorskem dnevniku z dne 23. avg.
Delegati AFZ2 so poročali Titu o svojem delu in pri tem omenili, da predstavlja eno glavnih težkoč pri javnem delu antifašističnih žen protiljudski klerikalni vpliv, ki skuša žene odtrgati od njihovega javnega delovanja.
Na to je maršal Tito-Broz odgovoril v glavnem sledeče:
Tito govori
»Obžalovanja vredno je, da klerikalizem gleda z nezaupanjem vse, kar je novega in ustvarjalnega. Ob priliki sestanka s predstavniki visokega klera v Zagrebu sem izjavil, da ne bomo nikoli ovi-lali duhovnikov v izvrševanju njihovih funkcij. Ne ovirajte jih torej pri izvrševanju teh funkcij, toda ne dopustite jim, da bi se vmešali v politiko.
Oglejte si sedanji položaj v Parizu. Borimo se, da dosežemo, kar je našega.
In na kateri strani je sv. oče? On prav gotovo ne brani nas, pač pa Italijo. Vse to je razumljivo, ker je Italijan m hoče tak ostati. Branil je Mussolinija, sedaj brani De Gasperija in bo branil kogar koli, ki bo vladal v Italiji. (Tudi Togliattija? Op. ured.) In čemu ga morajo ti katoliški duhovniki poslušati? V njihovih semeniščih so se naučili maševati in so spoznali cerkvene zakone. Pustite jim, naj delajo, kar xriajo, toda iz inozemstva ne smejo poslušati tistih, ki so naši sovražniki. Služiti morajo našemu ljudstvu in he tujcu.« Ito ta tujec je po Titovih mislih v prvi vrsti Vatikan.
»Na Primorskem, je nadalje iz-„avil maršal Tito, je mnogo duhovnikov, ki so demokratično nastrojeni (g. Bevk misli drugače) in tudi v drugih krajih imamo ljudske duhovnike, ki ljubijo svojo zemljo. Med temi naj navedemo mons. Rit-tiga iz Zagreba, ki je med našimi delegati na mirovni konferenci. On je edini delegat, ki nosi talar, in vsi gledajo nanj kot v čudo. (Tukaj govori maršal resnico. Tako gledajo na mons. Rittiga, kakor na plešočega medveda v cirkusu. Op. ured.) Mi nimamo nič proti cerkvi in nihče ne ovira duhovščine pri izvrševanju njenih verskih dolžnosti. Zaht« varno pa od njih, da so ljudski duhovniki in da služijo lastnemu ljudstvu«
Potem je še maršal poudaril, da fe oblast v Jugoslaviji ljudska in da so pred njo vsi enaki: duhovniki, generali, delavci ali kmetje. In končno je še enkrat ponovil, da oni ne preganjajo duhovščine in da je vse to le obrekovalna propaganda.
Osservatore Romano odgovarja
O tem govoru je izmed inozemskih časopisov poročal tudi list Osservatore Romano, ki prinaša govor v celotnem prevodu,, kakor ga je Tanjug prinesla. V tem prevodu so tudi nekateri izrazi, ki jih Primorski dnevnik nima. Ali se jih je sramoval? Ob koncu pa Oss. Rom. komentira govor takole:
»Maršal Tito je govoril o obrekovanju v inozemstvu, ki da ga seveda širi reakcija, katera se zanj kakor za Moskvo istoveti s katoličani. Maršalu svetujemo, naj bere pastirsko pismi jugoslovanske pravoslavne cerkve o položaju vere v njegovi deželi.
Oo je tudi Irdil, da je papež sovražnik njegove države; da drži za italijanske zahteve in ne za jugoslovanske.
Ves svet ve, da nobena izmed prizadetih strank ni prosila papeža, naj pove svoje osebno mnenje. Njega je pozivala dolžnost in vest kulturnega sveta, naj se izjavi, kaj je praviea in kaj krivica. Papež se je izjavil za pravico. Če misli zara-
di tega kdo, da je papež proti njemu in ne proti nasprotniku, bi to pomenilo priznanje, da je pravica na nasprotnikovi strani in ne na njegori.
Miršal se je izjavil proti papežu »Italijanu«, tujcu, sovražniku. Ker ni na ra način še nihče do sedaj govoril o sv. očetu kot najvišjem pastirju in učitelju, moramo sklepati, da se se je maršal izjavil zoper katoliško Cerkev, ki je nad narodi, v prilog narodne cerkve. V prilog torej tistega gibanja, ki se pojavlja povsod, kjer je položaj tak, kot je v Jugoslaviji: danes v Ukrajini in na Poljskem, včeraj v Nemčiji in v majhni meri celo med »repu-hlikančki« v Italiji; danes pod re-
volucionarnimi režimi, včeraj pod diktatorskimi, vključno pod ruskimi carji. Ne gre torej za to, da bi duhovniki opravljali »svojo obrt« — to je mašo, kakor je maršal pojasnil v dokaz svojega verskega čuta in spoštovanja — temveč gre za to, da bi se odtrgali od Rima in postali »instrumentum regni« (sredstvo v rokah države) na verskem polju tako, kakor je orodje vlade enotna stranka na političnem.«
K tem besedam vatikanskega glasila nimamo kaj pripomniti. Vsak, kdor ima še iskrico verskega čuta in pameti, bo spoznal, kam pes taco moli.
OKNO V SVET
MIROVNA KONFERENCA se je vrgla na podrobno delo po odborih, da preučuje in debatira o spremi-njevalnih predlogih k mirovnemu načrtu 4 »Velikih«. Teža tega hromečega vlaka se je namreč zelo povečala, kor so razne delegacije držav predložile kar 187 sprememb k načrtu. Sprevodniki malo da ne kolnejo, vlakovodje se jezijo, a kaj, ke si »Mali« ne puste vzeti pravice povedati svoje mnenje. Zdaj so torej ti spreminjevalni predlogi predmet večjih ali manjših sporov med raznimi delegacijami, zlasti med Avstralci in Rusi, v komisijah — ln vlak ne more naprej. Med tem pa se bliža plenarno zasedanje ZN v New Yorku (23. septembra). Avstralski in kanadski minister zunanjih zadev sta odpotovala vsak na svoj dom. — Zadrega je na vsak način vedno večja. Zato so prišli do spoznanja, da le sestanek štirih zunajih ministrov »Velikih« lahko razjasni ozračjo neugodja in onemoglosti. 29. avgusta so spet sedli Molotov, Byr-nes. Bevin in Bidault k ožji konferenci, kjer študirajo, kako bi ta vlak spet pognali z večjo brzino navkreber. Če bo Rusija pokazala dobro voljo, bo šlo, ako ne, bo vlak obiičal še dolgo časa v strmini.
Ministri so sklenili, naj njih namestniki pregledajo vse spreminje-valne predloge in naj priporočijo le tiste, ki so dovolj utemeljeni in /ato upoštevanja vredni. Pri predlogih, o katerih se namestniki ne morejo zediniti, ima vsakdo izmed »Velikih« svobodo, da glasuje po lastni presoj). En tak spreminje-valen predlog glede naših' krajev je oni, ki ga je stavila Belorusija, ki h c. če, naj se Jugoslaviji priključijo fudi Gorica, Tržič (Monfaleoue) ter Nadižka dolina, ki bi po francoskem načrtu imele spadati pod Italijo. Jugoslavija pa terja v svojem spremi n jeval nem predlogu še Trbiž m Kanalsko dolino pod sv. Višarija-ni. JugQslavija predlaga tudi, naj se ozemlje samostojnega Trsta ne začne pri Devinu, ampak šele pri
Miramaru.
V GRČIJI so 1. septembra glasovali o tem, ali naj ostane monarhija ali naj postane republika.
BERLIN. Vedno boi j trdovratno krožijo vesti, da Sovjeti kršijo potsdamski dogovor Zaveznikov in da uporabljajo nemške tovarne in nemške delavce na svojem zasedbenem področju v Nemčiji za izdelavo vsakovrstnega orožja. .Govori se, da izdelujejo leteče bombe »V 1« in »V 2«, podmorske čolne in zadnja vest pravi, da so začeli tudi z obalnimi utrdbami v zalivu pri Warnemunde. V službo sprejemajo tudi bivše nemške mornariške častnike in tehnike. — To so pa res lepe priprave za »mir«. Sovjeti so tudi ODKLONILI predlog ostalih zaveznikov, da naj bi posebna mešana komisija pregledala nemška industrijska podjetja v vseh zast derrih področjih in naj bi dognala njih razoroženje. Že nimajo čiste vesti.
AVSTRIJA se je hotela rešiti pred ruskim izkoriščanjem svojih tovarn s tem, da je v parlamentu izglasovala podržavljenje vse težko industrije. A Sovjeti se za to malo brigajo. Na svojem zasedbenem področju so kratko in malo zaplenili več kot 150 tovarn, tako da je zunanji minister dr. Gruber moral izjaviti, da je Avstrija zdaj brez industrije. — Tudi petrolejske vrelce v Avstriji je zasegla Rusija in prodaja iz njih petrolej Čehom, v Avstriji pa počivajo avtomobili, ker nimajo bencina. — Seveda no bo to trajalo vedno, ampak le do sklepa miru z Avstrijo.
JUGOSLAVIJA IN GRČIJA sta si v laseh in se tudi po časopisju napadata ter se medsebojno obdol-Jujeta neprijateljskih in celo sovražnih dejanj. Jugoslovanski poslanik v Atenah je bil odpoklican v znak protesta, ker da je bila jugoslovanska ladja »Kralj Aleksander« zlonamerno poškodovana v grških vodah. Izkazalo pa se je, da
to ne odgovarja resnrei. — Ravno-tako je tudi velika napetost proti Grčiji od strani Ukrajine. Zunanji minister dr. Manuilsky toži Grčijo pred Varnostnim svetom ZN, češ da tvori ona veliko nevarnost za svetovni mir. Kot zagovornik Grčije bo šel branit svojo državo pred tem očitkom njen ministrski predsednik Tsaldaris.
Jugoslavija terja od Italije 1300 milijonov dolarjev vojne odškodnine, ki naj bi jo ta plačala deloma v denarju, deloma z oddajo trgovinske mornarice, tovarniških strojev, industrijskih proizvodov in nekaj tudi z delom njenih državljanov.
Angleški in amerikanski listi so prav ostro pisali zaradi sestrelitve dveh amerikanskih letal na jugoslovanskih tleh. Prijateljev si država s tem ni pridobila, a nadeva se bo le poravnala, ker so bili izpuščeni potniki in piloti prvega zrakoplova. Našli so na Gorenjskem tudi drugi zrakoplov, ki pa je zgorel n je njegova posadka mrtva. Mrliče bodo prepeljali v Ameriko. Tito je dal ameriškemu poslaniku pomirljivo izjavo in občaloval neljubi dogodek. Prepovedal je tudi streljati v bodoče na kakoršne koli inozemske zrakoplove. Treba bo seve da določiti tudi odškodnino sorodnikom ubitih Amerikaneev. Listi podčrtavajo umerjenost ZDA m njih veliko zaupanje v ZN, kor si niso hotele same poiskati zadoščenja z vojaškim nastopom, ampak so uporabile novo pot mirne poravnave, čeprav so ‘ najmočnejša država.
ITALIJA. De Gasperi se je vrnil i* Pariza v Rim in je tam poročal o tem, kako bo z mirovno pogodbo po njegovih trudih pri mirovni konferenci. Za milejše mirovno poboje Italiji se zlasti potegujejo države Južne Amerike, koder potuje sedaj grol Sforza in ustvarja s jvojimi nagovori po raznih parlamentih in pri tiskovnih konferencah dobrohotno razpoloženje dotiČ-nih vlad nr.pram premagani Italiji. So pač Italijani dobri diplomati, ki vedo, da se z vljudno besedo da dosti več doseči, kot s streljanjem na zaveznikove zrakoplove.
PALESTINA. Dne 9. septembra se bo začela v Londonu palestinska konferenca, ki se je bodo udeležili tudi zastopniki Arabcev in Judov. Toda ti bodo zaslišani vsak posebej, ker so Arabci odklonili sedeti z Judi pri isti mizi. Tudi to zahtevajo, iia bi se udeležil konference tudi njih verski poglavar, veliki mufti, ki je danes še vedno begunec pred angleško oblastjo. Judje so pa vsi razkačeni, kor angleška vlada vozi tajne izseljence na otok Ciper, namesto da bi jim dovolila izkrcati se na palestinsko obalo, do katere priplovejo na tihotapskih ladjah z uajvečjimi težavami. Angleži sami tudi niso najboljše voljo zaradi vodnih napadov od strani Judov na njih vojake v Palestini, saj so
Marfanka:
(17)
/Marjetica
V Pavlu je trpljenje odprlo strašne prepade temnega obupa. Le še tonka, komaj vidna nitka upanja ga je pridrževala, da ni zgrmel vanje. Obupno bolest je občutil toliko bolj, ker je bilo njegovo srce nepripravljeno in trpljenja še nikoli ni občutilo.
Dolgi so bili ti njegovi dnevi, še daljše noči.
Zvečer je legel smrtno utrujen in izmučen. Izgubil se je za hip v tež-kj, morečo sanje, iz katerih se je prebudil ves potan in z razbijajočim srcem:	1	I
»Marjetical« je bila njegova prva misel, ki je kot meč prebodla njegovo src 3. Zastrmel je skozi odprto okno v Evezdnato nebo in čudovito t;šino, ki jo je poživljala le oddaljena pesem murnov na že pokošenih senožetih. V zvoniku je počasi in zategnjeno udarila ura. Štel je udarce: enajsta, polnoč: moj Bog, kdaj napoči jutro!
Ko bi ea ne zadrževala stroge, ct izprosne oči matere Marjete, bi kai sedaj zdrvel navzgor proti njenemu domu, da bi se prepričal, kako je njegovi ljubljeni izvoljenki »Gospod Pavle, čez dan ste lahko ves čas pri njej, ponoči pa vam ni-
kakor ne dovolim. Nočem, da bi mojo hčer vlačili po zobeh.«
Tako mu je povedala, ko jo je bil pred tremi večeri, ko se mu je zdela Marjetica še posebno slaba, poprosil, če bi smel ostati čez noč pri njej. Začudeno jo je tedaj pogledal. Pre-kruta je bila njegova bolečina, da bi ob njej bilo prostora še za kakšno drugo neurejeno, samoljubno misel.
»Ne radj vas, gospod Pavle, radi ljudi vam to prepovem,« mu je skušala dopovedati, ko je uvidela, kako ga je prevzelo.
Pavle se je ves utrujen obračal na postelji, včasih še za kratke hipe zaspal; komaj pa so v porajajočem so jutru zarožljale verige na vaškem vodnjaku, se je dvignil in se odpravil na pot k Marjetici.
Skrbna gospodinja mu je komaj vsilila skodelico mleka, in medtem ko jo je s tresočimi rokami nesel k uetom, je vedno sočutno opazovala njegov vodno bolj izmučeni, neprespani obraz.
Rada bi mu kaj rekla v tolažbo in izpodbudo, pa nikoli ni mogla najti zt nj primernih besed.
Pavle je pohitel skozi vas. In ni opazil rodovednih, pomilovalnih pogledov, niti ni slišal tihih pogovorov, ki so se spletali za njegovim hjbtom na njegov in Marjetičin račun.
Zamišljen se je povzpel v hrib, ne meneč se za vso svežo lepoto nastajajočega dne. Ko je zazvonilo sveto
jutro, je bil navadno že pri domu. Mamo Marjeto je sk.oro vedno našel v hlevu pri molžnji. En sam pogled ria njeno prepadeno obličje mu je povedal vse.
»Ah, lake se bojim zanjo, pa naj se zgodi volja božja!« je skozi žalost in skrb svetlo žarela njena vdanost.
Pavle jo je občudoval; ali ob misli, da bi jo posnemal, ga je bilo groza. Utrujen je sedel na klop pred hišo. dokler ni mama Marjeta končala z delom v hlevu in po hiši.
Nato ji je s trepetajočim srcem sledil k Marjetici. Do dna duše ga je vedno prevzel pogled na njeno v kratkih dneh tako izčrpano obličje.
Kljub vsemu trpljenju se mu je vedno skušala nasmehniti; in česar mu z besedami ni mogla povedati, to so jasno govorile njene oči, ki nikakor niso skušale več utajiti žarnega plamena ljubezni.
Čemu bi ga sedaj tajila? Njena duša je postala njegovi sestra, njena ljubezen vsa izčiščena, duhovna in s\*ta, nobena zemeljska misel je ni mogla več vznemiriti.
Včeraj popoldne je bilo. Dr. Vinko je odšel v spremstvu dečkov zopet v vas in mama Marjeta je vsa utrujena zaspala na stolici. Marjetici se je vročina zvišala, v obraz je zažarela, nemirno je njen pogled begal po sohi. PaVle jo jo ljubeče prijel za roko, se sklonil k njenemu obrazu in jo tiho poklical;
»Marjetica!«
Nasmehnila se je, pa zdelo se mu :e, da je daleč, daleč od njega.
»Pavle!«... je komaj slišno čez čas zašepetala.
»... kako dober je Jezus, ...kako sladko je umirati zanj iz ljubezni do tvoje duše ...o kako bogato bo Jezus na tebi poplačal mojo malo žrtev življenja...«
Umolknila je za hip, nato spet nadaljevala s skrivnostnim glasom, kot bi bila njena duša stopila v lepši svet:
»Pavle, sedaj sem samo še tvoja mala sestrica, ki pričakuje vrnitve svojega velikega brata iz daljnih dežel., zanj molim, medtem ko se on tam vojskuje za večnega Kralja... Pavle, kako sem ponosna nate... kako te ljubim...«
Z razbijajočim srcem je Pavle poslušal izpoved njene čiste duše, blodeče po skrivnostnih poteh smrtnih zarij, in spoznal do dna vso nepremagljivo veličino njene ljubezni.
»Marjetica, saj te nisem vreden, kakšen berač sem jaz napram tebi!« ji je ves ganjen ponavljal in poljubljal njeno vročo ročico, da bi vsaj nekoliko utešil plamen ljubezni, žgo-če do vseh bolečin.
Do dna provzet je strmel v njo; še nobena dekliška duša mu ni odkrila takih tajn, tako čudovitega svetišča nikdar sluleuih lepot. Z vsem žarom ovoje mlade duše je zahrepenel po i jih, kajti z vso jasnostjo je sedaj vt.de], da bo le tedaj popolnoma sre-
čei in miren, ko jih bo do dna spoznal.
»Pavle!«
Zdrznil se je ob njenem glasu, ki je trepetal kakor prevzet od velike bojazni.
»Marjetica moja, povej, kaj bi ra-c*a?«	•
Te gledal ji je globoko v oči, kakor bi hotel iz njih razbrati vso vsebino njenih besed, ki so mu kot skrivnostne, sladko boleče melodije odmevale v duši.
Za hip je spet zaprla oči, kot bi s silo hotela zbrati, raztrgane misli:
»Pavlo, ali si že dolgo pri meni?«
»Odkar jo zdravnik odšel, te ni sem zapustil.«
Še bolj so je zmedla in ga prestra šeno pogledala:
»Mislim, da se mi je zopet bledlo... Povej mi, Pavle, kaj sem govorila?«
V dno srca se mu je zasmilila. Uvidel je, da mu je nehote odkrila tajne, katere so bile zanjo več kot življenje.
Ah, kako rad bi ji priznal vse, kar j^ slišal, in ji povedal, da ne zasluži toliko ljubezni. Pa premagal se je in navidez mirno odgovoril:
»Res, Marjetica, nekaj so šepetale Ivrje ustnice, pa nič razločnega nisem mogel ujeti, dasiravno bi rad, priznam.«
Olajšano je vzdihnila in ga hvaležno gledala. Pavle je povesil pogled, kajti vedel je, da ji je nehote ukradel najdražjo skrivnost.
Štev. 36
SLOVENSKI PRiMOREC
Stran 3
jim celo palačo glavnega stana pognali v zrak z ekrazitom in jim skušajo potapljati ladje, ki so namenjene za prevoz beguncev na Ciper.'Zato so Angleži že izrekli besedo, da se bodo odpovedali zaupnemu upravljanju (mandatu) v Palestini in to zadevo izročili ZN Najbrž bo ta konferenca zadnji po izkus rešiti palestinsko vprašanje na miren nučin. Ni pa dosti upanja, da bi uspela, če upoštevamo duševne razpoloženje vseh treh strank.
V INDIJI je Pandit Nehru sestavil začasno indijsko vlado. A vlada ima to veliko napako, da nočejo v njo vstopiti indijski moha-medanei, ki zahtevajo delitev Indije v dva dela — indijski (Hindu-stan) in mohamedanski (Pakistan). Angleži bi pa radi napravili veliko združeno Indijo.
KITAJSKA. Boj med severom, kjer vladajo komunisti, in jugom, kjer vlada Čang-Kaj-Sek, je spet v polnem teku Vsa posredovanja ZDA niso nič zalegla. Zdaj komunisti glasno zahtevajo, naj se vse i-nozemske čete — (predvsem mislijo na amerikanske) — umaknejo iz vse Kitajske. Na ta način bi oni laže zagospodovali temu obširnemu ozemlju, ki šteje kakih 400 milijonov ljudi. L’appetito viene man-giando tudi komunistom, ki bi radi preplavili ves svet.
BERLIN Na amerikanskem področju Nemčije so aretirali doktorico Krupenko, sotrudnico TJNKRE-u kazalo «e je, da je v službi sovjetske tajne policije in našli go pri njej veliko množino omamil. — Pa ji niso drugega napravili, kot da so jo odvedli na rusko zasedbeno področje. Kaj bi pa storili z njo Rusi, če bi bila v službi Amerike na njih področju? Kako zelo se loči civilizirani Zapad od diktatorskega Vzhoda!.
Prod dnevi jo bilo v radiu Trst II predavanje o pisateljskem dolu našega rojaka Narteta Velikonja. Primorski dnevnik in vsi pri njem in (■koli njoga, ki so ogrnjeni v komunistični kožuh, godrnjajo in preklinjajo. da je treba o Velikonji molčati, ker je bil pač od njih obsojen na smrt, molčati, ker po njihovem najbrže on ni bil ne pisatelj ne kulturni delavec, čeprav je napis.'*! veliko povesti in izdal okoli deset knjig. Toda po Primorskem dnevniku bi ga bilo treba zakopati deoet klafter pod zemljo in bi ne smeli spregovoriti njegovega imena drugače, kot da ga istočasno prekolnejo.
Ugotavljamo:	Velikonja	jo	bil
LONDON. 18 Estoncev je v mali, komaj 11 m dolgii ladjici prebrodilo Atlanski ocean na begu pred Sovjeti. Pa ZDA so jim prepovedale izkrcanje. Dobro, je rekel poglavar beguncev, pojdemo pa dalje, četudi v Avstralijo. Zakaj vsi narodi bežijo pred komunizmom? Zakaj ne bežijo iz Amerike v Evropo?
BEGUNCI. Po taboriščih so bila objavljena navodila in odredbe za begunce, ki so se prostovoljno odločili za povratek v Jugoslavijo. V Rimu pa se je že pred nesecem začel baviti socialni odbor z vprašanjem skupne preselitve slovenskih beguncev v prekomorske države in .ie ustanovil v ta namen poseben preselitveni odsek, ki ima to nalogo, da zbira podatke o državah, ki bi bile pripravljene sprejeti slovenske begunce. Beguncem je seveda dana absolutna svoboda, da se po lobrem premisleku odločijo za" povratek domov ali odhod v svet. Odbor je tud1 v stalni zvezi z diplomatskimi zastopniki prekomorskih držav.
Nekateri naši bralci so tolmačili naš članek »Izseliti se?« tako, kakor da bi bil člankar v vsakem slučaju protii izselitvi. To pa ni tako. Izselitev je treba odsvetovati le v primerih, ko ni nujna.
Yp sodišče v Ljubljani
je BO. avgusta razglasilo sledečo obsodbo:
Goneral Rupnik Leon bo ustreljen, Rcesener Ervin in dr. Lovro Hacin bosta obešena škof dr. Gregorij Pcžman je obsojen na 18 let zapora, dr Miha Krek na 15 let zapora in Vizjak Milko, na 20 let zapora. Vt-em je zaplenjena tudi njih imo-vina in vsi zgubijo državljanske in politične pravice. Možen je priziv na najvišje vojno sodišče F. L. R, J.
ljudski pisatelj in zelo čitan po-rtbno na Primorskem. Kot človek je bil dober in do zadnjega vlakna pošten. Vse svoje življenje je doial socialno. Zbral in razdelil je potom Socialne pomoči na milijone tudi med vojno. Pomagal je vsem, brez razlike političnega prepričanja. Tudi partizanom in njihovim druži-nam. Zato je bil napaden od Nemcev in so ga hoteli zapreti. Nato so mu dali komisarja, ki je nadzoroval njegovo socialno delo, vendar jo Velikonja kljub temu pomagal, kolikor je mogel. Sam je bil reven kot cerkvena miš in oblečen kot berač. Pred partizani se ni umaknil, ker jo bil eden od tistih, ki je mislil, da bodo prevzeli oblast pošteni ljudje
ir>. on se vendar ni imel ničesar bati. Toda bil je obsojen med prvimi na smrt. Ne v božičnem procesu, kakor piše Prim. dnevnik! (Očividno se v procesih tam več ne spoznajo, ker jih je bilo že preveč.) Obsodili so ga, da je bil organizator bele garde. Toda Velikonja je hodil le s težavo ob palici. Pred leti ga je zadela kap m desna roka mu sploh ni koristila, tako da se niti r,am ni mogel obleči. Ta revež je bil sedanji vladi nevaren. Vlekli so ga na morišče, saj jc njegov korak drsal prepočasi. Preden so počili streli, je duševno sveži Velikonja zaklical: Živel Kristus Kralj!
Vsega tega radijska postaja ni povedela. ker je predavatelj govoril samo o literaturi. Nič no pomaga, če komunizem še tisočkrat obsodi Velikonja na smrt, njegovega dela ne more. Kultura je več kot politična zagrizenost. Kultura je trajna, medtem ko za političnega priga-i.jača, ki je ob Velikonji pravi prl-tlikovček, čez kratek čas nihče več ne bo vedel, da je živel.
Gospodu poveljniku AIS, podpolkovniku Streetu in vodstvu radijske postaje smo demokratični slovenski Primorci hvaležni, da jo dal na spored radijskih predavanj kulturne delavce, ki jih je rodila primorska zemlja. In kdor je vsaj na kulturno - zgodovinskem polju pošten, bo rad priznal, da v ciklusu primorskih pisateljev pač ni mogoče izpustiti Velikonje. Sicer pa bi bilo prav, da bi objavili tudi tu seznam pisateljev, ki so na indeksu. Ali je na indeksu tudi Terčelj, ki ni bil obsojen, ampak brez sodbe ustreljen? Ali je na indeksu pesnik Giadnik, morda Pregelj, Majcen, Lovrenčič; Jalen, Simčič, Moder, Dular, Šali, Šarabon, oba Jakliča, Golar, Mrak, Borko in še desetine
h.	desetine priznanih slovenskih pisateljev, ki morajo danes molčati, ker niso komunisti? če bodo tržaški postaji dali ta indoks, potem bo res lahko še govorila samo o par komunističnih tendenčnih pisateljih.
Prosimo gospoda poveljnika AIS, naj ohrani radijsko postajo še naprej nepristransko, demokratično in na kulturni višini! Naj je ne poniža na stopnjo dekle politično diktature.
Primorci smo na svojega rojaka Velikonjo ponosni in nam bo ostal njegov lik večno svetal kot lik poštenega, plemenitega in krščanskega moža. O »pravičnosti« sedanje jugoslovanske justice pa si je svet že vendar prišel na jasno. Če jo kje še kak dvom, ga bo razpršila nepristranska sodnica posameznikov in narodov: zgodovina.
P1IVI PETEK
Pri Sv. Ivanu običajne pobožnosti zjutraj in zvečer.
V stolnici ob 9.15 zvečer slovesna ura češčenja.
PRVA SOBOTA
V stolnici ob 6. uri zjutraj šv. maša pri oltarju svetogorske Matere božje, premišljevanje, molitev rožnega venca in petje.
Ne zanemarjajmo teh pobožnosti, ki niso siee*- pod grehom zapovedane, a sta jih Jezus in Marija sama priporočila kot vir posebnih milosti in blagoslova. (Parav le Monial in Fatima.)
Socialno vprašanja
(Nad iljevanje)
IV. ZMOTE
(xO&PODAHSKE<iA LIBERALIZMA Katere so osnovne načelne zmo-tv individualizma in gospodarskega liberalizma?
Prva zmota je ta, da individualizem pr ezira človekovo socialno naravo in upošteva samo posamezni-k", dndividue, teh pravice in svobode pa pretirava.
Posamezniku daje vse pravice, taji pa socialne dolžnosti, dolžnosti do drugih.
Posamezniku daje vso svobodo, ne meni se pa zato, ali no bo močnejši posameznik te svobode zlorabi! in slabejših v gospodarski tekmi gospodarsko uničil. Celo božje zekone v imenu svobode prezira in zanikuje.
V imenu svobode odreka tudi socialni oblasti pravico, posegati v gCEpodarsko življenje in ščit) ti sla-btjše nasproti močnejšim, ljudstvo nasproti močnim posameznikom.
Druga zmota, ki sastopnike gospe darskega liberalizma še potrjuje v zmoti, je zmota, kakor da je čil vek po naravi ves dober in da
KUIiTURNI
Neka] misli ib Zgodovini slovanskega slovstva za višja razrede srednjih šol
(Nadalje vanje)
Naše želje
Te in še druge misli so se mi budile ob branju lepe Zgodovine našega slovstva, a bodi le-teh dovolj. Ali pa smom h koncu izreči tudi nekatere želje? »Naše želje« som zapisal nad odstavek, ker vem iz razgovorov, da niso lo moje.
Predvsem želimo kaj več podatkov o delu naših znanstvenikov, zlasti v tistih strokah, ki so v življenjski zveai z leposlovjem. S-j se z jezikoslovci kar dobro postavimo prod velikim svotom. No, Kopitar je še obravnan, a žo Miklošič le minogrede, Štrekelj Ge komaj i-
po naravnem nagonu le tako hoče svoje dobro, da obenem hoče dobro
vseh.
To je /mota, ki izhaja iz zanika^ nja izvirnega greha. Francoski filozof Rousseau, ki je liberalizem po njem povzel nauk o »dobri naravi«, .ie namreč izrečno tajil izvirni greh.
Toda izbirni greh je dejstvo. Cerkev uči to dejstvo kot razodeto reeuico, njega žalostne posledice pa čutimo vsi
Ni resnično, da bi bil človek po naravi ves dober in bi hotel le do* br< vseh. Po izvirnem grehu je človeška narava izkvarjena. S»be-Ijfbje je dejansko navadna sebič-
i.rst, egoizem. Egoizem pa res žene 1,U'di na delo, a le na delo za svojo ke rist, uJ pa na delo za skupno bleginjo. Ni resnično, da bi gospo-drrska tekma ljudi ustvarjala so-c-clno harmonijo.
F o izvirnem grehu, ki je razbrzdal človeško hlepenje po tvarnih dobrinah, je gospodarska tekma sebična tekma vsakega za svojo korist, za svoj dobiček, za svoje obo-gatenje, ne pa za blaginjo skupnosti. V tej sebični tekmi skuša eden drugega izpodriniti, oslabiti, gospodarsko »uliti«. Cim bolj brezvesten j(» kdo, tem bolj sebično, brezobzir-n i in brezsrčno išče svojo korist, četudi na škodo drugim. Kako naj tf kšna tekma ustvari »socialno larmonijo«, skladno blaginjo vseh?
Tretja zmota je zmota gospodarskega liberalizma, kakor da je ma-t‘.rudna blaginja že vsa blaginja.
Pamet in izkustvo pričata, da je materialna blaginja na splošno res pogoj sreči na zemlji, a da še ni prava sreča. Za pravo srečo je treba tudi c'uhovnih dobrin, predvsem nravnosti in religioznosti, prav te dobrine pa gospodarski liberalizem kot liberalizem prezira.
OBZORNIK m\
menujo, colo nič ne Škrabec no Breznik, in vendar sta toliko prispo-vala k oblikovanju slovenščine.
Od naših zgodovinarjev sta podana Valvasor in Linhart, za Rutarja samo imo v tuji zvezi; Diniitz, Gruden, Kos, Mal se ne imenujejo, a koliko pripovednikov jo iz njih zajemalo snovi. Navedena sta esejista Prijatelj in Koblar, a iz tega ne more niheo slutiti, kaj pomeni zlasti prvi za raziskavo našo slovstvene in splošno kulturno zgodovine. Sodim, da naj tudi licejec spozna poglavitna tvorca našega znanstvenega sloja v duhovnih volih — U-šeničnika in Vebra Prostor za to bi bil dobljen, ko bi se izpustili — prav brez škoJe — mnogi obrobni spremljevalci voditeljev slovstvenih šol in smeri v novi dobi.
•••
Iz našoga slovstva sije naša slovenska kultura. V trdili razmerah
Spomin na Narteta Velikonja,
mučenca ljubezni do vere in naroda, v-zne-mirfa ljudi okrog ,,Primorskega dne vnika“
Na dež jo kazalo in Urh je skočil do soseda, si izposodil dežnik in jo mahnil prati Gorici. Tam sta se si šla z Žefom pri notarju Pikaveji-ci, ki je bil na podlagi podatkov teh dveh slovenskih možakov sestavil govor za radijsko oddajo.
Točdo ob enajstih je stopil Urh pred mikrofon. Žef, Pikavejica, ravnatelj postajo in še nekaj drugih cdličnikov se je razvrstilo okrog njega in ves svet je prisluhnil. — Urh je nekako nagonsko z dežnikom napravil po tleh znamenje sv. križa, kakor je imel navado, ko je tdhajal z volovsko vprego zdoma. Nato je dežnik odložil, sprejel od Pikavejica rokopis, se mu priporočil za pomoč pri branju in še malo pokapljal, da bo glas boljši. Ravnatelj postaje je odklopil Čudovito napravo in Urhov glas je odfrlel na vse konce in kraje vseh petih delov sveta. Poleg njegovih ponosnih rojakov Slovencev so ga najbolj pazno poslušali predstavniki narodov na mirovni konferenci. Go-
voril je:
»Mirovna konferenca v Parizu in vsi narodi zemlje, Bog Vam daj srečo! Govori Vam preprosti kmetič in povrhu še pogorelec Urh iz Vrtovina v coni B Julijske krajine, ki sta ga dobrohotno pozvali, naj pove svojo in svojega ljudstva mnenje. — Jaz eem v svojem dolgem življenju marsikaj videl in slišal, okušal in pretrpel pod najrazličnejšimi režimi. Dobro vem, kako je bilo pod Francem Jožefom in njegovim naslednikom, kako je bilo pod Viktorjem Emanuelom pred dobo fašizma, med njo in po njegovem zlomu. Okušal som nemško okupacijo in osvebojenje od rje. Sedaj doživljam prve blago-dtti Titove vlade in v coni A, kamor pogostoma zahajam, vidim ln i-]išim, kako je tam, kjer vlada za-padna demokracija, ki si iz ljubezni do svobode ne upa niti največjim svejim nasprotnikom stopiti na prste, kaj šele na glavo.
In zdaj vedite, spoštovani poslušni ci vseh delov sveta, kaj sem u-gc.tovil. Od tega, kako stališče so zavzemale vlade do vere, je zavise-la svoboda in sreča nate dežele. — Naj vam taupam, da smo padali iz brezna v brezno. — In prišli smo teko daleč, da se vsi sprašujemo, ali je mogoče pasti še nižo. Mogoče jo. — še mnogo niže, prav do pekla!
Zato sto stopili na pravo pot, ko
zahtevate vsepovsod in zlasti v Parizu med drugim tudi svobodo vore. Toda vprašanje je, kaj si pod svobodo vere predstavljate. Ali to, da se sme vera na vse mogoče načine tudi preganjati in da se sme iz nje vsak frko';n norčevati? Ali si pa predstavljate pod versko svobodo to, da smu Cerkev vršiti svoje poslanstvo v popolni svobodi in poslužujoč se ve eh sredstev, ki jih smatra ona /a potrebna, ne da bi komu svoje nauke vsiljevala? — Samo to je prava verska svoboda. Če mislite na tako svobodo, se čudim, kako da nimate v svoji sredi zastopnika vesoljne cerkve in morda tu-d' zastopnike drugih ver, ki bi vam mogli povedati, kaj morate od vseh narodov — premaganih in zmagovalcev — v tem pogledu zahtevati. Če boste govorili o gospodarskih vprašanjih in se boste posvetovali z astronomi, namesto z gospodarstveniki, vas nihče ne bo imel za pametne in resne ljudL In tako bo svet po pravici dvomil v vašo resnost, ako bosta reševali vprašanje verske svobode in moralne obnove sveta br?z predstavnikov tistih, ki sc v teh rečeh merodajni.
Veseli me, da se zanimate, kaj narodi želijo. Ali ste pa tudi narodom zagotovili tisto svobodo, ki je potrebna, da brez strahu povedo svoje mnenje? Zavezniki hočejo dati r-vetu svobodo pred strahom. Zato naj dado ljudem najprej svobodo,
da brez strahu povedo svoje mnenje.
Najzanesljivejše merilo, da se kak narod boji povedati svoje želje, je brez dvoma to, če kje 365 dni na leto pobirajo davke, silijo ljudi k neprestanemu brezplačnemu dolu, jih pri svojih gospodarskih opravilih stalno ovirajo, jih vlačijo samo ra zborovanja in manifestacije -v in če potem tako ljudstvo vkljub temu enoglasno izjavlja in se podpisuje, da je s tako vlado zadovolj-io in si tamo nje in nobene druge ne želi. Amerikanci, Zulukafri in vi ljudožrci, povejte, ali je kje halb narod, ki bi resnično svobodno volil iako vladof
Vsi narodi si želijo in tudi mi si želimo krščansko demokracijo, ki je to. kar vsi obetajo in kar si ljudje želijo, a jr» dobimo samo tam, kjer so iz svojo srede izgnali fašizem in vse njegove očete in pobratime, kateri radi spreminjajo srajce, a se ne morejo odreči svoji roparski naravi duševnega in telesnega nasilja.
Demokracijo si želimo, toda ne »progresivne« demokracijo, ki je demokracija s kovčegom v roki in so napravlja, da izgine iz dežele. Tudi si ne želimo »kurzivne demokracije,« ki je že pobegnila iz dežele in išče zatočišča po vsem svetu, ker je doma zgubila državljansko pravico.
Zelo pohvalim vse ljudi, ki pre-
ganjajo fašizem. Toda prosim vas, da ne preganjate besede, ampak stvar, ki jo ta beseda pomeni in radi katere se je na svetu fašizem zasovražil. Bojim se pa, da črno be-4i?do sovražite, a zločesto stvar, ki ste jo mnogi sami poklicali k življenju, podpirate. Pri nas je mnogo govorjenja proti fašizmu, a dejanja ne zaostajajo za fašističnimi, ampak daleč nadkriljujojo tudi njegova najbolj črna dejanja.
Vsi veliko govorite o miru in ga skušate darovati izmučenim narodom. Toda kdor hoče mir, mora pripravljati mir. če kdo pripravlja vojno, naj ne govori o miru. In 6e kdo proti komu pripravlja vojno, naj se ogroženi pripravlja na tako O IMAM BO, da se bo napadalec bal, in sicer malo bolj, kot sta se bala Mussolini in Hitler.
Bojim se, da na svetu največ govorijo o miru ljudje, ki so podobni mačku, ki je ukradel klobaso in jo želi mirno použiti — in ljudje, ki so kot tisti pt-s, ki je ono ukradeno klobaso mirno použil in so sedaj napravlja, da odnese iz shrambe še c s tale.
Mirovni konferenci in vsom ljudem vsega sveta, ki imajo opravila 7, ljudmi brez dobre volje, svetujem, da se držijo starega pravila slovenskega naroda, ki je pa v zadnjem času nanj pozabil r Boljša je prva zamera kot zadnja. Karte na mizo in igrajte odprto igro!
in bojih so njeni žarki prodirali o-bloke sovražnega političnega, gor spodarskoga in tujekidturnoga imperializma ter so se končno zbroh v sliko, ki more vzdržati radi prod sodbo vnanjega sveta. Od tam jib je zdaj mnogo med nami, zlasti na Primorskem, največ Angležev in Amorikancev. Bolj se zanimajo za nas, kot mi mislimo, in od njih. sodbe je mnogo odvisno. Dejstvo je, da nam je pri njih škodoval malo kulturni nastop ob osvoboditvi v Trstu, Gorica, Celovcu in drugod. To priznavajo tudi trezni pristaši osvobodilnega gibanja. Nič ne pomil O a izgovor, da so toki dogodki le reagirali na početje fašistov in nacistov; zakaj ako hočemo pred svetom, utemeljili namesto njihovega SVOJE kulturno poslanstvo, bi morali pokazati, da smo boljši, ne pa slabši od njih. Tako boljše spričevalo nam res daje kultura naše preteklosti od Vodnika čez Prešerna do Cankarja in Finžgarja, Preglja in Župančiča. Iz njo se glasi hrepenenje po svobodi in pravici, veselje do narave in dela v
njej, domovina in družina, ljube zen in bratoljubje; in ti glasovi se harmonično ubirajo ob toniki spoštovanja pred Bogom. Viharno buče vmes tudi temne strasti, a le red kokdaj izzvene z disonanco maščevalnosti, sovraštva, podlosti — in nikoli pri naših najboljših.
Župančič jo presajal k nam vr hunska dela zapadne kulture, zlasti Shakespeara, in je od vseh naših v angleškem svetu najbolj poznan. Skupaj s Finžgarjem jo ud Akademije. Ta sta kot predstavnika našega sodobnega slovstva poklicana, da z nedvomno izjavo zatrdita zvestobo sodobne duhovne 'slovenske kulture do njeno človečanske tradicijo — in da v njenem imenu odklonita, kot neorganske bije vplive, tiste žalostne sodobne pojave bodisi v središču ali ob robu domovine, ki niso zdrav, četudi krepak raz voj, ampak izbruhi nekultiviranih sil iz tujine in mračnih strasti. Z močno duhovno kretnjo naj sklad no z našimi najboljšimi pokažeta vpričo doma in sveta naši kulturi pot kvišku — k Luči, ki jo Bog.
vini bičem sovražnikov sv. Cerkve: ŽIVEL KRISTUS KRAI.J!
Fant z duhovnih vaj
Domače novice
Zlate maše
Na veliki šmaren je imel zlato mašo v Morani v Furlaniji mons Maghet. Zlatomašnik je odličen iur lanski duhovnik, ki je veliko dobrega storil svojemu ljudstvu v Furlaniji.
V Benetkah je dne 4. aprila imel zlato mašo usmiljeni brat — mašnik — pater Leopold Daneu. Zlatomašnik se je rodil na Opčinah. Ko je stopil v red usmiljenih bratov, je postal mašnik, kar je zelo redek slu čaj v njegovem redu, ki je po veliki večini red bratov laikov. Služboval je po raznih hišah svojega reda m imel odlične službe. Tako n. pr. je bil prior v Gradcu in Novem mestu. Ko so Italijani zasedli Slovenijo ter so nastale na Dolenjskem hude razmere, se je umaknil v Italijo. Sedaj živi v Benetkah.
Odličnemu zlatomašniku želimo, da bi dočakal vstajenje svojega re da v Sloveniji, medtem pa naj bi se preselil v Gorico, ko vendar ni v Go nci med usmiljenimi brati nobenega Slovenca Mi slimo, da bi tudi različni redovi v G inči lahko začeli drugače gledati na goriške razmere in potrebe našega ljudstva.
Sv. birma
Ker rdeči elementi ne puste, Ja bi g. nadškof hodil po deželi birmo-vat, si otroci pomagajo tako, da sami' hodijo v Gorico od blizu in daleč. Tako smo brali o birmancih iz Trnovega in Srpenice, iz Vedrijana in Gradnega. Pretekli teden jih je prišlo okrog 50 iz Volč. V Gorico prihajajo viako soboto belo obleče ne deklice in praznično napravljeni dečki. Njihov pojav v Gorici je najbolj zgovorna priča, da ljudstvo in otroci hočejo birmo, le komunisti je nočejo. Otrokom se vidi, kako veseli so, ko prihajajo k birmi.
Birme v knezonadškofijski kapeli
Po deželi zlonamerno širijo vest, da se ne bo več delil zakrament sv.
birme v knezonadškofijski kapeli v Gorici, ali kvečjemu samo še naslednjo soboto.
Pooblaščeni smo izjaviti, da se bo v bodoče še delila sv. birma, in sicer vsako soboto ob 9.30 zjutraj. Ako bi bilo iz kake župnije večje število birmancev, se lahko predhodno domenijo na Ordinariatu tudi za različno uro ali različen dan.
Mons. dr. Andrej Pavlica — dr. Egidij — 8d-letnik
Pred 30 leti je videl Abrahama, pred 51/2 leti je daroval svojo zlato mašo, v njegovi moški dobi smo ga poznali kot urednika Primorskega lista, profesorja v goriški bogoslovnim in organizatorja kat. slovenskega delavstva — letos je pa obhajal na angelsko nedeljo &0-letnico svojega rojstva. Pa mislite, da uživa svojo pokojnino v miru1? Kaj še. Že drugič mu je svetovna vojna punčico njegovega očesa »Slovensko sirotišče« razkropila in zdaj zbira ostanke, da jih zopet u-redi in odpre zavod. Pa še »Skalni-eo« vodi, v spovednici pomaga pri Sv. Ignaciju in Sv. Ivanu — in kdo bi mogel uganiti, kaj še snuje 80 letna rihemberška korenina kljub nadležni operaciji, kateri se je morala podvreči lansko leto. Bog živi še mnogo let v njegovem Tusculu na Don Boscovi cesti — dr. Egidija!
URH IN ŽEF
(Nadaljevanje s 3. strani)
Visoki gospodje, vi ste razumni in ne potrebujete mnogo besed. Za to sem prepričan, da veste, kaj želi moj nand, ki misli pravtako kot jaz. Drugačne misli se pri ms samo še vsiljujejo ali kupujejo od drugod, ker na domačih ljudskih možganih ne rastejo več.
Vsem ljudem tega sveta voščim Bog blagoslovi h kosilu, južini, večorju, zajtrku - ali pa mirno in lahko noč, kakršna jo pač njihova geografična lega.
Če želite še kakega pojasnila, sem za dobro stvar vedno na razpolago. Živela pravičnst, bratstvo in mir med narodi!«
Pikavejiea je čestital svojemu klientu, lci je stvar dobro in z lepim vipavskim poudarkom bral.
Nato je šla vsa družba z nekim častnikom v največji hotel v Gorici, kjer Urh res ni vedel, ali naj bo ponosen na svoje veliko politično mednarodno dejanje, ali naj se sra muje svoje obrabljene obleke med samimi krasno oblečenimi gosti.
Z duhovnih vaj
Dne 21. 8. smo po treh dneh duh. vaj le težko zapuščali Malo semenišče, kjer smo oili tri dni zbrani od vseh krajev naše Primorske z edinim namenom, da po toliko krvavih letih trpljenja in solza vržemo iz sebe hudobnega duha iu se preno viimo v Kristusovem duhu.
Kako lepo je bilo, ko smo so v sveti tišini in pod okriljem Brezma dežne prenavljali za Kristusa. Po sveti spovedi smo bili zopet napol njeni z mirom, ki smo ga zaman iskali v svetu.
Višek duhovnih vaj pa je bil, ko mio stopili k obhajilni mizi in prejeli v svoje srce Kristusa ter ga prosili moči za duhovne boje in apostolsko delo. Zaključili smo duhov no vajo s srčno zahvalo Kristusu aa prejete milosti.
Po zajtrku smo zapeli nekaj slo venskih narodnih pesmi, ki jih danes ni več slišati. Kje so časi lepega slovenskega petja, katerega je bila nekoč naša dežela polna. Bog daj, da bi kmalu prišli spec tisti lepi in siečni časi!
Ko smo odhajali, smo še pri Lur ški M. B. zapeli: »Vse prepeva«, kot slovo od Marije, s katero smo se tn dni v tihoti pogovarjali.
Vrnili smo se s trdnim zaupanjem v zmago Kristusa, katerega ni še ibče premagal. Odslej bo geslo našega življenja:
Naš kralj: Kristus Naš maršal: Papež Naša zastava: Križ odrešenja in resnične svobodo Naše orožje: Ljubezen Naša municija: Molitev in žrtev NoŽ namen: Za Kristusa kralja! Za zmogo resnice in pravice!
Naše geslo:	geslo	mehikanskih
(katoličanov, ko so trpeli pod krva
Šempeter, pri Gorici
V torek 27 VIII. okrog 9. ure zvečer je stal pri vratih domačega dvorišča trgovec Aniadej Brumat.
\ tistem času pridejo v smeri od vaškega trga proti Gorici trije neznanci, eden bolj Visok in krepak, dva manjša. Eden vpraša trgovca: »Kje je Brumat?« Na odgovor: »Jaz sem« ga je prvi zagrabil za desno roko, drugi za levo in tretji mu je dal s pestjo tak udarec v če-1?, da se je opotekel proti dvorišču, kjer so ga vsi trije obdelovali s pestmi po glavi tako dolgo, dokler ni omahnil na tla. Napadalci so najbrž mislili, da je že mrtev, in so ga tam pustili ter pobegnili.
Ko je napadenoc prišel nekoliko k sebi, je šel iskat zdravniško pomoč v amenikansko vojašnico v grad; Tam so mu izmili rauo iu jih razkužili, medtem pa je že prišla policija, ki ga .je odvedla v bolnišnico v Gorico. Zdravnik je ugotovil, da ima ranjenec zlomljeno nosno kost in več ran in takih udarcev, ki kažejo, da so ga hoteli napadalci pobiti do srn: rti.
Ker nam je družina Brumatova m tudi g. Amadej sam dobro znan, s.i nam vsiljuje vprašanje:	Kaj jo
ta človek zagrešil, da so povzročitelji tega zločina smatrali za prav, da ga tako pretepejo ali celo ubijejo?
Lahkomiselni ljudje porečejo gotovo tudi to pot, kakor ob vseh takih prilikah, da je gotovo kaj storil ali govoril, sicer da bi ga ne bili.
Če smemo majhne reči primerjati velikim, so gotovo tudi Judje vedeli, ZAKAJ so Kristusa umorili, in ga gotovo niso »zastonj!!«
Toda vprašanje je, ali tisti zakaj opravičuje tako zločinsko početje.
Glede Brumata vemo, da ni bil fašist; da kot trgovec ni noben voj ni dobičkar ali izkoriščevalec, am pak kot vsi pošteni mali trgovci rajši vojni oškodovanec; da ni član neben e politične organizacije; da se sploh nikdar ni pečal aktivno z no beno politiko, saj ima s svojo bolez riijo na želodcu že dvanajst let dovolj težav sam s seboj in ga zato ni volja do nobene reči, ki ni za živ-jenje prav nujna; da m nobena vplivna oseba, ki bi mogla kakemu političnemu gibanju škodovati; da zlasti izven vasi ni znan — in da tudi za nobeno izvoljenko kake ljubo umne osebe ni hodil, ker si je v svojih 44ih letih in svoji bolezni take bolezni izbil iz glave.
Kako je prišlo do tega zločinskega napada, bi znale morda povedati tiste kričačke s svojimi rdečimi ponočnjaki, ki večkrat razbijajo ponoči po Brumatovih vratih in tam vpijejo:	»Smrt beli gardi! Smrt
reakciji!«
Spričo nepomembnosti Amadcja Brumata v javnem življenju se zdi, da ima sovraštvo do njega samo en vzrok: ni za komunizem, ne more sc zanj navduševati in zato je proti nam! Tu je ves vzrok!
Takih »zločincev« je po deželi vedno več iu zato bo vedno več tudi j udi, ki bo njihovo življenje ^ v resni nevarnosti. O tem nam pričajo številni napadi po mestih in vaseh naše dežele.
Ali so tudi varnostni organi naše dežele iu ZVU tega mnenja, da so \si protikomunisti in'nekomunisti »zločinci«, ki jih je treba na milost iu nemilost izročiti zločincem? Ali so varnostni organi • v mestu tega mnenja, da so vsi Slovenci komu lusti? Saj policija dopušča, da se pravtako nasilni protikomunistični elementi v Gorici po mili volji znašajo nad vsakim človekom, ki po goriških ulicah govori slovenski in se je prav te dni zgodilo, da so študenta Lojka napadli v Dornbergu komunisti, v Gorici pa neki protikomunistični pretepači.
Ali ne bodo kaj več storili za obrambo poštenih ljudi? Ali želijo, da začno romati k oblastem s proš njo: »Ge nas nočete ali ne morete braniti vi, dajte nam orožje, da se temo branili sami?« Ali hočejo na lak način doživeti genezo in spoznati pravi značaj vaških straž m domobranstva v Sloveniji in se po zgledu fašistov in nacistov napajati ob pogledu na bratomorno klanje malega slovenskega naroda, ki u-inreti noče?
Nočemo več sovraštva, nočemo krvoprelitja, nočemo bratomornega
klanja! HOČEMO RED IN MIR, KI GA MORAJO VZDRŽEVATI O-BLASTI, ki imajo v rokah vsa sredstva za zaščito varnosti in prav dobro poznajo glavne povzročitelje vseli neredov, čeprav ne poznajo vsakega plačanega napadalca, ki izvrši kako nasilje in uboj.
Stavka v Tržiču
V zadnjih tednih so v tržiških ia-jedelnicah uporni delavci z nasilnimi dejanji strahovali delavce, ki ljubijo delo in red.
Zato je poslala ZVU v ladjedelnice vojaško in civilno policijo z namenom, da zavaruje dobro misleče delavstvo pred motilci mirneg i dela.
Voditelji razgrajačev pa so to stvar prikazali tako, kakor dr se policija vtika v zadevo deia in nje gove uspešnosti, kar ne spada v njeno področje, iri so zato proglasili bela stavko.
Stavka je trajala 2 dni. Ob koncu svojega pohajanja po ladjedelnicah r šli delavci protestirat k višjemu častniku za civilne zadeve v Tržiču.
G. podpolkovnik Foden je jo jasnil, da policija no nadzoruj dela, ampak samo skrbi za ohranitev reda in zakona.
Ni dvoma, da so na delu sile, ki reda in miru na svetu za nobeno ceno nočejo.
Obnovitvena dela v Komnu in Rihemberku
Dne 27. avgusta je šel višji častnik za civilno zadeve polkovnik Bow-man v spremstvu članov Divizije za javna dela in tujih dopisnikov pre-giedavat obnovitvena deia v Komnu in Rihemberku.
V Komnu je bilo v februarju 1944 porušenih 184 hiš. Obnovitvena dela na 20 hišah se že končujejo, na 40 so jih začeli pred kratkim.
V Rihemberku je bilo porušenih 149 hiš, 22 pa hudo poškodovanih. De tal porušenih je bilo tudi 54 skednjev. Doslej so obnovili 20 hiš in obnovitvena dela na nadaljnjih 40 hišah so začeli.
Na vsakem bloku obnovljenih hiš je napis: »Grajeno v priznanje boja roti.skupnemu sovražniku. R A B M G, 13. zbor.«
Stroške za ta dela krijejo iz mja La 630 milijonov lir, ki ga je dala na azpolago ZVU za obnovitev 1481 d>. mo v v 29 vaseh. Doslej je obnovljenih ali se je obnavljanje že začelo na 721 hišah. Uradniki ZVU so izjavili, da bi bilo delo že bolj napredovalo, ako ne bi bilo politične obstrukcije. — Čigave? Pač tistih, ki od ljudi vedno zahtevajo le žr‘,ve a jim nič ne dajo in tudi nočejo, da bi jim drugi pomagali.
DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA bo pri notrdamkah v Gorici v petek 13. IX. zvečer ob 7. uri in soboto 14. IX. ob 7. uri zju-raj.
tem ko so bile ženske kratko ostrižene in v hlačah. Šegavi oče mi ježe natvezel, da tam odkimajo, če ho če j o pritrditi in uarobe, da mislijo belo, če rečejo črno, in čim daljši jezik ti pokažejo, tem bolj te hočejo počastiti, nasprotno pa ti gre za kožo, če so preveč prijazni s teboj. -- Kitajščina ni tako težka, samo vse moraš storiti in povedati narobe. Na vprašanje, zakaj, sem izvedel, da bivajo Kitajci na spodnji polovici zemeljske oble. Zaradi tega jim glave vise navzdol in jim gre vse narobe. Oni pa so seveda prepričani, da smo le mi narobe,, prav kakor norci v norišnici mislijo, da so (.ni zunaj norci. Takšni so bili moji prvi pojmi o kitajščini.
Naša stara grbasta zemlja se že par sto miljonov let vrti proti vzhodu. To se v zemljepisu imenuje revolucija zemlje. Ker je torej mati zemlja revolucionarna, kaj bi se čudili mnogim njenim sinovom in hčeram, lci samo vanjo verujejo, da so tudi oni revolucionarni. Zdi se jim celo, da se svot še prepočasi premika proti vzhodu in bi radi pospeška, če ne zlepa, pa zgrda:	to je
progresivni demokratski način, do-čim se zavore in počasnila imenujejo reakcija.
Tako se je zg'odilo, da so napred-i.iaki mnogo prej dospeli v one sfere, kjer uspeva kitajščina, in začeli hoditi po glavi in misliti s petami ter se oprijeli tudi kitajskega jezika. Reakcija, vajena še starokopitnih pojmov, jih seveda ni več razumela, čeprav so oboji rabili iste besede. Nastala je velika zmeda. Tudi v naši deželi se nisi več znašel na mitingih in v časopisju.
Tukaj je ključ, ki odstrani težave: misli si ravno narobe, pa bo prav!
Vzemimo še nekaj zgledov za praktično vajo: »ljudska volja« n* pr. pomeri, da z ljudstvom lahko počenjajo, kar jih je volja, »naše pošteno ljudstvo« je peščica vsemogočnih partijcev, »svoboda vesti« pomeni ubito vest, »svoboda verskih obredov« — naj svetniki ubogajo Pita in ostanejo mirno v svojih cerkvah, sicer pridejo prod ljudsko odišče. »Ljudska blaginja« in »e-nakost« je v tem, da nihče ne sme biti manjši revež od drugega, »u-carniki« so taki, ki so ali še bodo sami najbolj udarjeni. »Antifašist« jo deloma latinska beseda in znači ..ntc fašist, ker je bil navadno poprej fašist, a »fašist« pomeni večinoma tistega, ki to za časa fašizma ni bil »Živel!« izraža željo: »Da ga nikoli ni bilo!«
Dalje se uri še sam!
Naravno tudi oni čitajo reakcionarni jezik po istem ključu. N. pr.: Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! prestavljajo: Stilin, daj nam meč in po-kolj in rdeča zvezda naj nam sveti!
Če nisi pretrdo glave, se boš kmalu znašel in se vsaj toliko naučil, da te po kitajsko ne bodo prodali.
Resnice se bojijo
Dva malopridneža sta ustavila pismonošiujo, ki nosi pošto iz halone v Gorenje polje, in ji s silo vzela pošiljko Slovenskega Primor-ca.
Kaj misli ukreniti ZVU za varno dostavljanje pošte v coni A t Nas bi bilo sram že ob misli, da bi se morali iu svojo stvar posluževati takih poniževalnih sredstev.
Kdor dela tako, razodeva svoje prepričanje, da se njegova stvar ne mere braniti z uma svitlim mečem, ker ni zgrajena na x*esnici, ampak na laži. Zato se mora posluževati pesli, da izpolni praznino v glavi.
Darovi
Iz Morskega 500; iz kraja, kjer ni svobode 500; iz Šempetra, narnc-jto venca na grob pok. Julija Mušiča 500; zavedne Slovenke iz Pod-gere z željo, da bi pravica zmagala, 600; z novodobno svobodo nezadovoljna 100; N. N iz Gorice 400, N. N iz Trsta, ki odobrava pisanje lista, 400; nekdo, ki rajši je kruh begunstva, kot uživa zastrupljeno ozračje doma, 150. Bog povrni!
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE Vsi udeleženci morajo biti v goriškem semenišču vsaj do <►. ure zvečer dne 9. sept. Za nepri-glašene ni več prostora. Vsak naj prinese s seboj amikt, puri-rikatorij in po možnosti nakaznico za kruh. Pred sklepom, ki bo 13. sept. zjutraj, ne sme nihče oditi.
0 kitajščini
Ko sem bil še deček, ni bilo zame bolj smešnega ljudstva, kot so Kitajci. Tn kako tudi ne: na slikah sem videl dostojanstvene možake v ženskem krilu in z dolgo kito, med-
OPOZORILO
Naši bralci vedno znova prosijo, naj bi naš Ust vedno izhajal na štirih straneh, če že ne more postati dnevnik.
Ker bi jim radi ustregli, a velikodušnost naših dobrotnikov ne zadostuje za kritje stroškov, bomo skušali ustreči na ta način. da zvišamo ceno našega Usta na 5 L, kar so storili že vsi tedniki v Italiji.
A tudi tako bo potreboval naš ‘list, ki ne pozna prisilnih zbirk, prostovoljnih darov svojih prijateljev.
Začenši z oktobrom bo stal L 5.
Katoličani, kupujte, berite, širite, podpirajte naš Ust, ki se bori za Boga in pravo srečo našega naroda!!
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskana z dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. luochi - Gorica