Spoštuj očeta in mater
Med vojaki pruskega kralja Miroslava II. je bil tudi neki stotnik, ki je bil zvest vojak, verhi tega pa tiidi dober sin, ki je zvesta ljubil svoje starše in se jih ni sramoval, akoravno so bili kmečkega stanii.
*) To pesmico je pela nekdaj šo*ska mladina na Bistrici v Bohinji z ranjkim gosp. Janezoin Brence-tom na gričku, kjer je imel leseno hišico in vert za podu-čevanje in skušinjske vaje v sadjereji.
— 124 —
Po dokončanej sedemletnej vojski se poverne omenjeni stotnik s svojo četo, okinčan z mnogimi častnimi znamnji na persih, skozi vas, kjer so pre-bivali njegovi starši. Ko njegovi starši to veselo novico zvedtf, grejo mu naproti ter ga z veseljem pričakiijejo, kajti že več let niso videli svojega ljubega sina. In glej! Komaj stotnik sroje starše med čakajočimi vgleda, skoči naglo raz konja, gnjede se skozi ljudstvo in je veselo sprejme v svoje naročje, ter objpma z nfipopisljivim veseljem. Pa to Še ni bilo vse. Hitro je pplje v svoje stanovanjo, in odsihmal so morali vselej ž njim pri enej mizi jesti, tudi takrat, ce je imel kake imenitne gosti okrog sebe.
Neki prederzni častnik ga enkrat šaljivo vpraša, zakaj da kmetje pri njegovej tnizi jed<5? Al blagi sin ga zaverne rekoe: ,,Kako bi ne ljubil in častil svnjih največjih dobrotuikov? Preden sem bil jaz stotnik bil sem že davno poprej njih otrok!1'
Njegov general zvedši, kako stotnik svoje starše spoštuje, ponudi se mu sam v gostje. Pa stotnikovi starši to zvedši, ta dan sami niso hotli k mizi, izgovarjaje se, da jim ta čast nikakor ne gr&
General pride rčs h kosilu; ko pa stotnikovih staršev pri mizi ne vidi vpraša ga, kje da so? Stotnik ne ve kaj odgovoriti. General pa to berž sam ugane, gre po stctnikova starše in je posadi zraven sebe ter se prav prijazno ž njimi pogovarja. — Pozneje je general lepo ravnanje naladega stotuika tudi kralju oaznanil in mu ga ze!6 priporoeil.
Kmalo nato pride eukrat stotnik v glavno mesto, kjer ga kralj povabi k obedu in se prav ljubeznjivo ž njim pogovarja. Med drugim ga tudi vpraša, kje je doma in kdo so njegovi stavši? Stotnik mu ua vsa njegova vprašanja pove brez ovinkov, da je iz kmečke rodovioe, in da so njegovi starži tako revni, da morajo pri njem živeti. Kralj ga očitno pohvali in pravi: ,,Tako je prav! Kdor ljubi iu spošttije svoje starse, ta je vse časti vreden; kdor pa je zaničuje, di vreden, da ga nosi zeinlja ia ga svitlo solnce obseva. ,,Spoštuj očeta in mater!" to je zapoved, katera nam že na tem svetu obeta
srečo in blagoslov božji."
"~"^™"                                P. Gros