VSEBINA
Ureja: glavni m odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI. — 28. II. 1968 — št. 2
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKS TILINDUS — KRANJ
—	Sejem »MODA 68« in ekonomska propaganda
—	Pravilnik o varovanju poslovne tajnosti v podjetju Tekstil-indus Kranj
—	Sklepi 8. seje centralnega delavskega sveta
—	Prediini stroj, brez vreten in prstanov
—	Iz »INFORMACIJ« občinskega sindikalnega sveta
—	Razpis za rešitev proizvodno-tehničnih problemov
Dodatne točke:
7.	Odobritev sredstev za preventivno dejavnost obratne ambulante
8.	Potrditev nabave potrebne strojne opreme in inventarja.
9.	Poročilo službe zdravstvenega zavarovanja za leto 1967.
Ad 1)
Clami CDS so potrdili zapisnik 7. seje brez pripomb!
Ad 2)
1.	sklep: sklepi 7. redne seje upravnega odbora se vzamejo na znanje, -kot so bili predloženi.
2.	sklep: ekonomski -enoti tkalnici I se prizna znesek 35.550.26 novih dinarjev brutto, tkalnici II pa znesek 26.940.49 novih dinarjev brutto, in to kolt nadomestilo za osebne dohodke, zaradi zastojev 8. in 15. aprila 1967. 'leta.
A-d 3)
Spremembe našega statuta, ki jih je naš CDS sprejel krajam leta 1966, je bilo treba dati v obravnavo občinski skupščini Kranj.
Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta SRS, si v spremstvu glavnega direktorja Rudija Polaka ogleduje naš paviljon na sejmu »Moda 68«
Sejem „Moda 68“ tn ekonomska propaganda
ZAPIS PO »SEJMU MODA 68«
Vsaka proizvodna organizacija stremi za tem, da poveča svojo prodajo — zaradi 'boljšega izkoriščanja kapacitet im s tem boljšega finančnega uspeha. Ce -hoče podjetje doseči ta cilj, mora obdržati kupce, po možnosti; pa njdh število tudi povečati. Težiti mora za tem, da zadovolji njih okus in da prodaja proizvode po ceni, ki jim odgovarja, pri čemer se mora ozirati na konkurenco.
Vemo pa tudi, da so pogoji prodaje v sedanjih tržnih razmerah vedno težji. Seznanjati potrošnika s proizvodi, z njihovo kvaliteto in uporabnostjo ter hkrati upoštevati tudi njihove želje, zahteve im potrebe, je -danes postal,a že nujnost. Danes in še
SPREJETI 21. DECEMBRA
1967
Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 7. redne seje CDS.
2.	Pregled sklepov 7. redne seje upravnega odbora.
3.	Obravnavanje pripomb občinske skupščine Kranj in spremembe ter dopolnitve statuta podjetja.
4.	Poročilo o proizvodnji in prodaji v mesecu novembru 1967 in kumulativno.
5.	Dodelitev dodatnih sredstev za OD za nova delovna mesta v ekonomskih enotah uprava in vzdrževalni obrat.
61 Spremembe in dopolnitve pravilnika o upravljanju in poslovanju našega delavskega doma v Stražišču.
posebno v prihodnje, bo od uspešne propaganda v veliki meri odvisna uspešna prodaja. V preteklih letih gospodar, organizacije niso posvečale veliko pozornosti načrtni^ propagandi, ker je tekla prodaja izdelkov normalno, brez večjih zastojev. Zelo redke so zato take gospodarske organizacije, ki so že pred leti spoznale izreden ekonomski pomen propagande. Te organizacije imajo danes zato že dokajšnjo prednost pred ostalimi, saj so za njimi vse začetne težave, -ki jih prinese s seboj vsaka novost, predvsem pa imajo v teh službah ljudi, ki so si v nekaj letih pridobili prepotrebno prakso. Učinkovite ekonomske propagande pa seveda
stavo pravilnika o delovnih razmerjih ter za izvedbo sprememb in dopolnitev statuta obravnavala in predlaga CDS v potrditev naslednje zaključke (odgovori oziroma dopolnitve se nanašajo na
Oblikovati uspešno ekonomsko propagando je dolgotrajen proces, ki zahteva sposobne in elastične ljudi, precej finančnih sredstev in posebno neovirano in samostojno delo ljudi, ki v tej službi delajo.
Naše podjetje do reorganizacije komercialnega sektorja ni posve-
Ta -pravilnik je sprejel CDS, in sicer na podlagi 1. odstavka 77. in 253. členft temeljnega zakona o podjetjih ter 67. in 181. člena statuta podjetja Tekstilindusa v Kranju.
Pravilnik obsega 72. členov, je torej preobsežen, da bi ga vsega objavili v Tekstilcu. Ta pravilnik bodo v celoti dobili tisti člani 'kolektiva, ki morajo Skoraj dnevno upoštevati njegova določila pri svojem delu, kar je pomembno za vse člane kolektiva, pa v obliki izvlečka objavljamo v Tekstilcu.
SPLOŠNA DOLOČILA
Ta pravilnik predpisuje ravnanje z dokumenti, ki veljajo za poslovno tajnost in način, kako zago-
so v priloženi prilogi zapisnika): 1. Pripomba se osvoji: Uvodni zapis se dopolni tako, da se glasi: »Centralni delavski svet tekstilne industrije Tefcstilindus Kranj, sprejema na podlagi 77.
(dalje na 2. strani)
calo kdove kaklšne -pozornosti načrtni ekonomski propagandi. Nova služba za to področjd dela v rao-voustanovlj enem konjunfetumam oddelku se je kolikor toliko pozitivno lotila dola dn -bo skušala čimprej vpeljati tudi v našem podjetju načrtno ekonomsko pro-(dalje na 2. strani)
to vi ti varovanje poslovnih tajnosti podjetja.
Ti dokumenti so lahko: plani, načrti, opisi, recepti, kalkulacije, predračuni, elaborati, poročila, -pogodbe, nalogi za proizvodnjo, periodični in zaključni računi, razni seznami, dopisi in podobno. Lahko so to tud-i vzorci, šablone, stroji, naprave, izdelki redne proizvodnje, tehnologija dela itd.
Vsak delavec podjetja Tekstil-indusa je dolžan varovati poslovno tajnost podjetja, neglede na to, kje in kako mu je -bila dostopna. Dolžnost varovanja poslovne tajne traja tudi po prenehanju članstva oziroma dela v podjetju.
POSLOVNA TAJNOST
Za poslovno tajnost podjetja veljajo zlasti podatki in dokumenti, ki jih določa temeljni zakon o podjetjih, in sicer:
1.	-podatki in dokumenti, ki jih pristojni organ razglasi za poslovno tajnost;
2.	podatki in dokumenti, ki jih pristojni organ sporoči podjetju kot zaupne;
3.	podatki in dokumenti ki se nanašajo na posle, ki jih podjetje opravlja za JLA, če so označeni kot vojaška tajnost;
—	V znamenju OLIMPIADE 68
—	Priprave na letošnjo počitniško sezono
—	Romantika v črno-belem stilu
—	Kako igrati tarok?
—	Košček narave v našem stanovanju
—	Vzroki nespečnosti
—	Križanka
4.	podatki in dokumenti, 'ki so zajeti v ponudbah za natečaje ali javne licitacije — dokler niso objavljeni rezultati.
6.	člen tega pravilnika navaja in ,-uravnava konkretno podatke in dokumente, ki spadajo v poslovno tajnost podjetja, in to:
—	plani civilne zaščite v slučaju vojne ali vojne pripravnosti, podatki o vojaških obveznikih in vsi drugi podatki, ki so pomembni za narodno obrambo;
—	gospodarski (osnovni in operativni) in perspektivni plani (v absolutnih pokazateljih); podatki o rezultatih razvoja in raziskovalnega dela, če se nanašajo na proizvodni proces; podatki o: investicijski izgradnji, tehnični in tehnološkimi možnostmi proizvodnje; novih proizvodih, konstrukciji izdelkov, izvrševanju proizvodnih planov (v absolutnih pokazateljih); zalogah surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov; kalkulacijah, cenah, prodajnih pogojih; pogodbe (licenčne, kooperacijske, kupoprodajne in vsa tovrstna kores-
ndenca); analiza trga; razni -programi prodajnih akcij, dalje podatki o: nalogah za proizvodnjo, kreditih, razpoložljivem denarju in
(dalje na 4. strani)
ni možno -doseči kar čez noč.
Vsem članicam kolektiva, upokojenkam in ostalim bralkam čestitamo
8. marec, dan delovnih žena
Uredništvo !
CENTRALINI dE|_AvS|<I SVgT
SKLEPI 8. REDNE SEJE,
Skupščina -je dala nekaj pripomb, pripombe občinske skupščine, -ki ki jih je naša komisija za se-
Pravilnik o varovanju poslovne tajnosti v podjetju Tekstilindus Kranj
Sejem „Moda 68“ In ekonomska propaganda
Naš razstavni paviljon je bil v kazala poleg sejemske razstave glavnem v redu angažiran. Obi- tudi na posebni modni reviji, kjer sikov alci (lin strokovnjaki: so |se smo si lahko ogledali nekaj predobro izrazili o našem paviljonu, lepih modnih modelov oblek iz kar delno kaže tudi podatek iz novih tkanin in vzorcev, pa tudi naše ankete, kjer so se obttsko- masovno demonstracijo apreture vaici odločili 'takole: 60 % obi- proti madežem. Ni nam težko priznati, da smo bili navdušeni.
(nadaljevanje s 1. strani)
pagando. Pri tem se bo treba držati naslednjih osnovnih načet:
1.	Izdelati Ibo treba vsako leto program ekonomske propagande, kjer bo treba propagandna sredstva in posrednike načrtno izbrati.
2.	Stil propagande ibo moral biti značilen za naše podjetje, če hočemo, 'da Ibo vžgala ita. pritegnila potrošnike in trgovce.
3.	Vse propagandne akcije bo treba .analizirati in ugotoviti, kaj je bilo dobro in kaj. slabo.
4.	Cim bolj ibo treba koristiti rezultate raziskave in analize trga, ki je nujna osnova za prodajo in tudi za ekonomsko propagando.
Ekonomska propaganda je specializirana komercialna služba, ki s svojo informativno in vzgojno funkcijo vpliva na dosedanje in poznejše potrošnike z namenom, da bi povečala obseg prodaje in uslug. Namen 'te službe pa je tudi, da ustrezno pripravlja tržišče za prodajo izdelkov s tem, da obvlada prostorne razdalje in približa proizvajalca potrošniku, hkrati pa opozarja o uspehih in dosežkih podjetja.
Vse to je ena izmed glavnih nalog konjunktumega oddelka, ki se je v teh nekaj; mesecih predvsem usmeril na področje ekonomske propagande, na formiranje sistema disponiranja in na ureditev poslovanja vzorčne sobe. Na teh treh področjih Smo delno uspeli in izboljšali delo, čeprav je bilo dosti težav, še veliko delo pa je pred nami in se tega celotni oddelek dobro zaveda.
Iz področja propagande smo vse 'delo v glaivnem usmerili na propagando naših izdelkov in novosti, ki so 'bili pripravljeni za sezono 1968, hkrati pa tudi za prodajo naših izdelkov, ki ležijo v skladišču gotovih tkanin. Pri tem smo imeli mnogo truda, ki ga verjetno ne bi bilo toliko, če bi se v podjetju pravočasno začeli pripravljati za inovo sezono. Glavne .akcije, ki istao jih izvedli, so bile naslednje:
1. Izdelava prospekta za sezono 68,
2. Organizacija našega razstavnega prostora na sejmu MODA 68 v Ljubljani,
3(. Priprava in lizlbor artiklov za modno revijo, ki jo je organiziral Center za sodobno oblačenje in opremo v Ljubljani,
4. Organizacija interne modne revije v Ljubljani,
H. Izdelava posebnega Vabila za sejem MODA 68 za. naše trgovce,
6.	Priprava raz. reklam, oglasov v časopisih in revijah ter dva filma za televizijsko reklamo,
7.	Anketo za potrošnike.
Največ težav smo imeli pri izdelavi prospekta, saj je bilo v Sloveniji prav težko dobiti založniško podjetje, ki ibi bilo pripravljeno v tako 'kratkem času (v poldrugem mesecu) izdelati barvni prospekt. Poiskati je bilo treba primerna dekleta, ker smo imeli glavni cilij, da bi bila v našem prospektu povsem druga, kot jih zasledimo v slovanskih ali jugoslovanskih modnih revijah. Tudi z izdelavo modelov je bilo veliko težav, saj; smo praktično morali direktno z zadnjega štroja iz proiz. nositi blago sproti k šivilji tako, da smo za j èli v prospekt čim več modnih novosti. Pri tem se moramo zahvaliti predvsem vodstvu plemenltilnice I, ki je z razumevanjem fomsiraio razne artikle, ki smo jih rabili za naše modele v prospektu, čeprav je šlo včasih ‘tudi na račun manjše proizvodnje. Prospekt je v glavnem uspel, čeprav bi bil prav gotovo še boljši in pestrejiši, če bi se za novo sezono, kot sem že omenil, v našem podjetju pričeli pripravljati' bolj zgodaj. V prospektu smo predstavili 22 novih dessenov, ki smo jih pripravili za novo sezono. Prospekt smo razdeljevali Obiskovalcem sejma MODA 68, večje število izvodov pa bomo porabili za propagando naših izdelkov spomladi na raznih manjših razstavah in sejmih po Jugoslaviji, nekaj pa jih bo pet naših potnikov razdelilo po raznih trgovinah po Jugoslaviji. S tem prospektom Ibomo propagirali naše izdelke praktično v vseh večjih krajih in mestih v Jugoslaviji.
skovaicev se je izrazilo, da je moderno urejen, 40 % pa, da je zadovoljiv.
Prikupna obleka iz progasto tkanega popelina je požela na reviji velik aplavz
IST
Obleka iz tiskanega satena z lepim mehiškim vzorcem
Največji propagandni učinek, oziroma najcenejša, pa je bila naša reklama v tem, ko smo organizirali interno modno revijo v hotelu »Slon« v Ljubljani v času sejma MODA 68 za trgovce in novinarje. Odziv na tej' reviji je bil pirecejišen, predvsem s strani novinarjev, Ilci so nalto precej napisali o naših izdelkih, in tako praktično propagirali naše izdelke v vseh časopisih in revijah.
TISK O TEKSTILINDUSU
Ker bo za člane zanimivo, objavljamo še nekaj izvlečkov iz posameznih člankov: Delo (19. jan.) — Sprehod po sejmu MODA 68 .. . Ženske smo hile najbolj vesele čudovitih modnih vzorcev »Tek-stilindusa« za poletne obleke ipd.
Delo (29. jan.): Tekstilindus na modnem sejmu — Tudi letos svežina in kakovost
»Že nekaj zadnjih let z zadovoljstvom ugotavljamo, da je kranjska tovarna Tekstilindus ubrala resnično pot hitrega razvoja in napredka ... Tudi letos je Tekstilindus med tistimi razstavljale! ki na svojih razstavnih prostorih vzbujajo mnogo zanimanja in občudovanja. Predvsem spet zaradi svežine modnih vzorcev, ki so jih za letošnjo modno sezono izbrali pariški in drugi modni kreatorji... In poleg vsega omenjenega je treba še posebej poudariti, da odlikujejo vse te nove tkanine z novimi vzorči tudi kakovostne apreture... To visoko plemenitenje pa je uspešno osvojil Tekstilindus, s čimer je dal svojim izdelkom novo vrednost ... Posebno presenečenje za potrošnike pa je nedvomno apre-tura proti madežem (scotchgard).
... Tovarna Tekstilindus nam je vse omenjene letošnje novosti pri-
Podobno so o naših novih izdelkih na sejmu MODA 68 pisali tudi še ostali časopisi in revije (Ljubljanski dnevnik, Tovariš, Delavska enotnost, Glas, Gospodarski vestnik in drugi).
Letošnji sejam MODA 68 smo izkoristili tudi za anketiranje potrošnikov. Več ikot 12.060 anketnih listov smo razdelili med obiskovalce sejma in smo prejeli presenetljivo več kolt 8.000 izpolnjenih anket. Anketa sicer še ni obdelana, v glavnem pa se bo iz teh podatkov dobilo nekaj koristnih napotkov pri usmerjanju proizvodnje v prihodnje, bo pa tudi ena izmed osnov za začetek del na področju analize trga, kjer de-
(nadaljevanje s 1. strani)
in 79. člena temeljnega zakona o podjetjih naslednje spremembe in dopolnitve statuta.«
2.	Pripomba se osvoji: Pri 93. členu se vnese nov 1. odstavek, ki se glasi: »Delovna skupnost odloča neposredno o statutnih spremembah, lin sicer: o spremembi .sedeža podjetja, o spojitvi z drugim podjetjem v novo podjetje, o pripojitvi k drugemu podjetju, o razdelitvi podjetja na več novih podjetij ter o pripojitvi drugega podjetja ali zavoda k podjetju.«
Dosedanji 1., 2. in 3. odstavek postanejo 2., 3. in 4. odstavek. Pri 96. členu se 1. in 2. odstavek spremenita in se glasita: »V vseh ostalih primerih neposrednega upravljanja se izjavljajo delavci na Zborih delovnih ljudi.
Zbor delavnih ljudi skliče predsednik tistega delavskega sveta, kalteri je odločil, da se pred sklepanjem o posameznem vprašanju Izjavi zbor delovnih ljudi. Za delo takega zbora se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delo Zborov delovnih ljudi pri postavljanju kandidatov za volitve v samoupravne organe.«
3.	Pripomba se osvoji. Pri izdelavi 'prečiščenega besedila statuta se bo uporabljal izraz »splošni akt« namesto izraza »interni predpis«.
4.	Pripomba se osvoji. Olen 137 se spremeni in glasi: »Glavni direktor odgovarja za zakonitost dala. Glavni direktor ima zato pravico in dolžnost, da samoupravni organ opozori na nezakonitost posameznega sklepa in da zahteva, da samoupravni organ o takem sklepu ponovno odloča.
C e gre za nezakonit sklep obratnega delavskega sveta, in če ta organ — kljub opozorilu — sklepa ne popravi oziroma spremeni, lahko centralni delavski svet, po predlogu -glavnega direktorja, razreši obratni delavski svet, izvršitev nezakonitega sklepa pa zadrži.
Ce pa gre za nezakonit sklep C J DS, mora glavni direktor predlagati, naj se izvršitev sklepa zadrži. Dokler ni izdan akt, s katerim se odloči o njegovem predlogu, se tak sklep CDS ne more izvršiti.«
5.	Pripombe ni možno osvojiti,
ker je ustrezno določilo o tem, da je neopravičen izostanek z dela v 5 zaporednih obratovalnih delovnih dneh, šteti za samovoljno zapustitev dela, že vnesen v 158. člen statuta, kar so pri obravnavi ina občinski Skupščini očitno spregledali.
6.	Pripomba se osvoji. Za točko 55. se doda točka 56., ki se glasi: »Sprememba in dopolnitev statuta začne veljati 8. dan po sprejemu oziroma objavi, ki se izvrši na oglasnih deskah.«
CDS je potrdil vse predloge oziroma zaključke komisije.
lo še vedno ni steklo, ker nimamo še vedno za 'to ustrezne moči.
Kakšen je bil učinek ekonomske propagande za 'letošnji sejem MODA 68?
Prodaja na sejmu je bila iznad pričakovanega prometa, število trgovcev na našem razstavnem prostoru in v podjetju je bilo precej večje, kot v minulih dveh letih. Delno smo uspeli 'tudi z našo propagando, saj smo pritegnili večje število trgovcev, saj so imeli ves, čas sejma naši predstavniki največ strank v primerjavi s sorodnimi podjetji, ki so razstavljala v hali B.
V našem podjetju smo doslej v ekonomsko propagando oziroma reklamo Vlagali dokaj majhna sredstva. Mnogo več sredstev bo potrebno v prihodnje načrtno Vlagati v ekonomsko propagando. S »stiskanjem« ne bomo ničesar prihranili.
Naj zaključim ta sestavek z mislijo nekega ameriškega strokovnjaka: stroški proizvodnje so 10 din, reklama 90 din — izdelek pa stane 200 din.	J. J.
CDS je v tem pogledu sprejel še naslednji sklep: tajništvo podjetja se zadolži, da čiimprej popravi, čistopis statuta, katerega bomo dali tiskati, za vse člane kolektiva.
Ad 4)
Sklep: poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec november 1967 in kumulativno se vzame na znanje.
Ad 5)
Sklepi:
1.	Ukinjajo se naslednja delovna mesta v upravi:
—	vodja vzorčnega oddelka, KV, 1 osdba, 135 'točk.
ustanovi se naslednja delovna mesta v upravi:
—	fcreator modelov, VK 1 oseba, 170 točk,
—	vodja vzorčne isobe, SS, 1 oseba, 160 točk,
—	izdelava kolekcij, PK, 2 osebi, 100 točk,
—	Skladiščnik vzorčne sobe, FV, 1 oseba, 135 točk.
Odobri se dodatna finančna sredstva v višini 3.574.320 starih din netto oziroma 5,350.778 starih din brutto. Na novoustanovljenih delovnih mesilih se zaposli ljudi s 1. januarjem 1968.
2.	V ekonomski enoti vzdrževalni obrat se ustanovi novo delovno mesto:
—	čistilka, NiK, 1 oseba, 99 točk.
Odobri se dodatna finančna
sredstva 045.400 Starih din netto oziroma 966.169 starih din brutto. Na novoustanovljenem mestu se meč zaposli s r. januarjem 1968.
3.	V ekonomski enoti predilnici I se ustanovi novo delovno mesto — mikalka, KV, 3 osebe, 105 točk.
4.	V koordinacijsko komisijo za OD pri CDS se imenuje za podpredsednika Boris Pertot namesto dosedanjega podpredsednika Jožeta Javd.inika. Namesito dosedanjega člana Zlate Humor pa se imenuje Janeza Božičeviča.
Ad 6)
Sklep: spremembe in dopolnitve pravilnika o upravljanju in poslovanju delavskega idoma Stražišče se osvoji, kot so bile predložene, vendar s tem, da se črta pri 7. členu pod zaporedno številko 2. odstavek.
Ad 7)
Sklep: obratni ambulanti Tek-sliiindus se za kritje stroškov preventivne zdravstvene dejavnosti v 'letu 1967 odobri pavšalni znesek 168.859 novih din.
Ad 8)
Sklepi:
1.,	2. in 3. Odobri se nabava potrebne strojne opreme in inventarja.
Ad 9)
Poročilo službe zdravstvenega zavarovanja za 'leto 1967 se vzame na znanje.
V obratu I
CeNjRALN| dE|_AvSkI SVeT
Prediini stroj, brez vreten In prstanov!
izdelavo boljših tkanin, npr. da-masta in popelina. Tudi za tkanje pralnega korda, menčestra in žameta ta preja odgovarja, pa tako ni potrebno uporabiti drage česane bombažne preje. Pletenine iz nove preje so zelo elastične in Upe na izgled.
Konstruktorji še naprej delajo na nadaljnji tehnični izboljšavi tega stroja, ga pa že izvažajo v druge države (SSSR, DDR, Anglija). Francija, Italija, Japonska in druge države se tudi že zanimajo za (to senzacionalno novost na področju ekonomskega predenja.
M. S.
2e nekaj let iščejo predilniški strokovnjaki industrializiranih držav možnost, da bi še bolj poenostavili in pocenili predenje preje iz bombaža, staničnih in sintetičnih vlaken in mešanic.
Za predenje grobih številk preje deloma že uporabljajo razne postopke predenja brez predpredil-nega stroja (flajer). Konstruktorji skušajo nadomestiti klasični pr-stančni stroj, ki so ga iznašli pred okoli 140 leti, z novim predilnim strojem brez vreten, prstanov in tekačev. Ta bi proizvajal več preje na uro kot običajni prstancev stroj. Veliko je bilo že izdelanih in še izdelujejo naprave za predenje s pomočjo zračnih tokov, centrifugalnih ali električnih sil, ki pa v predilnicah še niso bile praktično uporabljive.
Sele na mednarodni tekstilni razstavi leta 1965 v Brnu, CSSR je bilo videti prvi prediini stroj brez vreten. To je bil prediini stroj BD 200, ki so ga izdelali čehoslovaški konstruktorji (slika).
Inozemske predilce je takrat zelo zanimala ta pomembna iznajdba, ki bo verjetno v bodočnosti temeljito spremenila način predenja.
V Usti nad Orlico, CSSR, je bila 20. avgusta 1967 slovesna otvoritev prve predilnice brez vreten. Tam je začelo obratovati 10 predilnih strojev brez vreten BD 200, ki so bili izdelani v državnem podjetju Kovostav (slika).
Nov prediini stroj BD 200 dela
hkrati več delovnih operacij: ______________________________________________________________________________________________________________________________________
predpredenje, predenje in navija-
razumevanje navajam kratko de- Iz „INFORMACIJ“ občinskega sindikalnega sveta
kov s prejo (Nm 2J do Nm 80), je izmenjava le-teh bolj redka in ne toliko zamudna.
Križni navitki s prejo se neposredno nataknejo na snovalni stroj, brez predhodnega previjanja. Zaradi kakovostne preje obratuje snovalni stroj z 900 do 1.000 obrati na minuto. Ker je na enem navitku velika dolžina preje, se zmanjšajo zastoji pri menjavi navitkov in tudi število vozlov v osnovi.
Na tem stroju predena preja je zelo enakomerna (kot česana bombažna preja) in zato primerna za
I
Al
Pogled na tak stroj; zgoraj: detajl stroja
lovanje tega epohalnega predilne-ga stroja. Pramene in druge raz-tezalke ne odlagajo v lonce kot običajno, ampak se navijejo kot križni naviitki, težki 1,5 do 2 kg. Te navitke natikajo na spodnji del novega stroja. Pramen teče navzgor skozi dvovaljčno raztezalo in naprej v prediino komoro, na kateri se vrti prediina centrifuga s 30.000 obrati na minuto. Zračni tokovi raztezani pramen razpustijo v posamezna vlakna, ki se potem zopet zbirajo in dvojijo kot fini vlakninski trakovi na zbiralni površini centrifuge in se potem zavijejo v nit. V zgornjem delu stroja se gotova preja navije takoj na križne navitke ud 1.0 do 1,2 kg teže, ki se že lahko natikajo na snovalni stroj.
Prediinj stroj BD 200 ima na obe strani po 100 predilnih mest. Proizvodnja na enem predilnem mestu je do 3 krat večja kot na enem vretenu prstančnega stroja. Sestavljen stroj je 15 m dolg in 0,7 m širok ter ima posebne od-pihovalne in odsesalne naprave za prah.
Posluževanje tega predilnega stroja se bistveno razlikuje od prstančnega:	ker se navitke s
prejo lahko snema med obratovanjem, ni treba stroja ustaviti; zaradi izredne veüikostj predloženih križnih navitkov z grobim raztezalnim pramenom (Nm 0,25 do 0,45) in gotovih križnih navit-
Objavljamo važnejše postavke programa dela organov Občinskega sindikalnega sveta Kranj, dn to v prvem polletju leta 1968.
Pomoč pri delu sindikalnim organizacijam
Občinski sindikalni svet namerava v tem letu tesneje sodelovati s sindikalnimi organizacijami v gospodarskih organizacijah. Kjer bo potrebno, bo nudil tudi možno pomoč IO.
Problematika zdravstva in socialnega varstva
Ureditev pravic, izvirajočih iz zdravstvenega in socialnega varstva, je izrednega pomena za večino članov sindikata in njihovih svojcev. Po uvedbi soudeležbe zavarovancev na stroških za zdravstvene usluge so se pojavile razne kritike na obstoječe stanje. Obstoji občutek, da se skuša racionalizacijo doseči le preko povečanih dajatev, z znižanjem raznih prejemkov in z zmanjšanjem pravic iz zdravstvenega varstva.
Ker so sindikati doslej podpirali uvedbo soudeležbe (participacije) iin soglašali z zakonom o reorganizaciji zdravstvene službe, je nujno, da skupno z soodgovornimi — na tem področju — ocenijo stanje. Razprava naj omogoči temeljitejše informiranje o teh vprašanjih, še prav posebno v času izvajanja reorganizacije zdravstvene službe. Razprava bi morala dalje tudi ugotoviti položaj zavarovanca v novih pogojih.
Konferenca samoupravi j alce v
Po predlogu GS ZSJ in mnenju samoupravljalcev v podjetjih občine Kranj, naj bi — pred zvezno konferenco samoupravljalcev — organizirali različne oblike medsebojnega dogovarjanja, prenašanja izkušenj samoupravljalcev v občinah ali širših skupnostih. To bi bilo koristno predvsem zato, da se razvije širše medsebojno delovanje, na primer v panogah ali družbeno političnih skupnostih. Ker gre pri tem lahko tudi za obravnavo delovanja različnih drugih oblik samoupravljanja (v komuni, krajevnih skupnostih ali na različnih dejavnostih), naj bi se na organiziranju takega medsebojnega dogovarjanja angažirale tudi druge organizacije v občini. Za vsebino in obliko take konference je že izdelan podrobnejši program.
Spremenjen delovni čas
Zaradi predvidene uvedbe novega delovnega časa v upravnih službah je nujno, da se pravočasno uredi nekatere minimalne in
Tudi to nam bo prinesel deljen delovni čas
osnovne pogoje: ki bodo omogočili kolikor toliko normalen prehod. Ti pogoji so: otroško varstvo, prehrana, prevozi, šolstvo, trgovina). Zato bo treba potrebna sredstva predvidi ti že v finančnem načrtu za leto 1968. Važen bo tudi podatek, koliko ljudi bo v letu 1968 pričelo delati po novem delovnem času.
Rekreacija in šport
Na tem področju bo treba nadaljevati in uresničevati naprej program, iki ga je komisija sprejela lani.
Pri uresničevanju programa pa bo treba doseči večjo množičnost. Prav bi bilo pričeti z akcijo namenskega zbiranja 10% članarine za letovanje socialno ogroženih.
Aktivnost sindikalnih podružnic
Analiza je pokazala razmeroma majhno dejavnost sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah. Polovica sindikalnih podružnic ima le redke sestanke, niti na vsaka dva meseca enega. Tudi vodstva sindikata v teh podružnicah zato niso posebno aktivna, saj večina funkcionarjev porabi za delo v sindikatu de po nekaj ur mesečno. Dejstvo pa je, da bolje delajo sindikati v večjih delovnih organizacijah.
Izobraževanje
Obdelati bo treba posamezna področja osnovnega, strokovnega, dopolnilnega in družbeno ekonomskega izobraževanja v delovnih organizacijah in občini.
Predvideti je odgovorne faktorje in sredstva za izvedbo.
Posebej je treba obdelati štipendiranje in kreditiranje z vidika ustanovitve sklada.
Informiranje
Informiranje mora biti celovito o vseh vprašanjih, za katere hočemo, da o njih odločajo proizvajalci. Za takšno informiranje pa dosedanja sredstva za informiranje še ne zadoščajo. Menimo, da odgovornost za informiranje ni zgolj naloga sindikata; nujno pa je, da je sindikat pobudnik, da se informiranje izvede tudi tam, kjer ga do sedaj še ni.
Otroško varstvo
Prehod na nov delovni čas, in vse večja zaposlitev žena, ki imajo otroke, za katere je treba urediti varstvo in prehrano, zahteva razširitev otroškega varstva v občini.
Analitično je zato treba obdelati probleme s tega področja in na osnovi teh ugotovitev dati predlog in pripombe k predlogu za razvoj tega varstva v občini.
Posebno skrb je treba posvetiti reševanju teh vprašanj v delovnih organizacijah in misliti na možnost gradnje novih ikapaoitet.
Zanimiva je tudi tabela povprečnih osebnih dohodkov industrijskih gospodarskih organizacij, in to za 11 mesecev preteklega leta.
Gospodarska organizacija
Povprečni OD novembra
Povprečni OD januar — november
Elektro Kranj	1056	1126
Kovinar	883	922
Iskra	948	815
Toso	1049	997
Exoterm	1229	1159
Kranjske opekarne	1326	882
LIK	732	755
Tekstilindus	744	741
IBI	1122	922
Konfekcija Triglav	687	630
Standard	966	950
Planika	876	830
Sava	969	917
Gorenjski tisk	1614	1318
INDUSTRIJA skupaj:	912	835
Pravilnik o varovanju poslovne tajnosti v podjetju Tekstilindus Kranj
(nadaljevanje s 1. stami)
devizah, dolžnikih in upnikih, finančnem pianu, finančnem stanju podjetja, osebni podatki delavcev, statistični podatki, ki so označeni kot zaupni; ekonomske interne in eksterne analize; sklepi in razprave sej samoupravnih organov, če jih le-ti pro-giase za zaupne; vsa poročila, zapisniki in drugi akti komisij in strokovnih služb ter posameznikov, če so označeni kot zaupni: podatki in material, ki ga podjetje dobi od raznih institucij z opozorilom, ki ustreza pojmu poslovne tajnosti.
Deveti člen govori o fotografiranju v podjetju. Prepovedano je torej slikati na vsem območju podjetja: stroje, opremo, naprave, skladišča, delovne prostore, vzorce, dokumente. Ta prepoved velja tuje osebe in za člane kolektiva. V izjemnih primerih lahko dovoli slikanje le glavni direktor, v njegovi odsotnosti pa tehnični direktor.
Kdor nima takega dovoljenja, mora pustiti fotoaparat (fotoka-mero) pri vratarju.
V 10. členu stoji, da je delavcem podjetja prepovedan vstop v druge obrate, če nima upravičenega razloga.
Tujim osebam pa je prepovedan vsak vstop v:
—	gravuro,
—	vzorčno sobo,
— oddelek	rolo kolekcij skega stroja,
—	skladišče surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov.
Vstop sme dovoliti le glavni direktor, v določene oddelke pa tudi
tehnični direktor oziroma komercialni, vendar je tako vstop dovoljen samo v spremstvu pristojne osebnosti.
DAJANJE DOKUMENTOV
IN PODATKOV
Razen glavnega direktorja smejo sporočati (dati) podatke in dokumente, ki predstavljajo poslovno tajnost, še vodje seiktorjev oziroma pooblaščeni namestniki, in to vsak le iz svojega področja, in še to samo v primeru, če je za poslovanje podjetja nujno potrebno.
Podatke za radio, televizijo in časopise sme dati le glavni direktor oziroma oseba, ki jo za vsak posamezni primer pooblasti glavni direktor.
V 15. členu stoji: dokumente in podatke, ki jih prejmejo člani organov samoupravljanja in so za podjetje posebno važni ter kot ta-Jri označeni z oznako »ZZ« (strogo zaupno), je treba po seji oziroma po uporabi vrniti v tajništvo podjetja.
Dokumente in podatke, ki se po tem pravilniku smatrajo za poslovno tajnost in so označeni z oznako »Z« (zaupno) člani organov samoupravljanja obdrže, morajo pa jih skrbno čuvati. V smislu tega pravilnika se morajo držati tudi predpisa o dajanju podatkov tujim osebam.
Določbe 15. člena veljajo tudi po prenehanju članstva v organih samoupravljanja. Obvezno je treba v takem primeru vrniti vse dokumente, ki se smatrajo kot poslovna tajnost.
V	19. členu stoji, da se dokumentov z oznako »ZZ« ne sme nositi iz podjetja, razen če to dovoli pristojna oseba. V takem primeru pa se sme nesti le po en izvod.
V	22. členu stoji, da mora tisti, ki na seji samoupravnega organa sporoči tajne podatke, to članom tudi povedati.
26.	člen pravi: če delavec, pri katerem se nahajajo podatki in dokumenti poslovne tajnosti, tak dokument ali podatek izgubi ali se pri njem uniči, mora o tem takoj obvestiti vodjo sektorja.
29.	člen pravi: dokumentov in podatkov, ki so poslovna tajnost, ni dovoljeno kopirati ali drugače
azmnoževati, razen v poslovne namene.
30.	člen pa pravi: dolžnost vsakega člana podjetja je, da prepreči nedovoljeno odtujevanje in dajanje tistih podatkov in dokumentov, ki se smatrajo kot poslovna tajnost.
TUZEMSKI IN INOZEMSKI
OBISKI
V	teh poglavjih je govora o tem, kdo sme povabiti tuje osebe v podjetje, kdo jim sme dovoliti vstop in v katere oddelke smejo take osebe, pa seveda tudi to, kdo jih sme sprejeti, vendar se vse to tiče le nekaterih članov kolektiva, velike večine pa ne.
OBISKI EKSKURZIJ, POTOVANJA DELAVCEV V INOZEMSTVO IN KORESPONDENCA S TUJIMI OSEBAMI.
Tudi ta poglavja se ne tičejo večine članov kolektiva.
KONČNE DOLOČBE
67. člen:
Kršitev tega pravilnika pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti. Disciplinska odgovornost ne izključuje odgovornosti za povzročeno materialno škodo. Ce pomeni kršitev tega pravilnika kaznivo
dejanje, odgovarja storilec tudi po kazenskem zakoniku.
Ta pravilnik je CDS sprejel na svoji 9. seji, dne 21. decembra 1967. leta. Ker pravi 71. člen tega pravilnika, da začne le-ta veljati 8 dni po sprejetju, se je zato že treba po njem ravnati.
Industrijska psihologija
Razporeditev sektorjev, oddelkov in posameznikov v obratu I (uprava)
Nerazumljivo mi je, da se ta veda praktično ne more uveljaviti v naših gospodarskih organizacijah. Imamo sicer nekaj podjetij, ki zaposlujejo industrijske psihologe z namenom, da bi le-ti s testiranjem, pogovori in drugimi oblikami ugotavljanja znanja in sposobnosti posameznika, omogočili kar najustreznejšo zaposlitev ljudi, pač glede na njihovo znanje, sposobnost, praktičnost, pripravnost, iznajdljivost itd., vendar je takih gospodarskih organizacij malo, in še te, te znanosti ne uporabljajo v tisti meri, kot bi jo smele in morale.
Imam občutek, da se nekateri posamezniki v gospodarskih organizacijah boje takih preizkušenj, pa so zato proti zaposlitvi industrijskega psihologa. Tak odnos seveda ni pravilen in pameten, ker ovira uporabo te znanosti in njenih ugotovitev, ki so dokazale svoje izredne kvalitete, če že ne pri nas, pa vsaj v vseh razvitih državah Evrope in Amerike, še bolj pa konkretno na Japonskem.
Vse pomembnejše tovarne v teh državah so izvedle testiranje vseh zaposlenih in na osnovi testnih rezultatov izvršile potrebne premestitve in zamenjave. Te tovarne zaposlujejo nove ljudi izključno samo na osnovi testiranja in drugih oblik ugotavljanja človeških sposobnosti. To seveda še ni vse, temveč s testiranjem stalno preverjajo ,že ugotovljene podatke posameznikov, ugotavljajo njihovo napredovanje oziroma nazadovanje, pa naj bo to fizično, umsko ali kombinirano. Poseben poudarek velja delavčevi gibčnosti tam, kjer je ita osnova za količinske in kvalitetne dosežke. Brez sentimentalnosti zamenjajo vsakogar, ki nazaduje. (JAPONSKA!)
Takšno testiranje je brez vsakega dvoma koristno in potrebno. Prvič povedo rezultati, kolikšne in kakšne sposobnosti ima testiranec, drugič povedo rezultati, če ta
človek odgovarja za določeno delovno mesto ali ne, /tretjič pa je testiranje tista oblika ugotavljanja človekovih sposobnosti in znanja, ki je ni možno razlagati po svoje niti prikazati drugačne, kot je. Omenil sem že, da s ponavljajočim se testiranjem (istih ljudi) lahko ugotovimo njihovo napredovanje ali nazadovanje, kar je izrednega pomena, saj tako spoznamo, kdo se izpopolnjuje, je vesten in prizadeven, in komu je vseeno, je brez ambicij in podobno,
Današnji čas, čas hitrega napredka tehnike, nudi izredne dosežke vsem, ki poslujejo sodobno. Sodobno poslovanje pa zahteva: moderne stroje, ustrezno organizacijo dela, pravilno kadrovsko politiko, realno investicijsko politiko, pa seveda tudi odgovarjajoč sistem nagrajevanja po storjenem delu. Tista podjetja, ki imajo takšno poslovanje ali pa so vsaj na tem, da ga osvoje, se bodo brez večjih težav vključila -y mednarodno delitev dela, kar je seveda pogoj za obstoj in za nadaljnji napredek v bodoče. Pri tem pa moram poudariti, da je vse prej naštete elemente sodobnega poslovanja možno doseči le, če ima podjetje na vseh pomembnejših /delovnih mestih ustrezne ljudi, torej sposobne strokovnjake, ki so v polni meri dorasli zahtevam svojega delovnega mesta in področja. Prav takšno pravilno in odgovarjajočo namestitev pa v največji možni meri zmore prav uporaba industrijske psihologije. Zato je razumljivo, da ni več daleč dan, ko bomo vsi prisiljeni koristiti usluge te znanosti.
Ni dvoma, da zato delajo pametno tiste gospodarske organizacije, ki ne čakajo zadnjega trenutka, temveč lepo postopoma osvajajo napotke in ugotovitve te vede.
P. G.
Razpis za rešitev proizvodno-teh. problemov
Na pobudo komisije za tehnične izboljšave je upravni odbor podjetja, na osnovi 12. člena pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah, sklenil razpisati natečaj za rešitev določenih proizvodino-teh-ničnih problemov, ki jih naj zbere tehnični sektor po proizvodnih enotah. Kot prva je prijavila svoje tehnične probleme predilnica I, ki jih tu objavljamo:
1.	Ureditev oziroma izpopolnitev zlagalne naprave (blamirja) pri vata-mdkalniku tako, da bo ta izdeloval runo z enakomernimi krajci iz različnih materialov in z različno kvadratmetersko težo.
2.	Izdelava študije za preureditev enega ali dveh bombažnih mi-kalnikov na predelavo materiala za artikle »platex«, upoštevajoč že obstoječi blamir.
3.	Izpopolnitev načina ohtežbe raztezalnih valjčkov na dvojilni raztezalnilk Whitin v česalnici, da bi dosegli enakomerno obtežbo teh valjčkov (predelava ohtežbe iz utežne na vzmetno).
4.	Izpopolnitev obtežbe odvajalnih kalandrov za lonec pri česal-nih strojih zaradi izboljšanja stiskanja pramena.
5.	Izdelava študije o manipulaciji v vlagalnici z namenom uved-
be ^ popolnejše mehanizacije pri vlaženju in pakiranju. Ta naj zagotovi zvišanje dnevne proizvodnje za 3.000 kg na istem prostoru in ob istočasnem zmanjšanju potrebe delovne sile.
6.	Preureditev sistema nakladanja za Triitzschler čistilnico v svr. hio izboljšanega mešanja in odprave nevarnosti požara.
7.	Izdelava posebne ročne naprave za lepljenje raztezalnih jermenčkov, ki bi omogočila hitrejše in kvalitetnejše lepljenje ter s tem tudi manjšo porabo teh jermenov.
Vsak zaposleni ima pravico tehnično obdelati kateregakoli ali več od navedenih problemov in predlagati tehničnemu sektorju ustrezno rešitev. Ta bo praktično preizkušena, avtor pa bo v slučaju, če se bo njegov predlog izkazal kot ustrezen, prejel primemo nagrado, po določilih pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah.
Pričakujemo, da bodo tudi ostali proizvoidni obrati v doglednem času sestavili in prijavili pregled svojih prodzvodno-tehničnih problemov, katerih rešitev bi pozitivno vplivala na obseg, kvaliteto ali ekonomiko proizvodnje.
M. Pogačnik
V znamenju OLIMPIADE 68
Priprave na letošnjo počitniško sezono
Sejem MODA 1968 je sicer za nami, pa kljub temu ne bo napačno, če za tiste člane, ki ga niso uspeli videti napišem višaj na kratko, kaj smo v našem podejtju zanj pripravili.
S pripravami smo pričeli že spomladi in tako smo že sredi poletja imeli pripravljene desene. Nekatere smo kupili od znanega pariškega ateljeja, približno polovico pa smo jih pripravili doma, v našem ateljeju.
Za mehiške vzorce smo dobili motive iz njihovih turističnih prospektov, ki nam jih je posodila ameriška ambasada iz Zagreba. Ti prospekti propagirajo mehiško folkloro in umetniško oblikovano keramiko.
Vzporedno z mehiškimi motivi smo pripravile tudi taikoimeno-vane »Kleopatra« modele z značilnimi egipčanskimi ovratniki in s tiskanimi bordurami.
Da bi bil izbor še večji, smo naredile tudi nekaj afriških in nekaj fantazijskih desenov velikih motivov.
Med novitete, ki smo jih pripravili spada sukljanka; to je zračna tkanina za vroče dni, dalje dvojčkov tisk, kjer se isti desen tiska na dve različni tkanini (na primer na gaberden in batist). Ta kombinaoija krila iz gaberde-na in bluze iz batista (možne so seveda tudi druge kombinacije) je zanimiva in bo verjetno osvojila naše potrošnike. Prvič smo tiskali tudi gabendene, ki so dobro uspeli.
Na modni reviji, ki je bila v znamenju hlačnih kril, dolgih plaščev v »živago« stilu, balih dodatkov k črnim oblekam in bogati izbiri svetlečih blag, je bila naša tovarna kar dobro zastopana in naši izdelki so poželi kar dovolj ploskanja. Revija je bila pretežno v rjavi barvi, pogrešala pa sem letos vodilno modro.
Pohvale in laskavih besed je bilo o naših izdelkih veliko, pa se moramo zato potruditi, da bomo take in še večje uspehe dosegli tudi v prihodnje.
KM
Zaradi dopustov se je zakasnil izbor, pa so zato imeli graverji in kolekcionarji dokaj 'kratek rok za izdelavo. Kljub temu pa je bila kolekcija za sejem pravočasno pripravljena. Priznati je treba, da so se v proizvodnji okrog sejemske kolekcije zelo potrudili, in tudi to, da jim ni bilo žal nadurnega dela. Poudariti je treba še to, da se tako intenzivno še nismo pripravljali doslej.
OLIMPIADA 1968
Obleka je sešita iz popelina, potiskanega z izrazito mehiškim dese-nom. Le-ta je bil sestavljen po motivih iz mehiške keramike. Osnutek: Krista Mauser; kreacija modela in izdelava: Anica Štempihar.
Trije
Mexiko desenl v čudovitih barvah
Mexiko deseni, ki smo jih pripravili za sejem MODA 1968, so potiskani na satinetu in gaberdenih; Osnutek: naš atelje Sešila in kreirala model: Anica Štempihar.
Čeprav je do poletja še daleč, bi člane kolektiva rad seznanil s pripravami na predstoječo počitniško sezono in s poslovanjem počitniškega doma v letu 1967.
Že v eni prejšnjih številk časopisa je bilo objavljeno, da je bilo poslovanje počitniškega doma v preteklem letu uspešno. Tokrat pa splošno ugotovitev lahko podkrepimo še s podatki iz zaključnega računa, ki ga je pred kratkim obravnaval tudi Upravni odbor počitniškega doma.
Iz zaključnega računa je vidno, da je večina članov kolektiva letovala v naših počitniških domovih v Novigradu, Bohinju in na Krvavcu. Obisk v teh domovih kaže naslednja tabela:
Počitniški dom	Članov kolektiva	Svojci j	Ostali gostje	Inožemci	S? ! CO
Novigrad	682	363	2.650	244	3.939
Bohinj	55	41	90	—	186
Krvavec	30	28	38	—	96
Skupaj 1.1967	767	432	2.778	244	4221
Skupaj 1. 1966	651	398	1.831	111	2.991
Ti podatki povedo, da je bil obisk v 1. 1967 večji od 1.1966 in to za 1.230 gostov ali okrog 41 %. Najbolj se je povečal obisk tujih gostov in inozemcev. Povečanje drži samo za Novigrad, ker se je število gostov v Bohinju in na Krvavcu celo zmanjšalo v letu 1967 za 91 oseb.
Koliko nočnin (tudi vrednost) so imeli posamezni domovi, pove sledeča tabela:
Leto 1966	Leto 1967
Nočnine Število Znesek Število Znesek
Z ozirom na zelo nizko ceno penzionov, moramo biti z doseženim dohodkom zadovoljni. Večino omenjenega dohodka je dal dom v Novigradu, do-čim z obiskom domov v Bohinju in na Krvavcu ne moremo biti zadovoljni. O vzrokih slabega obiska v zadnjih dveh domovih sem pisal že v eni prejšnjih številk časopisa, pa zato sedaj to izpuščam.
KAKO BO LETOS?
Tudi letos bomo počitniški dom v Novigradu odprli L maja. Letovanje pa bo letos še bolj prijetno, ker bo do pričetka sezone dograjenih oziroma adaptiranih še nekaj objektov. Povečana in moderno opremljena bo kuhinja, ki bo omogočala dnevno pripraviti tudi do 450 obrokov. Povečan in na novo opremljen bo tudi bife, dograjena bo jedilnica in klubska soba, adaptirane bodo stare vikend hišice in zgrajene tri nove, dokončno pa bo urejena tudi plaža.
Tudi za rekreacijo bo letos bolje preskrbljeno. Nabavili bomo garniture športnih rekvizitov za namizni tenis in za peresnico, nekaj žog, maske, plavuti itd. Občina Novigrad nam je obljubila, da bo letos več vode kot lani, čeprav bo problem oskrbe z vodo rešen šele takrat, ko bo zgrajen nov vodovod.
Vsa navedena dela izvršujejo delavci našega podjetja. Prva skupina je odšla v Novigrad že 5. februarja. Stroške gradnje krijemo iz sredstev, ki smo jih dobili za počitniški dom v Fiesi.
Ko bodo končana vsa dela v Novigradu, bo delovna ekipa pričela popravljati počitniški dom v Bohinju. V tem domu bomo uredili kuhinjo, preuredili vse sobe in jedilnico, prepleskali vrata in okna in nakupili nekaj dodatne opreme za kuhinjo in sobe.
Na Krvavcu bomo v tem letu postavah nov štedilnik in naredili nekaj manjših popravil.
Člani
kolektiva !
Sodelujte v vašem glasilu. Vsak prispevek je dobrodošel. Pošljite nam tudi vaše želje in zahteve.
Uredništvo
Novigrad	8.162	22.144	13.014	40.590
Bohinj	875	3.618	927	4.722
Krvavec	579	1.545	407	1.359
Skupaj	9.616	27.303	14.348	46.671
Nasproti letu 1966 se je število nočnin povečalo za 4.732 ali 49 %, iztržek pa za 19.368 N din ali za 51 %. Povprečna dolžina letovanja v 1.1967 je bila
4,4	dni. Nočnine so bile izkoriščene izven sezone 39%, v sezoni pa 95%. V Novigradu je bilo tudi precej gostov, 'ki so letovali v svojih šotorih. Le-teh je bilo 214, za šotomino pa smo iztržili 4.237,53 N din.
S ceno penziona 2.000 (1.500) za člane (kolektiva in nezaposlene svojce, 2.500 (2.000) za člane SFRJ ter 4.000 (3.500) za inozemce, je bil dosežen naslednji dohodek:
dohodki	550.349,01 N din
stroški	433.901,34 N din
Os. doh. pers.	106.675,58 N din
Dohodek	9.772,09 N din
(dobiček)
Prepričan sem, da bodo omenjene izboljšave povečale tudi obisk v Bohinju in na Krvavcu, saj sta oba domova na tako lepih mestih, da si lepših misliti ne moremo.
In kakšna bo cena pensionov za letošnje leto? Ce se hrana ne bo bistveno podražila, potem bodo cene verjetno ostale iste, kot so bile lani. Delno povečanje stroškov mislimo kriti s povečanimi kapacitetami kuhinje v Novigradu, z boljšim izkoriščanjem posteljnih kapacitet v pred in po sezoni itd. Seveda pa mora zadnjo besedo reči še Upravni odbor počitniškega doma.
Vpisovanje za letovanje v Novigradu bo tudi letos marca meseca, točen datum pa bodo člani kolektiva lahko prebrali v razpisu, ki bo dostavljen vsem delovnim enotam. Vse interesente za letovanje v No-viigradu še prav posebej opozarjamo, naj se prijavijo v roku, ki bo razpisan, ker bomo že aprila oddajali proste kapacitete ostalim interesentom izven podjetja.
Franc Dolenc
KLEOPATRA II
Ta model bi lahko imenovali tudi FARAON model, ker je tudi posnetek takratne noše. Bordura lahko kombiniramo na različne načine.
Osnutek: Marija Rakovec; sešila: »Novost« Tržič
KLEOPATRA I
Blago je enobarvno, ovratnik pa je potiskan s fantazijskim vzorcem. Tako oblikovane ovratnike so nosile Egipčanke v času faraonov. Model je primeren za mlada dekleta.
Osnutek: Mimi Rožman: sešila: Novost Tržič
Osnutek: atelje Kittier, Paris; sešila: »Novost« Tržič.
Model predstavlja obleko, katere blago je potiskano z afriškim vzorcem. Vzorec prikazuje stilizirane obredne maske in druge izdelke njihove obrti.
modna stran - nasveti - za družino
Romantika v erno-belem stilu
Letošnja moda prinaša zopet več črne barve, tudi za popoldne, v kombinaciji z raznimi belimi dodatki. Ker črna barva optično stanjiša postavo, si jo lahko privoščijo tudi ženiške z nekoliko bolj zalito postavo. Material naj bo odporen proti mečkanju.
1. Ljubika črna obleka je krojena taiko, da ima sprednji del vši-ta dva stranska dela in v šivih žepe. Zadnji del ovratnika je črn, sprednji del pa bel; enako je tudi
z manšetami na rokavih.
2.	Zvončasto 'krojena obleka ima spredaj šive in gubo. Ovratnik je bel, pentlja pa črna. Rokave krojimo v poljubni dolžini.
3.	Lepa oblaka za večer, z dolgimi rokavi. Bel ovratnik je nizek in stoječ, tudi pentlja in manšetke so bele..
4.	Za tople dni kombinirana obleka v čmo-beletm. Takale lahko obnovimo že staro obleko! Tudi gumbka sta bela.
5.	Črna obleka je zvončasto 'krojena in ima bel mornarski ovratnik.
6.	Lepa črna obleka, istega 'kroja kot pod 'št. 1, le da je brez žepov. Pokončni ovratnik je bel; beli so tudi gumbki. Rokave krojimo v poljubni dolžini.
7.	Ljubki dekliški komplet rdeče ali modre barve. Krilo je široko nagubano. Bluza je ravno viseča. Gumbi so iste barve kot obleka.
8.	športna oblekica za šolo iz enobarvne sintetilke; lahko močnejše barve. Pas je pomaknjen navzdol.
9.	Lepa svetlomodra, tirkizna ali roza oblekica z vstavljenim plastrončkom in belim ovratnikom. Okrog plastrončka prišijemo še belo drobno čipko. Krilo je drapirano.
10.	Oblekica v mornarskem stilu in z belim ovratnikom, na katerega naši jemo ozke modre trakove. Tudi majhni okrogli gumbki so beli.
11.	Za pestovanje našega naj-mlajišega naredimo iz potiskane filande hlačke z bluzico. Pri rokavčkih in hlačkah vpeljemo trak za zavezovanje ali pa elastiko.
MaK
Kako igrati tarok
NADALJEVANJE IZ I. številke.
Če reče tisti, ki ima prednost TROJKA, gre lahko naslednji igralec DVOJKO ali ENOJKO. Če prvi ne zmore DVOJKE, potem igra pač drugi. Čim se določi igra, se talon obrne, igralec vzame ustrezno število kart iz talona in potem po svojem preudarku in iz svojih kart založi enako število kart. V nobenem primeru ne sme založiti kralja niti iz svojih kart niti tistega, ki ga je eventuelno kupil v talonu. Če nima za zalaganje drugih kart, mora založiti tarok, vendar mora v takem primeru soigralcem povedati, koliko in katere taroke je založil. (Založiti pomeni: toliko kart, kolikor jih je igralec vzel iz talona, mora položiti pokrite predse. Te karte ne pridejo več v igro, spadajo pa v izkupiček igralca.)
KDAJ IGRAMO IN KAKO
ZALAGAMO
Igralec mora nabrati najmanj 36 pik, če hoče, da igro dobi. Dober igralec taroka to vnaprej izračuna. Če ni možnosti, da bi sam zbral toliko točk, potem prepusti igro drugim. Da bo jasno, kako pridemo do omenjenih točk, bom najprej to razložil: pri taroku imajo karte naslednjo vrednost:
kralj — 5 točk, dama — 4 točke, kaval — 3 točke, fant — 2 točki, PAGAT, MOND in ŠKIS — po 5 točk. Ostale karte štejejo po tri skupaj — 1 točko. Ko karte seštevamo, jih štejemo vedno po 3 skupaj, vendar tako, da odbijetno po 2 točki, če so v taki trojki tri figure, odbijemo po eno točko, če sta v trojki dve figuri in nič ne odbijemo, če je v trojki samo ena figura; na primer: v trojki imamo kralja, damo in MONDA. Seštevek nam da 14 manj 2, torej je to 12 točk. Škis, kaval in desetica ■— 8 točk manj 1 je 7 točk. Če nam na kraju ostaneta samo dve karti, (ali ena karta), potem odbijemo po eno točko, če sta obe figuri in nič ne odbijemo, če je samo ena figura. V takem primeru štejeta tudi dve navadni karti — 1 točko.
Ko igramo, moramo obvezno dati barvo na barvo, če barve nimamo, pa moramo zopet obvezno dati taroka. Če nimamo niti barve niti taroka, potem smemo dati karkoli.
Igro prične tisti, ki je dobil prvi karte. Pri naslednjih potezah pa pride s karto ven tisti, ki je vzel prejšnji »Štih«.
Poleg običajne igre lahko igralec napove še razne posebnosti, med njimi PAGATA, VALAT itd., nasprotnik pa mu lahko da KONTRO.
PAGAT, če ga kdo napove, pomeni, da mora biti potem to poslednja karta, ki jo igra igralec, vendar sme biti to edini tarok v končnem »Štihu«. Če ima tedaj nasprotnik tudi tarok, potem je igralec izgubil napovedanega pagata.
VALAT pomeni, da mora imeti igralec vse »Štihe«. Če dobi nasprotnik pri napovedanem valatu en , sam »Štih«, je igralec igro izgubil.
Pri končnem obračunu se šteje: igra, razlika v točkah, trula, štirje kralji (če jih ima igralec ali nasprotnik), napovedan ali tihi pa-gat, napovedan ali tihi valat, ujeti MOND (ujame ga lahko ŠKIS ali pagat, če padejo vsi trije v enem Štihu skupaj).
ŠTETJE NA KONCU
Štetje je zelo različno, je pač zadeva dogovora. Običajno je v navadi (seveda ne med hazarderji!), da štejemo trojko — 2, dvojko — 4 in enojko 6. Razliko v toč. hah—vzemimo da ima igralec 45 točk in nasprotnika 25 (skupno je vrednost kart vedno 70 točk), potem je razlika 10 točk, in to je potem lahko zopet 10 — recimo starih dinarjev. Tihi pagat je 5 in napovedani 10, valat tihi je 4-kratna igra, napovedani osemkratna, trula ali kralji so po 5, ujeti MOND tudi 5 itd. Če vza-
memo za obračun dinarje, potem so to lahko dinarji. Lahko se zmenimo tudi tako, da šteje dvojka vse dvojno in trojka trojno. Igra se tudi tako, da šteje izgubljena igra dvojno.
KDAJ IGRALEC NE MORE
IGRATI?
Če dobi igralec med 16 kartami le enega taroka (ni važno katerega!), potem mu ni treba igrati oziroma ne sme igrati. Lahko pa v takih pogojih, če ima odgovarjajočo karto, igra berača.
BERAČ je igra, v kateri igralec, ki ga je napovedal, ne sme dobiti niti enega vzetka (Štiha). Pogoj v tej igri je, da moraš dati višjo karto, kot tvoj predhodnik, če jo seveda imaš. Obračun v dinarjih ali v točkah je seveda stvar dogovora.
Podobna igra je KLOP ali KLO-PECKI. Klopa igramo takrat, če dajo igro vsi igralci naprej, le torej nobeden nima toliko dobre karte, da bi igral vsaj trojko. To igro izgubi tisti, ki ima na kraju
( dalje na 8. strani)
SODELUJ V TEKSTILCU!
Košček narave v našem stanovanju
Še o mali papigi Skobčevki - krotitev in govorjenje
V	splošnem ne smemo pričakovati govorjenja v pravem smislu, ker glasovi papigice so grlelni glasovi, ki so največkrat dobro razumljivi le gojitelju ali osebam, ki so dnevno skupaj s to ljubko živalco. Mnoge skobčevke pa jasno in razumljivo ponavljajo vse naučene besede.
Koliko časa traja, da skobčevka spregovori? čim pogosteje se bomo bavili z njo, tem prej bo spregovorila. V takih pogojih so bili večkrat doseženi presenetljivi uspehi. Nekatere prav mlade papigice že po štiritedenskem pouku razločno ponavljajo več besed in se po več mesecih naučijo že kratkih in daljših stavkov, na primer: »Kje pa si? Tukaj sem. Koliko je ura? Sem čil in zdrav. To se pa ne sme!« Čudno je, da teh stavkov tudi po več mesecev ne pozabijo. To je že obsežna izbira besed in dokaz, da besedni zaklad in spomin nista omejena samo na določene besede. V splošnem se smatra, da se krotka skobčevka lahko nauči 20 do 30 besed, posebno »nadarjena« papigica pa celo 60 in več. Samoglasnik »o« prav vsaki papigici ne leži. Sičnike pa zelo rade in lahko izgovarjajo vse skobčevke.
V	prodaji so tudi že krotke in govoreče papigice. Tudi takšna ptica se mora šele privaditi na novo okolje. Po menjaviVštanova-nja postane namreč ptica zelo molčeča. To se nam tudi zgodi, če imamo obisk, kateremu naj bi naš »umetnik« pokazal svoje znanje. Ptica pač ni naprava, pri kateri nam je treba samo pritisniti na gumb.
čim papigica obvlada prve besede in stavke, so glavne težave premagane. Napak bi bilo, ptico potem prepustiti samo sebi. Rada bo sedela na prstu svojega učitelja in gojitelja ter pri govorjenju pozorno gledala na usta. Če ji pri tem nudimo malo solate ali kak drug priboljšek, se njen nagib za učenje še poveča. Sčasoma nastane iz enostranskega pouka obojestranski pomenek, ki postane zabaven in vesel za gojitelja in za ostale poslušalce, pa tudi za ptico. Kasneje zelo rada sede na ramo in ponavlja vse besede, ki se jih je naučila.
( dalje na 8. strani)
se je navaaita na nrano m se vživela v svoji kletki, jo poizkušamo navaditi, da se vsede na roko, kakor sem že omenil v številki 7. našega »Tekstilca«. Če na ta način ne bi uspeli, odstranimo lonček za hrano 3 do 4 ure iz kletke in pogledamo, da tudi na tleh kletke ni zrnc. Torej pustimo papigico nekaj časa brez hrane, dokler ne postane lačna. Po obnašanju ptice bomo to kmalu poznali. Potem vzamemo nekoliko zrnc hrane — najbolj je priljubljen bari — v roko in jo držimo v kletki ali pred odprtimi vratci. Če je skobčevka lačna, bo prej ali slej sedla na roko in pojedla ponujeno hrano. S tem je že napravljen prvi in najvažnejši korak. Čim pogosteje to ponavljamo, tem zaupljivejša postane in kmalu bomo spoznali, da smo dobili »pravega« ptička. Ko se je papiga navadila, da sede na roko, ji damo hrano samo še v zato določen lonček v kletki, da se bo v bodoče samo tam hranila, in da bo kasneje pri prostem letu po sobi rada in prostovoljno priletela nazaj v svojo kletko. Če se je ptica najedla, posebno zvečer pred spanjem, je primeren čas, da se zopet z njo pozabavamo in kmalu bo zaupljivo sedela na prstu.
Vemo, da papiga posebno rada pleza. Zato ji držimo izmenoma levi in desni prst pred prsi. Imela bo velika veselja s tako »hojo po stopnicah«. Kmalu bo tudi priletela na ramo in mizo, kjer se bo posebno rada igrala z raznimi drobnimi stvarmi.
Učljivost in nadarjenost govora skobčevke razvijamo samo na osnovi sistematičnega govorilnega pouka, pri čemer bo pravi začetek merodajen tudi za naprej. Priporoča se, da začnemo s poukom,
V splošnem je ukrotitev skobčevke predpogoj, da se nauči govoriti, kar pa je odvisno predvsem od dveh pogojev:
1.	Upoštevati moramo, da je mala papiga živo bitje z zelo individualnimi nadarjenostmi. Vse nimajo iste »inteligence« ali iste sposobnosti za govorjenje. Kakor pri vsakem živem bitju so tudi v tem oziru velike razlike. Večkrat se zgodi, da kaka papiga že po nekaj dneh postane zelo krotka (brez posebnega prizadevanja učitelja) in kmalu govori prve slišane besede. Druge zopet ostajajo plašljive, kljub dolgotrajnemu trudu in dajo od sebe samo svoje naravne glasove. Na žalost se obnašanja mlade skobčevke ne more
poznati vnaprej. Prodajalec zato ne more biti odgovoren, če slučajno dobimo manj »nadarjeno« ptico.
2.	Najbolj pomemben je za uspeh govorjenja gojitelj sam. Tudi nobena, za to posebej pripravljena hrana ne bo izvabila besede, če se gojitelj oziroma učitelj ne bo zadostno in primerno pobrigal za svojega učenca.
Iz teh dveh vidikov bom v sledečem opisal način pouka papige, ki mora biti sama v kletki in v prostoru. Tudi slišati ne sme svojega sovrstnika. Kanarček ali druge sobne ptice jo sicer le malo motijo, vendar je najboljše, če ne sliši drugih ptičjih glasov. Čim
čim se je ptica navadila na svojo kletko, vendar še ne leta prosto po sobi. Za privajanje na kletko je važno, da ptica ni več plačljiva pred svojim gojiteljem. Popolnoma zgrešen je vsak trud učenja, če ptica še ni privajena kletke in še divje leta v njej. V tem slučaju jo pustimo še 1 do 2 dni in delno pokrivamo kletko, da se hitreje in bolje privadi. Brezuspešno bi bilo učenje, če je papigica že starejša in je doslej živela med vrstniki v večjih leti-ščih.
Pouk ni vezan na določen čas! Kmalu bomo ugotovili, kdaj je naj »učenec« razpoložen za učenje, in pripravljen, da sede na prst. Najprej bomo izgovarjali samo eno besedo, in to je običajno njegovo bodoče ime, ki naj bo lahko izgovorljivo; tako ime je na primer Mihec, Janez, Pikee, Piki in slično. Ena in ista oseba je v začetku pouka bolj primerna, kot več družinskih članov, ki vsi naenkrat in z raznimi besedami nagovarjajo papigico. Tekom časa bo skobčevka imela še majhen besedni zaklad, pa jo potem ne bo več motilo govorjenje večih ljudi. Nasprotno — izkušnja je pokazala, da jo mnogo glasov potem celo spodbuja h govorjenju ali oponašanju. šele takrat, ko bo izgovorila prvo besedo, jo bomo naučili še druge. Ne poizkušajmo ptice za vsako ceno hitro in čim več naučiti! Potrpežljivost in mirnost učitelja sta važna za uspešen govorni pouk.
Med poukom jo ne sme nihče motiti. Zaradi tega ni priporočljivo, da vadimo več mladih ptic skupaj. Tudi že govoreča skobčevka ni primerna, da bi prenašala svoje znanje na mlado ptico. Pogosto se namreč zgodi obratno; starejša ptica se bo ponovno navadila naravnih glasov in sčasoma popolnoma pozabila govorjenja.
Ce je glas učitelja visok ali nizek, ženski, moški ali otroški ni važno; važna je samo enakost in jasnost izgovarjave! Tudi pri daljšem stavku izgovarjajmo posamezne besede razločno, da jih bo potem tudi ptica čim bolj jasno ponavljala. Vedno moramo pomisliti, da je govorjenje papigice samo posnemanje naučenih glasov.
Vzroki nespečnosti
Velikokrat slišimo ljudi, ki tožijo, da ponoči ne morejo spati. Nekateri ljudje težko zaspijo, drugi imajo rahel spanec, tretji se zgodaj zbudijo in redkokdaj ponovno zaspijo. Potem ni nič čudno, če danes ugotavljamo, da vsak drug človek slabo spi.
Kaj je to — spanje?
Dokončni odgovor na to enostavno ' vprašanje še do danes ni nihče dal. V živčnem sistemu ljudi in živali obstajajo regulacijski centri, ki upravljajo z budnim stanjem in spanjem. Namen spanja je v tem, da človeški organizem počije. V času, ko človek spi, njegove telesne funkcije delajo z zmanjšano močjo in si s tem nabirajo novih moči za naslednji dan.
Veliko ljudi misli, da je najboljše sredstvo proti nespečnosti jemanje uspavalnih tablet, ki omogočijo, da človek zaspi. Vendar naj bi bilo to sredstvo zadnji ukrep, h kateremu se človek zateče v slučaju nespečnosti. Namen tega sestavka je predvsem v tem, da nakaže vzroke nespečnosti in ukrepe, ki te vzroke odpravljajo.
PRAVILA ZA DOBRO SPANJE:
L Ne pozno večerjati! Po možnosti naj bo večerja na mizi vsaj 2 uri preden gremo spat. Hrana naj bo lahko prebavljiva: mleko, zelenjava, sadje, nikakor pa ne fižol ali mastno meso. Če prepozno večerjamo, povrhu vsega pa se najemo še težko prebavljive hrane, ponoči ne bomo dobro spali. Kolikokrat slišimo, da ljudje pravijo, kako jih ponoči tlači »mora«. Vzrok je največkrat nepravilna in preobilna prehrana. Zapomnimo si torej! Zvečer moramo zgodaj večerjati in to lahko prebavljivo hrano, zjutraj pa naj bo zajtrk bolj obilen.
2.	Prostor, kjer spimo, naj ne bo pretopel in biti mora dobro prezračen. Najboljša temperatura za spalnico je 14 do 16° C. Okno naj bo ponoči odprto, vendar ne v bližini postelje. Lahko je odprto okno v sosedni sobi, odpr-ta pa pustimo potem vrata, ki delijo obe sobi.
3.	Neposredno pred spanjem se umijmo z mrzlo vodo. Najbolje je 2 do 3 minute namakati noge v hladni vodi. To je izvrstno sredstvo za spanje.
4.	Eno do dve uri pred spanjem je koristen majhen sprehod. Dovolj je samo četrt ure; pri tem je treba globoko dihati.
5.	Žalost in skrbi ne smemo nositi v posteljo. Če bomo v postelji mislili na skrbi, ki nas tarejo, zanesljivo ne bomo mogli zaspati. Prav tako je zgrešeno, če zvečer v postelji beremo napete kriminalke.
6.	Nočna odeja mora biti dovolj dolga in široka, da je vso noč ne lovimo po postelji. Pižama mora biti dovolj velika, da nas ne tišči. Najbolj zdravo je, če človek leži gol.
7.	Potrebno je dovolj spanja. Do 50. leta starosti 8 ur, od 50—60 leta 7 ur, nad 60 let pa je dovolj 6 ur spanja.
Verjetno ni človeka, ki ne bi imel neke stalne navade v času, ko se odpravlja spat. Te navade izvirajo še iz otroških let. Otrok mora vsak dan ob istem času v posteljo, imeti mora posteljnega prijatelja; to je običajno medvedek ali punčka in potem mamin poljubček za lahko noč. Ta ceremonial pa je lahko za odrasle ljudi kaj različen. Nekdo se mora v postelji nekajkrat obrniti, da lahko zaspi, drugi mora prelistati časopis ali nekaj strani knjige, tretji ne more zaspati, če ne pokadi cigarete ali popije nekaj pijače itd. Tudi te navade vplivajo na to, da človek lažje zaspi.
Še prav posebno pa je potrebno spanje otroku. Naši otroci pa imajo razne »muhe«. Največkrat želijo, da bi šli čimpozneje spat, takrat kot očka in mamica. Na žalost se ta želja ne more vskladiti Z zdravstvenimi potrebami otroka. Zaradi tega je ponavadi pri otrocih veliko solza. Sebi in otroku pa lahko prihranimo mnoge neugodnosti, če otroka navadimo, da gre vsak dan ob isti uri spat. Nikoli pa otroku ne smemo zagroziti, da bo šel za kazen spat, ker je naredil določen prekršek. Če bomo tako postopali, bo otrok mislil, da je spanje kazen, potem bomo pa res imeli problem, kako ga spraviti spat. Ko gre otrok spat želi, da mamica še malo posedi pri njem in se z njim pogovarja. To željo otroku moramo izpolniti! Povejmo mu kratko pravljico in otrok bo potem veliko bolj mirno zaspal. In koliko mora otrok spati:
dojenček	13—16 ur	7— 9 let	10—11 ur
2—4 leta	12—15	ur	10—14	let	9—10	ur
4—6 let	11—13	ur	15—19	let	8— 9	ur
Otrok ponavadi spi bolj »globoko« kot odrasli. Toda tudi spanje otroka lahko motimo, če smo nepazljivi. V sobi, kjer otrok spi, ne smemo glasno govoriti, niti poslušati radio ali gledati televizijo. To zelo zmanjša intenzivnost spanja pri otroku.
Na intenzivnost spanja imajo velik vpliv tudi sanje. Tisoče let so bile sanje za ljudi nekaj skrivnostnega — nadnaravnega. Šele v novejšem času so strokovnjaki razvozljali tudi to skrivnost. Prišli so do naslednjih ugotovitev:
1.	Vsak človek sanja. Globoko spanje brez sanj se vsako noč prekine z nekaj krajših obdobij sanj.
2.	Ko se človek prebudi, se ne more spomniti večine svojih sanj. To je dobro, ker samo tiste sanie, ki ostanejo v podzavesti in se jih mi ne zavedamo, opravljajo prirodno funkcijo sanj, kot »odvoz smeti iz možgan«.
3.	Če človeku onemogočimo, da bi sanjal, lahko duševno zboli. V takem primeru bi najprej nastale spremembe v osebnosti človeka, če pa bi se s poizkusom nadaljevalo, bi tak človek tudi telesno zbolel. To so pokazali tudi poizkusi na živalih.
4.	Ko otroci spijo, sanjajo 50% svojega spanja, medtem, ko odrasli ljudje sanjajo le 20—25% svojega spanja.
5.	Strokovnjaki menijo, dg. se v teku dneva v centralnem živčnem sistemu nabere neka škodljiva substanca, ki se s sanjami odpravlja.
Če smo z navedenimi ugotovitvami izgubili delček romantike, ki jih včasih povzročajo lepe sanje, je vendar dobro da vemo, da sanje niso nič drugega, kot smiselni regulatorji v naših možganih, ki skrbijo za naše zdravje.
Na kraju še nekaj o tem, kakšna naj bo postelja. Običajno kupujemo posteljo samo enkrat v življenju; zato je pametno pomisliti, kakšno posteljo bomo kupili, ker bo od tega v veliki meri odvisen naš nočni počitek. Za osebe srednje višine mora biti postelja široka 1 m in dolga 2 m. Za osebe, ki so višje od 1,85 m, mora biti postelja široka 1 m in dolga 2,2 m. Bolje je, da so žimnice mehkejše, ker trda ležišča pritiskajo na krvne žile in ovirajo cirkulacijo krvi po telesu. Kadar je temperatura sobe 14 do 16° C, ni priporočljivo, da imamo na sebi preveč odeje. Odeja naj bo tako lahka, da jo na sebi komaj čutimo.
Ker v postelji preživimo eno tretjino svojega življenja, se prav gotovo izplača vložiti malo več truda pri nakupu udobne postelje. Temu problemu pa se posveča zelo majhna pozornost, ker se v nasprotnem primeru ne bi moglo zgoditi, da se postelje povsod na svetu grajene vodoravno, kar je za pravilen položaj telesa pri spanju slabo. To še posebej velja za starejše ljudi, ki imajo žimnico pri nogah radi nekoliko dvignjeno.
Iz zgoraj navedenih vrstic je vidno, da je priprava na spanje zelo važen faktor, ki v veliki meri vpliva na to, kako se bomo počutili zjutraj, ko bomo vstali in kakšne volje bomo ves dan. F. D.
Zahvala
Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujeva sindikatu in sodelavcem za venec in izrečeno sožalje. Vsem, ki so jo spremili na pokopališče — lepa hvala.
Ana in Justina MALI
Košček narave v našem stanovanju
(Nadaljevanje s 7. str.)
Tudi kot posnemovalci raznih šumov (žvižga, petja raznih ptičev, škripanja vrat idr.) so skobčevke pravi umetniki in večkrat presenetijo s takimi glasovi.
Glede prehrane skobčevke naj še dodam:
Klična zrnca so posebno pozimi dobro nadomestilo za zelenjavo. Ovsena zrnca damo v majhno vrečico iz blaga in dobro pomočimo v mlačno vodo, potem pa jo obesimo v popolnoma temen in topel prostor. Po 2 do 3 dneh vzklijejo iz zrnc rumenkaste klice, ki pa ne smejo biti daljše kot 1 do 2 cm, ker imajo taka največjo hranilno vrednost.
Lahko vsadimo tudi malo prosa v cvetlični lonček in že po nekaj dneh lahko izpulimo kalčke ter jih damo papigici kot poslastico. Tudi bari je primeren za klitje. Damo ga za 2 do 3 dni v visok kozarec z vodo in postavimo na toplo in temno mesto. Po dveh do treh dneh se pokažejo na zrnih rumenkasti kalčki, ki jih naša ptica posebno rada je.
Za večja vzgajališča se priporoča, da rastlino »kurja očesa« (ze-lenolistnata plezalka z belimi cveti) nasadimo s korenino v majhen ploščat leseni zabojček, ki ga pre.
pnemo z žično mrežo. Pri primernem zalivanju bodo rastline kmalu zrasle skozi mrežo, pa jih skobčevke lahko kar same oglodajo do mreže. Ker ta rastlina hitro doraste, je na razpolago vedno sveža zelenjava.
Spremembe v prehrani so priporočljive. Kot glavna hrana pa naj ostane vedno proso vseh vrst. Mlada krotka skobčevka si bo kmalu sama sestavila svoj jedilnik: krompir, kruh, meso, kislo zelje, torej skoraj vse, kar je dosegljivega. Med papigami so slacL kosnedneži, ki si izberejo za najljubšo jed tako, ki sploh ne odgovarja njihovim življenjskim potrebam. Zato moramo paziti, da skobčevka ne poje kaj takega, kar bi bilo zdravju škodljivo. Najbolj zanesljivo je, da je ne pustimo preveč v kuhinjo ali na. pogrnjeno mizo.
V splošnem je važno, da skobčevke svojo glavno hrano redno dobivajo. Ker zrnojedci ne brskajo kakor perutnina, lahko poginejo od lakote pri polnem lončku hrane, če zrnca niso razpihana, če so pokrita z lušinami.
Glede količine hrane ni treba skrbeti, da bi se ptica preveč najedla, ker sama ve, kdaj in koliko potrebuje.
M. S.
Kako igrati tarok
(Nadaljevanje s 6. str.) največji seštevek. Če imata dva igralca isti seštevek, zgubi tisti, ki ima več vzetkov (Štihov) ali več igralnih kart. če ima igralec, ki zgubi, v seštevku 35 ali več, potem plača dvojno. Višina plačila je zopet stvar dogovora. Posebnost te igre pa je, da se štiri naslednje igre zaračunava dobitek ali izguba dvojno!
UJETI MOND
Monda ujamemo s škisom. Če monda pustimo v talonu, potem to ne štejemo kot ujetega. Lahko pa monda ujame tudi pagat, in to tedaj, če pade vsa trula v enem vzetku (Štihu). Vzetek je potem od tistega, ki je dal pagata.
KONTRA, RE, SUB in MORD
Kadar igramo (to sem že omenil) lahko damo tistemu, ki igra — kontro, ki jo ali sprejme ali pa jo da nazaj in to pomeni RE, ki ga ostala igralca sprejmeta ali pa dasta zopet kontro nazaj, kar pomeni SUP; tega zopet igralec sprejme ali pa izkoristi zadnjo možnost — MORD. Razumljivo je, da šteje KONTRA dvojno, RE štirikratno, SUP osemkratno in MORD šestnajstkratno osnovno igro.
To bi bilo za začetek res dovolj. Če bodo kakšne nejasnosti, pa nam sporočite v uredništvo, da vam pojasnimo.
P. G.
Sodeluj I v Tekstilcu •
2. nagradna križanka
Vodoravno: 1. skupek jagod na triti, 6. vršita peciva, 11. hrup, razgrajanje, 12. pripadnik germanskega plemena ob Renu v času Julija Cezarja, 14. vulkansko žrelo, 15. izloček ustnih žlez, 16. grška črka, 18. italijanski pevec zabavne glasbe (Tommy), 19. svetlobni pojav medi nevihto, 20. hoja, 21. ime ameriškega filmskega režiserja Premingerja, 22. glasen izraz veselja, 23. pritlikava pasma 'konj, 24. ime črke P, 25. tropska palma, ki uspeva na Sund-slkih otokih, 26. redka kovina s kemičnim znakom Re, 27. neka v Severni Ameriki meid jezeroma Erie in Ontario, ki pada z znamenitim 49-metrskim slapom, 30. drobec svetlobe, kvant žarilne energije, 31. srbsko moško ime, (scenograf ljubljanske Drame Jovanovič), 32. mesto v .Kvarnerskem primorju, važna luka za 'ladje z razsutim tovorom, 33. na-
slovna junakinja AndersenbNexö-jevega romana (»Sirota. . .«), 34. nit, 36. po izdelovanju preprog znano mesto v jugovzhodni Srbiji, 37. drugo ime za skllon dajalnik, 38. kratica za »veslaški klub«, 40. radioaktivna prvina, surovina za pridobivanje atomske energije, 41. pastirska staja v gorah, 42. uren in okreten sesalec, ki se pretežno 'hrani z mesom, 44. potomec, 45. umetno tekstilno vlakno, 46. večja Slaščica, 47. kratica za »to je«, 48. ribiški kraj v Slovenskem primorju, 49. spojina borove kisline in sode, 50. portugalska kolonija v Afriki, ki se bori za samostojnost, 52. ime francoske filmske igralke Vlady, 53. predsednik avstrijske vlade (Franz), 54. delo in plačilo istega dne.
Navpično: 1. priljubljen ameriški igralec (Carry), 2. latinski iz-
		1	2	3	4	5	\	6	7	8	9	10	L	
	11						\	(2					13	1,
H						8	15					8	16	17
18					8	19					8	20		
21				8	22					8	23			
24		»	8	25					8	26				
	27	28	29					8	50					H
		31					8	32					r	■
	33					8	34						35	\ .
55					8	37					8	8	38	39
40				8	41					8	42	43		
44			8	45					8	46				
47		S	48					8	49					
	50	51						52						H
		53.		......				54					r	■
Pošljite do 15. marca!
raz za razum, pamet, 3. vrsta žita, ki se največ uporablja za živinsko krmo, 4. arabska država z glavnim mestom Kairo, 5. oznaka za deciliter, 6. premična stena na gledališkem odru, 7. prihod v goste, 8. vrsta parabolične antene za brezžične zveze, 9. vzdevek Goethejeve matere (srednji del besede PAJAC), 10. podredni veznik, 11. bebec, slaboumnež, 13. znani škotski zdravnik in pisatelj (Joseph, »Citadela«), 14. vrela voda, 15. fotografija, 17. sovraštvo, nasprotstvo, 19. znana umetnostna galerija v Milanu, 20. ime odličnega francoskega pisatelja Balzaca, 22. najbolj znana ledeniška dolina na severni strani Triglava, 23. sodobni slovenski satirični pisatelj in dramski režiser (Žarko), 25. posrednik, zastopnik, 26. del obleke, 28. prebivalec našega največjega polotoka, 29. letalo, 30. orientalski asket in čarovnik, 32. plin, ki ga uporabljamo tudi v gospodinjstvu, 33. arabska država z glavnim mestom Damask, 34. skupina otokov v Polineziji, 35. žensko ime, 36. dan norčij in zabave, 37. mesto v Teksasu, kjer je bil pred petimi leti umorjen ameriški predsednik John Kennedy, 39. značilna slovenska pokrajina, 41. tokovni odjemnih pri trolejbusu, 42. romana Josipa Stritarja, 43. črna poljska ptica, 45. aktivni kisik z značilnim duhom in močno reaktivno sposobnostjo, 46. angleška konservativna stranka, 48. ime slovenskega pesnika Grudna, 49. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvatskem, 51. oznaka ameriške zvezne države New Jersey, 52. začetnici najbolj iskane jugoslovanske filmske igralke (»Rondo«),
Izžrebani so bili:
Na žalost rezultatov nismo uspeli objaviti v tej številki, bomo jih pa v prihodnji. Izžrebanci pa bodo dobili nagrade že pri izplačilu osebnih dohodkov — 15. marca.
Uredništvo