s*. 194 Wfa10tm iiimimmn mUmIi V Trstu, v H. avgusta 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L pooMMk vttk d« ■^liaj Ur 4»i*vo< sv. " a***" L m DoM^t s* poiMfftfo ure<*r m M a»ieim|n, »okopaše M M|K L T. .Imumt H^^oll^- in esto leto L MBttv« MHteo 5 br va<£ — T«lf|«ri^B#tv» ia uprav« It 11-1». ___ --- Posamezne ite vitke v Trstu in okolici po 20 cent _ O (lesi se rafiufl^D v Sirokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cen«, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarnih zarode* mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utie«' sv. Frančilka Asttkega Stev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-31 Sporazum«JugosM in Mi položni Zgodilo se je nekaj ^P?*^?*? fcakor da se je dogodil velik čudež. Z baU kona tiste Perpićeve palače v Zagrebu, te je bila doslej središče in žarišče hrvatskega odpora proti Beogradu, proti edinstvenosti države in proti srbstvu, so na proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva in veliki sokolski slavnosti govorili ogromni množici dosedanji in — kakor se je zdelo ■— nespravljivi nasprotniki: poleg RacHča ministra Ninčić in Maksimović. In besede vse trojice so se harmonično spajale^v ve-lepesem bratstva med dvema plemenoma istega jugoslovenskega naroda. Minister ^a notranje stvari Maksimović je rekel, da je to najlepši dan njegovega življenja. Bratje, ki so bili v sporu med seboj, so se zdruzih zopet v objem, kakor je to želel in napovedoval veliki pesnik Peter Preradovic. Kar vidimo — je vzkliknil minister —t ovenčuje naša prizadevanja za sporazum med brati iste matere! In tisočglave množice so vzklikale navdušeno in s solzo ganoija in radosti v »očesu. Ali se ne zdi to, kakor da se je dogodil velik čudež?! Kako je, kako je moglo priti to veliko čudo?! Minister Maksimović je podal pojasnilo in razlago. Nismo smeli — ie rekel — izgubljati časa s prerekanji. Naše duše so se razumele in združile so se, da ustvarijo eno dušo dvojčkov. Da je prišlo do tega, je bilo potrebno nekaj velikega in vendar majhnega, enostavnega. Poklicani činitelji so se približali drug drugemu, se pogovorili med seboj in ;se spoznali/ Potem so se lahko domenili in so v razmerno kratkem času ustvarili sporazum, kakršen se je še nedolgo temu zdel izključen iz obsežja možnosti. Uverili so se, da jih niso ločevala nepremostljiva navzkrižja v realnih interesih, matrveč le — da rabimo zopet tisto prispodobo — tenka stena nerazumevanja in medsebojnega nepoznavanja. ♦ Mi v Italiji se radujemo na tem «ču-dežu» v prvič zato, ker nas spajajo vezi krvnega sorodstva z doslej razdvojenimi brati na obeh straneh; v drugič pa zato, ker nam način, kako je prišlo do likvidacije perečega srbsko-hrvatskega spora— te ________^ w ^ naj nesrečne j* še zablode na neizmerno ško- |r enco "«Coniere della*Sera» objavlja do obeh strani — da/a tolažbo, ker namL,^ imena: Barvat, Di Stefano Ge-vzbuja vero, da tudi za nas pride zbolj-Lrini Luiffi LuietfL NnlvolUyrd in Silf fvai žanje položaja, lrdno verujemo namreč, da naši sedanji gospodarji spremenijo je aaia deca, zarod naroda, ki je dal človeštvu tako velikega tvorca, s sedanjo uredbo šolstva obsojena na nepopolno kulturno Življenje, na kulturno pomanjkanj« aK celo na kulturno surt. Seveda so vsi ti pojavi spoznanja za sedaj še šibke bilke, ki šele klijejo iz tal in ki potrebujejo nadaljnjega skrbnega negovanja. Vendar so tu. Eppur si mu ove! Poraja se polagoma italijanska slavistika# ki ima pred nemško že razvito veliko prednost. Nemška se posveča skoro izključno le jezikovnemu študiju, dočim se še prav mlada italijanska slavistika hoče uveljavljati kot praktična znanost in spoznavati tudi duševno življenje slovanskih narodo^. O tem priča nedavno izišla italijanska študija o velikem češkem pesniku Machi: «Un poeta romantšco cecoslovacco H. H. Macha» Po pravici pripominja čeeka kritika o tej italijanski Študiji, da bo mlada italijanska slavistika kot taka praktična znanost mnogo koristila svoji domovini. Seveda ne smemo preveč nagliti s svojimi pričakovanji in nadami. Vsekako pa se nam zdi izključeno, da bi taka plemenita stremljenja odličnih kulturnih delavcev ostala brez vtisov na kulturen narod, kakršen je italijanski, m da ne bi prinesla spremembe v njegovo ideologijo o slovanskih narodih. Toda — kakor rečeno — ta proces bo počasen in še dolga bo pot do polnega spoznanja. Po spoznanju pa pridejo — to je naša blažilna vera — boljši dnevi tudi za nas. Stena, ki ločuje, mora pasti, ker kar stremi po kulturi, po splošno človečanskih idealih, ne more ostati sovražno za vedno! Tega ne moreta dopuščati ne logika v duševnem razvoju človeštva, ne psihologija zares kulturnih narodov. Interparlamentarno konferenco v Washta0tonustiii mesto vsled silne vročine. Tudi po-emike med fašistovskimi listi in «Osser-vatore Romano» je nehala. V zadnjih dneh vlada precejšnje zanimanje za interparlamentarno konferenco v Washjngtoinu, ki se bo otvorila 1. okto bra. Nekateri listi so že objavili imena: članov italijanske delegacije za to konfe- na- svoje naziranje in svoje stališče napram naši narodni manjšini, Čim nas bodo bolje poznali. Poleg tolikih drugih poznanih razlogov se navajata — kakor smo že tolikokrat na-glašali — v opravičbo dosedanjega postopanja z našim ljudstvom domnevana nevarnost tega poslednjega za koristi in varnost države in pa kulturna zaostalost Slovanov v Italiji, ki da jih je treba potom narodne asimilacije dovesti h kulturnemu življenju Kar se tiče prvega razloga, kaže primer rešitve srbsko-hrvatskega spora, da je niče v. Tudi o politiki hrvatskega odpora se |e zdelo Beogradu, da so nje cilji nezdružljivi z interesi in varnostjo države. Ko pa »so se približaJi drug drugemu in se prav spoznali, so uvideli, da je bil ta nazor zmoten in v Beogradu je prišlo spoznanje, da so tudi Hrvatje državotvoren element ter da je treba le doseči sporazum, ki bo v okvirju velikega državnega interesa dopuščal zadovoljitev upravičenih zahtev na ^hrvatski strani. Istotako se bodo morali — ftim nas bodo prav poznali — tudi na italijanski strani uveriti, da je vse to, kar mi želimo in zahtevamo za svoje življenje, dopustno in izvedljivo brez nobene nevarnosti, ne za katerikoli interes države, ne za nje varnost. Videli bodo, da naše ljudstvo ni razdevalen element, marveč da se tudi njegova kulturna, socijalna in politična stremljenja dajo zadovoljiti v skladu z interesi države. To spoznanje mora priti prej ali slej. Ta vera naša ni nikaka utopija, prazna vera. Ta naša vera je oprta na dejstvo, da se na enem in najvažnejšem polju mednarodnega snovanja tudi v Italiji že kažejo prve kali stremljenja po spoznanju našega ljudstva in njegovega snovanja na polju vseobče kulture. Tako so na pr. sodelovali najodličnejši italijanski dantologi pri slovenski publikaciji povododi Dantejeve šest-stoletnice — tako sijajni po vsebini in znanji opremi, da bi bila v Čast tudi vsakemu velikemu kulturnemu narodu. Vedno pogostejše seznanjajo italijanski listi svojo javnost z deli naših literatov in prvakov na polju literarnega in umetniškega snovanja. Vse te ocene Cankarja, Meška, Župančiča m hrvatskih in srbskih pisateljev m pesnikov so pravi slavospevi. Tako je P.ri Gosmo v turinski «Stampi» v svoji kritiki O Cankarjevem «Hlapcu Jerneju* spoznal v pesniku* - kakor je ugotovil naš sotrudmk v številki .Edinosti* od 13. avgusta — umetnika in tvorca «Čigar duševno delo sega preko kulturnih mej Si o veni je v duhovne stvaritve velikih mož ki so živeli in delali za ideale človečan-stva». Cosmo je rekel, da je «Hlapec Jernej* knjiga, ki more prenoviti človeka, da »o v nji čustva, ki so univerzalna! Naš sotrudnik je s ponosom zabeležil to visoko priznanje slovenskemu pisatelju in umetniku. Obenem pa se je tudi žalostil radi naših vsakdanjih političnih prilik, ko ,rirri, Luigi Luiggi, NuvoLomi in Sili (vsi -se natorjt); Bastianim, Fasusto Rianchi, Bu-ratti, Giraldoni, Miliani, Olivetti, Cesare Rossi, Sardi, Suvich. Ungaro, Sternbach in Tinzl. Senatorji in poslanci fe zgornje Italije se vkrcajo 16. septembra v Genovi na par-nik «Duilio», senatorji tn poslanci iz južne Ita?Kje pa 17. septembra v Napolju na« isti parmk, ki pristane v tem pristanišču. T>ne 28. dospejo v New-York, odkoder se z vlakom popeljejo v Washington. Na konferenci bo zastopanih 22 držav. Udeleženci si bodo ogledati vso Severno Ameriko, Kanado in Niagarske vodopade. V političnih krogih vlada precejšnje nezadovoljstvo za konferenco, ker nista bili vključeni v program konference točki: vprašanje raedzaveamškth dolgov in izseljensko vprašanje. To nezadovoljstvo je šlo svoječasno tako daleč, da >so nekateri politiki predlagali, naj bi se Italija sploh ne udeležila konference. Spor med Italijo In Afganistanom poravnan Afganistan plač* 6000 fterHngor RIM, 18, Spor, ki je nastal med Italijo in Afganistanom radi umora italijanskega inženirja Piperno, je poravnan. Državni podtajnik za zunanja zadeve Afganistana je predloži! opraviCHo itaKjaaiskemu poslaništvu v Kaftudu. Nadalje je sporočil italijanskemu poslaniku, da je bil odstavljen policijski ravnatelj v Kabukt; poleg tega je poslaniku izročil 6000 šterHngov (oltofc 792.000 italijanskih lir). To zadovoljivo rešitev incidenta je treba pripisovati nepopustljivosti kr. vlade, ki fe> bil« neupogljiva v zahtevi po opravičilu — dasi je upoštevala posebne politične, gospodarske in venske razmere v Afganistanu — ter spravljivosti in prijaznosti afganistanske« vlade. On. Mussolini Je poslal emiru brzojavko, v kateri izraža svoje zadoščenje nad rešitvijo ter želpo. da bi obe državi še na-daife ostali v dobrih odnošapih. (Štefani). tiska v Rimu in ki vsebuje prevratne članke prodaja v Catanzaru in po vsej deželi, jo tukajšnja kvestura icvrštla preiskavo v prostorih bivšega poslanca Ma-stracchija, tajnika maksamattstične pokrajinske zveze. V a^etfovem stanovanju so našli več izvodov omeojene^a Hsta ter več raznih dokumentov, ki pričafo, da je Ma-stracchi organiziral maksimalistično stranko v Kalabriji. Po kratkem zaslišanju na kvesturi fe bil poslanec aretiran in odveden v ječo. ______ Sovjetska. Rusija proti varnostnemu paktu RIM, 18. Sovjetski poslatnik v Rimu Ke-rencev je dal lietu «Epoca* nekaj izjav o politiki sovjetov. Giecife varnostnega pakta in sprejema Nemčije v Društvo narodov je izjavil naslednje: Politični pomen pakta leži v tem, da se hoče preprečiti "vsak^ nadaljne zbližan je med Nemčijo in Russp in da se hoče napraviti iz Nesnčije vojaško vežbališće za oficijelno diplomatično ofenzivo. Nemčijo hočejo prisiliti, da vstopi v Društvo narodov in da obenem prične sovražno delo- Varih na oddihu. Zatrjujejo, da so bila posvetovanja namenjena stremljenju Grške, da se ustanovi nova balkanska zveza in da se obnove svoječasno prekinjena pogajanja med Jugoslavijo in Grško za sklenitev prijateljske zveze. Ustanovitev Slovanskega sokolskega saveza? VARŠAVA, 18. Povodom krasno uspelega zleta poljskega sokolstva so se zbrali ■na povabilo staroste Poljskega sokolskega saveza grofa Zamoyskega v Varšavi delegati poljskega-, čehoslevaškega, • jugoslovenskega sokolstva in v emigraciji se na-hajajočega ruskega sokolstva, da se končajo priprave za ustanovitev slovanskega sokolskega saveza. Ti delegati tvorijo odbor, ki je bil izvoljen lani ob priliki zagrebškega sokolskega zleta z nalogo, da zbere predloge in gradivo za obnovitev slovanske sokolske zveze, ki je obstojala že pred vojno, a so jo vojne neprilike razbile. V temeljitih posvetovanjih, ki so trajala 13., 14. in 15. avgusta je bil dosežen popoln sporazum ter so bila sestavljena pravila novega Slovanskega sokolskega vanje proti Rusiji. Jasno je, da Rusija ne ______ ______ _______ ^ _ more mirno gledati take diplomatske ak-Jgaveza( ki je tcm ustanovljen. Pravila cije. Poslanik je končal razgovor s trdit- ^fo predložena posameznim nacifonal vijo, da Rusija ni preveč navdušena za Dhištvo narodov. Gen. Rodroi i ntMih kmuiali Ni zmagovalca?, ni premagancev BEOGRAD, 18. (Izv.) Današnja «Politika* je objavila izjave, ki tih je podal njenemu dopisniku gen. Bodrero o nettun-skih konvencijah. Italijanski poslanik je sprejel dopisnika na Bledu, kjer se sedaj mudi.. Gen. Bodrero je izjavil: O nettunskih konvencijah Vam ne morem povedati ničesar drugega, kakor to, kar sta povedala dr. Ninčić m on. Museotisi, ker nisem še rmel prilike, da se seznanim z besedilom konvencij. Poudarim naj le, da so konvencije izredne važnosti, ker zagotavljajo dobro sosedstvo med obema državama Radi tega moramo biti in ostati dobri prijatelji Lahko Vam zagotovim, da sem si vedno in povsod prizadeval, da vzdržim ožje prijateljstvo med državama. Glede tega smo veliko napredovali. V teku zadnjih dveh let ni prišlo do nobenega incidenta na meji. Kako je bilo prej, sami veste. Vzrok nezadovoljstva s konvencijami so povzročila napačna poročila o konvencijah, ki ise* osnovane na pošteni podlagi. Tu ni nikakih zmagovalcev in ne premagancev. Vsi se bodo o tem prepričali, ko pridejo konvencije pred skupščino v svrho ratifikacije. Popoln mfr v Beogradu BEOGRAD, 18. (lav.) Danes sta se vrnila jz Zagreba ministra Nikič in Šuperina. V prosvetnem ministrstvu se je vršilo po- m svetovanje ministrov Šuperme, Krajača in , n kasneje bo vsebina francosko-angie-Vukičeviča. V oetalem ni bilo nikakega « nim Savezom v ratifikacijo. Ustanovitev Slovanske sokolske zveze bo objavljena s posebnim manifestom, ki je bil sestavljen po predlogih poljskih in jugoslovenskih deleigatov. Obnovitev zveze slovanskega sokolstva je bila v poljski javnosti pozdravljena z velikanskim navdušenjem. Sveianostl v Porurlu radi odhoda okupacijskih čet ESSEN, 18. Izpraznitev Porurja so me>* ščani praznovali na zelo svečan način. Ob poldne so pričeti zvoniti vsi cerkveni zvonovi. Množice ljudstva so se zbrale na glavnem trgu ki zapele več zahvalnih in dom orodnih pesmi. Župan se je zahvalil v kratkem nagovoru porenjskemu ljudstvu, ki je za časa francoske okupacije prestalo veliko trpljenja in ostalo zvesto svojim voditeljem. Naglasa! je, da pomeni izpraznitev Porurja prvi korak k trajnemu miru. Stične svečanosti so se vršile v vseh krajih Porurj'a, ki -so bili pred kratkim izpraznjeni. Froncosko-onsieikl odgovor bo predan Nemčiji v petek aH v sdboto PARIZ, 18. Agenciia Havas javlja: Fran-cosko-angleški odgovor glede garancijskega pakta ne bo predložen Nemčiji danes ali pa jutri. Franooslca vilada je odposlala vsebino odgovor italijanski in belgijski vladi, da izrečeta svoj parere. Ker pa se predvideva, da bosta Italija in Belgija od^jpvorile šele v četrtek, bo odgovor predložen Nemčiji v petek ali v soboto. God kndjfce Jelene RIM, 18. O priliki goda kraljice Jelene so vsa javna poslopja in mnoge zasebne hiše okrašene z zastavami. Tramvaji in autobusi so tudi okrašeni z malimi zastavicami. Zastopniki oblastev m (kuge u-gledne osebnosti so podati kraljici čestitke. Odgovor Ntnđji in ttjrffjmtsko stailče RIM, 18. Smoči je francoski poslanik izročil ministrskemu predsedniku Museott-niju besedilo načrta za odgovor Nemčiji na noto* od 20. julija o varnosti. Franooslca vlada prosi italijansko za privolenje. Mue-soHni je izrazit svoje mnenje v noti, ki jo je naslovil na francosko poslaništvo. Aretacija bhršatfa socsfafističuega poslanca CATANZARO, 18. Na podlagi brzojavnega obvestila rimska prefekture, da m socifalistfcni lis« «Caiabria Avanti!*, ki se dogodka, ker so skoro vsi ministri zapustiti prestolioo. Ukaz o imenovanju državnih podtajni-kov še nI podpisan. Notranji minister Maksimović ga bo prej predložil ministrskemu predsedniku Paši ću v odobrenje; na-zajgrede iz čehoalovaške se ustavi na Bledu ter predloži ukaz kralju v podpis. Poslanec Dimstri Vuič je vložil interpe-acijo, ker je bil napaden in pretepen v Vojvodini Jutri se vrneta v Beograd Pavle in Stjepan Radić. Zemljoradniki se pridno pripravljajo na congres stranke, ki se bo vršil dne 30. in 31. t. m. Za odpravo voinega stanja med Jugoslavijo in Turčijo BEOGRAD, ia (Izv.) V Beograd je pri spel novi turški podanik šikmed beg, ki ima namen, da uradi diplomatske odnosa je med državama. Jugoslavija namreč ni priznata lausasmeske pogodbe in se nahaja v vojnem stanju s Turčijo od l. 1912. dalje. __ Slavist pni Vondrak umri PRAGA, 18. V Brnu je umri profesor slavistike na temolnji univerzi dr. V. Vondrak v 66. tatu svoje starosti. Profesor Vondrak fe bH svetovno znana kapaciteta v vprašanjih cerkvene slovenščine ter je zaslužen tudi po svoji primerjajoči gramatiki slovanski jezikov. Na brnski univerzi je ustanovil slovanski seminar, ki ga je sam vodil. škega odgovora objavljena v listih. Francoski socUolfstf proti sodelovanja z vlado PARIZ, 18. Kongres socija'Hstične stranke, ki se fe pričel v soboto, sie je izrekel proti sodelovanju z vlado, t. j. proti vstopu socijalistov v vlado. To resolucijo, ki je bila sprejeta z 2210 glasovi, je stavil tajnik parlamentarnega kluba Blum. Za Renaudelovo resolucijo, ki je bila nasprotna tej, t. j. za sodelovanje na vi adi, je glasovalo ie 559 kongresistov. Strašna nevihta v Rusiji Človeške žrtve MOSKVA, 18. V pokrajini Trasbajkal je divjala strašna nevihta. PadaJa je toča debela kakor kokošja jajca. Polja in vrtovi so popolnoma uničeni. Voda je odnesla veliko živine in podrla mnogo hiš. Dva kmeta s'a bila ubita in mnogi drugi ranjeni. Mareike bojitte 100 francoskih bataljonov v Maroku — Abd E1 Krima podpirajo z denarjem Egipčani PARIZ, 18. Medtem ko zatrjujejo neker t eri listi, da Abd E1 Krim organizira ofenzivo v španski coni, prihajajo iz Maroka poročtia, ki pravijo, da se število ubežnikov med rifanskimi četami čimbolj množi. Med Rifanci je zavladal vsled utrujenosti splošen odpor proti nadaljevanju vojne. «L'Echo de Paris» pile, da bodo Francozi koncem avgusta imeli v Maroku 100 bataljonov vojakov. Od teh bo razvrščenih v bajni črti 72. Ostanek, to je 28 bataljonov, bo služil kot rezerva. Spričo teh vojaških sil se lahko trdi, da bo maršal Petam pričel splošni napad začetkom 'septembra. PARIZ. 18. cMatmov » dopisnik v Tazi javlja: Abd E1 Krim je dobil v zadnjem času po neznanih poteh veliko množino orožja in streliva. Gotovo je tudi, da ne primanjkuje rifanskemu vojskovodji denarnih sredstev. Začetkom sovražnosti mu je prinesla neka podmornica 28 milijonov ;pesetas. Muslimanski Egipčani ga stalno podpirajo z denarjem. Francozi niso sklenil! miru z Druži Vprašanje francoskih ujetnikov BEYRUT, 18. Nekateri listi so poročali, da je bil med Francozi in Druži sklenjert mir. To ne odgovarja resnici. Pogajanja, ki so se pričela z Druži, so se tikala le vprašanja ujetnikov, ki so jih Druži 'vrnili danes predpoldne. Agencija Havas je prejela iz Beyruta: Druži so vrnili francoskim oblastim 40 ujetnikov. Vesti o uporu beduinskrh plemen tn senegalskih vojakov so brez vsake podlage. Vele protliiMe demonstracije na Mm Spopad s policijo — Več oseb ranjenih Demonstracije organizirali hackenkreuz~ lerji DUNAJ, 18. V znak pretesta proti sio-nističneiuu kongresu so napovedali nemški nacijonalisti, hackenkreuzlerji in krščanski socijalisti za sinoči veliko zborovanje na trgu «Svobode», toda policija je1 prepovedala to manifestacijo. Prepoved je povzročila veliko ogorčenje med pristaši navedenih strank. Ves dan so se širile po mestu govorice, da nameravajo hackenkreuzlerjl izrabit? napeti položaj in napasti vladno poslopje. Številne židovske trgovine so bife danes zaprte, ker so ie lastniki bali izgredov.. Ob 19. uri so se zbrale velike množice demonstrantov na Ringu, Čeravno je policija razpolagala s številnimi oddelki, ni mogla razpršiti demonstraauov, ki so prepevali nacionalistične pesmi in vzklikali proti Židom in vladi. Računa se, da je bilo zbranih na navedenem mestu nad 10.000 oseb. Nastopili so tudi govorniki, ki so bodrili demonstrante k napadom na Žide. Radi splošnega* vrvenja je moral tramvaj v središču mesta prekiniti vožnjo skoraj dve uri. V bližim univerze so demonstranti napadli policijo s kamenjem. Već oseb je bilo ranjenih. Oddelki hackenkreuzierjev so nato odkorakali v Leopoldstadt, kjer biva nad 100.000 Židov. Ker so našli vse dohode v židovski okraj zabarikadirane, niso mogli izvršiti nameravanih napadov na Žide. Hackenkreuzfcerji tn njihovi pristaši st» napovedali tudi' za jutri proti židovske demonstracije. Poplava na Japonskem 10 milijonov škode v Nogoji TOKIO, 18. Nove povodnji so povzročile v Nagofi 10 milijonov jenov škode. Število človeških žrtev je dosedaj neznano. DNEVNE VESTI Izprtja 50000 tekatihuh delavcev na PRAGA, 18. Med češkimi tekstilnimi tovarnami in njihovim delavstvom je izbruhnil konflikt. Z utemeljitvijo, da so delavci pričeti protepogodbeno stavko v tovarni RobA6ek v Chocnu. je «Zveza tekstilne industrije* sklenila odpovedati delavstvu deio v vseh čeho»k>va*kih tekstilnih tovarnah. Odpoved je bila izročena v soboto ter za 29. avgust. S tem dnem bo izpetih oksog 50.000 tekstilnih de lavcev. PRAGA, 16. V prsti* potttičmh krogih so racHms« razne vaset o konferencah, ki so bde zadaje dni v Karlovih Va rik. Zuoaa* iiihiklin dr. Beneš m poaetil jugoslovenskega premier)* g. NJkofo Pa-šića ter se i ajto salo dolgo posvetovat Tem posvetovanjem fs po aekem poročilu prisostvoval četo nper ldsat republike Ma* saryk, (d ia dej Časa biva v Karlovih Poljedelsko is industrijsko zadniolSivo V RUSIJI Ob polovici sedanjega gospodarskega leta )e imelo sovjetsko zadružništvo okoli 46.000 oajraznovrstnej&ih zadružnih organizacij. Organiziranih je bilo v nj,ih okolo 4,000-000 poljedelskih ekonomij, to je: 20% od vseh. Seveda so te organizacije ka, nedovršene. Oblike in vsebina teh organizacii se kažejo ravno v ajih raznovrstnosti, ki je v neki meri odsev {»edinstvenosti poljedelskega gospodarstva in njegovih naravnih in kulturnih pogojev v vsej sovjetski Rusiji. Med temi 46.000 zadrug moremo najti najenostavnejše oblike priprostih skupin, ki vodijo elementarno operacijo medsebojnega izmenjevanja, in pa prodajalne društva, ,ki izvajajo samostalno izdelovanje poljedelskih produktov in čim več kolektivne poljedelske ekonomije. Kosmati obrat za prošlo go spodarsko leto je iznašal okoio 74QoSo,600 rublje v. OtJ tega ;e izvoz v inozemstvo iznašal 25,000.000 rabljev. Produktivni značaj poljedelskega zadružništva se iaaao kaže toliko v organizacija okolo 20,000 kolektivnih gospodarstev, kolikor v poljedelskem delu, Začetkom leta 1925. j« imelo to zadružništvo okolo 15.000 industrijskih podjetij, pri katerih j« prvo produkte izdelovalo okolo 50.000 delavcev. Vendar sepoložaj kolektivnih ekonomij stalno slabša. Mnogo starih likvidira, da odstopi mesto zopet novim. Industrijsko-produktivno zadružništvo napreduje postopalo. Razlogi za to so v vedno večjem povpraševanju in v ku-pov&Ini zmožnosti tržišč, v znižanju davkov ia v znatno ugodnejših pogojih za individualno izdelovanje in podjetnost. Financije t na sposobnost industrijskega za- družništva je razvidna iz stanja njegovih cen-tra4nih organizacii. Tako j« centrala zveze Cseruske kovinske industrije imela 1. oktobra 1924 bilanco v višini 6.4S8 000 rubiiev; 1 aprila 1925 že 7,618.000 rubljev. Centrala zveze za izkoriščanje gozdov 1. oktobra 1924 v višini 6,200.000 rubljev, a 1. aprila 1925 6,569.000 rubljev. Trgovska aktivnost industrijsko-pro-duktivnega zadružništva se kaže tudi v po-rastku obrata v ćasu med 1. januarja in 1 oktobra l. 1924 in od 1. oktobra tega ieta do T aprile 1925. _ —- Imendan kraljice Jelene. Vfceraj je Nj. V. kraljica Jelena praznovala svoj imendan. Ob te; priliki so bite na javnih poslopjih in uradih kakortudi na nekaterih zasebnih poslop ih razveiene zastave. Kr. komisija za upravo tržaške pokrajine je odposlala kraljici voščilno brzojavko. — Nobene spremembe aa tukajšnjem »ugo-•lovenskem koasnlatu. V nasprotju z našo včerajšnjo vestjo o imenovanju novega jugoslovenskega generalnega konsula v Trstu smo zvedali iz najverodostojpeišega vira, da g. Du-iaf ^P®110^, sedanj jugoslovensk* gene» ratoi konsul v Trstu, ne zapusti svojega mesta, m da niso sploh v teku nikake spremembe v oaobju tukajšnjega jugoslovenskega konsula ta. G. Cvijetiša, ki se ga fe imenovalo v omenjeni vesti, je bil imenovan za jugoslovenskega konsula v Pireju- — *^k>vice» tapiaB|fns. Tudi zadnja številka «Novic» je bila zaplenjena, in sicer zaradi uvodnika «Naftim Čitatel;ero» in pa zaradi članka med dnevnimi vestmi pod naslovom Hud udarec za tržaško učiteljstvo». Tako so «No-vice» Že petifi zaporedoma zaplenjene. »EDINOST V Trstu, dne 19. avgusta 192». rasredni izpiti 24. avg-usta, vpisovanje s« bo Izvršilo 1.. 2., 3„ septembra« K vpisu mor* prinesti vsili učenec lansko letno izpričevalo, Spreiemni izpiti za I. razred bodo 5. septembra. — Z bcoAapke univerze. V poletnem semestru je bilo na beograjski univerzi vpisanih 5645 slušateljev, med temi 1345 ženskih. Posamezne fakultete so imele slušateljev: pravna fakulteta 1602, filozofska 1481, tehniška 1465, medicinska 828, poljedelska 196 in teološka 71. DruitveM vesti — Zastopnike šentjakobskih društev, katera uporabljajo prostore na stari policiji, vabim, da se nocoj točno ob 21. uri udeleže zelo važne seje radi nadalj-njega reda v uporabi društvenih prostorov. — Upravitelj. — S. D. Adria. Danes važna odborova seja ob 20.30 pri Sv. Jakobu. Iz tržaškega življenja Janežit Emilija (Trnov o-Bi-Pavla (Vipava). Osem jih je — Ka L dr*. tfanazifi t Ljubljani se priCno! tar Srečko {Sveto na Krasu), GodinaVida (Sv. Ivan pri Tnfai), " strica) in Lekarn padlo, ostali imajo jesenske izpite Novim gdč. učiteljicam in g. učiteljem želimo v novem stanu vse najboljše in mnogo uspe-hovi — Dmfrfcl faUbdki t Gorica. Včeraj opol-dne je prispelo na mnogoštevilnih korjerah iz Trsta ▼ Gorico 400 člaaov dunajskega društva «Kunst und BildiuigssUlle*, ki se nahajajo na naučnem potovanju no Italiji. Popoldne so si dunajski gosti ogledali mesto in bližnia bojišča iz poslednje svetovne vojne, nakar so se zvečer vrnili v Trst« odkoder bodo nadaljevali svoje potovanje v Benetke. Okoli 15t ure je korijero, v kateri se je vo- Tr- strojevodju znamenje, da naj ee dvigalo ustavi« kar je slednji, ki je čutil, da se je nekaj izrednega zgodilo, tudi takoj storil Med tem pa sta padali trupli nesrečnih rudarjev v globočino kakih 280 metrov. Truplo Antona Moravca je priletelo na dno jaika strahovito razmesarjeno; posamezni deH telesa so se nahajali skoro po celem jašku. Rudar, ki je porival vozičke rude na enajstem polju omenjenega jaška na dvigalo, je videl, kako je priletelo razbito truplo na dno. Sprva so mislili rudarji, da je le Moravec ponesrečil; pozneje, ko so zvedeli, so bili triffe skupaj, je vodstvo rudnika odredilo, da se iščeta Se ostala dva rudarja. Podalo se je nekaj rudarjev v jašek, kjer se je nahajalo dvigalo in na dvigalu so ludKi Fer-jančiča v nezavesti in popolnoma prestrašene-zilo 27 dunajskih izletnikov, doletela na Tr- ga. Ko so ga spravili iz jafkaoin s« je nekoliko žaski cesti huda nezgoda, šofer,' ki je vodil zavedel, so ga odnesli domov, ker vs2ed pre-krr'iero, se je hotel umakniti n-ekemu drugemu slanega strahr — ni mogel hoditi; sicer se ' ' t toda zavozil je preveč v stran, mu ni razen pa. prask zgodilo nič hudega, tako zadnje kolo zdrsnilo v obcestni ja- Tretjega rudarja, Villerja, so našli nekoliko rek, globok kadkih 80 cm. radi česar se je težka j pozneje več metrov pod dvigalom mrtvega; vi-korijera prevrnila. Pri tem so bile tri izletnice i sel ie na neki traverzi. Pri padcu je dobil _Tragičen samomor brezposelnega delavca, : raniene; 24-let©a uradnica Ana Funke iz Du- j več hudih ran, smrt je nastopila gotov« takoj. Včeraj ahitraj je neki pomorščak, ki je veslal )* lomila desno nogo v stegnu, 52-letna ko je s sredino života priletel na traverzo in s čolnom ob pomolu Santorio, zapazil tik bre- i zasebnica Leopoldina Rosenberg, tudi Dunaj- ; obvisel. Trupli nesrečnih žrtev lastne nepre-ga kaka dva metra pod vodo velik podolgast {čanka, je zadobila razne poškodbe na trebuhu, vidnosti sta bili odnešen« na njih dom ter nato predmet, ki ga je po natančnejšem ogledovanju ozdravljive v kakih 8 dneh, 32-letna zasebnica v nedeljo popoldne ob velikanski udeležbi spoznal za moško truplo Mož je obvestil o i Josipina Heese iz Grat.korna na Štajerskem, ; ljudstva odneieni na pokopališče k sv. Križu, stvari nekatere člane veslaškega kluba « i« nenevarno pobila po desni nogi. Pone- ; kjer sta bili položeni k večnemu počitku. To- čol- i srečenke so bile prepeljane z »ltemi avtomobili ! liko nesreč kakor letos se v jiašem rudniku že potegnil -Zelenega križa« v bolnišnico v Trst, kjer sta ! dolgo ni zgodilo, saj eo v manj kot enem letu Utopije- bili Funkova in Rosenbergova obdržani, dočim J smrtna ponesrečili štirje npdaifi. Naj bi bil ta mož, ic Heesova mogla oditi. slučaj v svarilo našim mladim radarjem ki ta- visei — Gorica. (Odhod gpriške#t podor^ekU ko radi vsled nepremišljenosti postavljajo svoje .. fivl enje v smrtno nevarnost. — Goetovanfc Sentjsknhato CiUhdoe v Idriji. Dne 15. in 16. t. m. so nam pripravili tržaški ki so bili poklicani na lice mesta, niso našli pri j letT'nSST k^ajih prebivajočirbi'vši koprski in j gostje dva prav W večera.^Idriji gredo utopljencu nikakih osebnih listin, ki bi omo- ! sežanski podprefekt Di Sum. j rad, v gledališče, zlseti če se ,rm nudi ka, do- gočili njega identificiran*. Šele pozneje, ko je! Kot vsak podprefekt, podrejen prefekturi, j brega. m v tem fiučaju s« niso varali bilo trupk) že prepeljano v mrtvašnico mestne 'tudi sedaj odhajajoči, ni mogel, iz sebe samega, 1 ^ pjvi večer je bilo ^edakšče napolnjeno, bolnišnice, je prišla tja neka ženska, ki je spo- vtisniti obmejni politiki v naš h kra* svojega, Z napetostjo je sledilo obe nstvo razvoju Bern-znala v utopljencu svojega moža, 60-letnega njegovi osebnosti odgovarjajoče^- pravca Bil s.e nove orame «Tat*. k so }o podah Trzacani brezposelnega Melhiorja Della Vedova, sta«, v | je pač podprefekt po milosti viaemskega pre- res izborao. Zlast, v H. dejanj »ta pokazala uL Petronio št. 9- Povedala je. da je mož radi I fekta in še dalje notranjega ministra. V Istri, J gdč 5>tepanč*eva in goepod Terfrič vse- «Adritico», ki so se ravno odpravljali Dom na morje, in z njihovo pomočjo je utopljenca z dolgim kavljem iz vode nec, približno 60-leiien, borno oblečen ie imel noge zvezane, na vratu pa mu je _ na močnem motvozu kamen. Truplo je bilo še marchese Dt Suni), Robatemu, zapeve zelo dobro ohranjeno, iz česar se je dalo skle- mu, naravnost * rasističnemu* Nicoiottiju } pati, da n: bilo dolgo časa v vodi. Orožniki, ' sledil, samo za par mesecev, uglajeni ter že več hude nevrastenije, ki ga ie že delj časa mučila, j v koprski okolici je bil mnogo hujši in ostreši stransko globoko umevanje svoje vloge, pogostoma tožil da je sit življenja Predsinoč- z našimi sobrati kot tu tti- ravno toliko privedli tudi brezposelnost in beda. | jevih: Ver" e po deželi, bil ves poln blago-— Po groznem zločinu na Montebellu. Straš- hoinega .• . i^aja ter še blagohotnejSih obljub ni umor na Montebellu, o katerem smo včeraj čisto navadno lokalno-materijainega značaja, obširno poročali, je še vedno zavit v tajnost. Kar se pa glavnega vprašanja tiče, položaja ' nas kot »arodne manjine, tega seveda ni niti izdaleka za p*čtco na® v pHlog IzboHM. V Aoiton Ivanov, ki je močno osumljen kot glavni krivec, je bil ponovno zaskSan. toda mladenič vztraja odločno pri trditvi, da je nedolžen. Zagovarja se. da s>e je usodni večer kmalu zopet vrnil domov ne da bi našel Russicha; po?em _____, za pteico nam v _ _ _ tem o žiru so se nadaljevale zaplembe na Go- ijfro, Rainrund pa s svojo odločnostjo, prež-'o z bolestjo ljubečega očeta Izabela bila _ upolnoma na mestu, ljubka in pr'^rćaa. Izvrstno je učinkoval deteiktiv s svo;o premišljeno igro. Igralci so bil£ ponovno živahno akla-mirani. Čestitamo tudi g. Stroku na sk*feni in globoko zamišljali retfy. Motilo je le mestoma pretihe in tudi pre vaje moškega šolskega naraščaja. 2. Proste vaje ženske dece. 3. Proete vaje obrtnega naraščaja. 4. Proste vaje članov. 5. Proste vaje članic. 6. Orodna telovadba članov, 7. Skupna skupima. — Po telovadbi srečolov in ples. Vesti iz Istre — I« Kodne. Dne 23. 8. 1925 priredi pevsko in bralno društvo «Venec» veliko vrtno veselico s petjem, koncertnimi komadi, šaljivimi .prizori itd. V vrtv * Frana Dobrila se za isti dan preskrbi e vična razsvetljava. Poslano*) IZJAVA. Podpisani obžalujem, da sem dne 10. t. m. brez povoda in neupravičeno razžalil g. Joaipa Križmančiča iz Bazovice št. 140 ia v znak zahvale, da ne vloži proti meni kazensko tožbo, darujem Šolskemu društvu v Trstu L 50.—. (604) Bernetič Ivan, Bazovica št. 134. ABSOLVENT italijanske trgovske ffoi«, ve« KMETIJSKO društvo v Vipavi ime izvrstna vina po primerni ceni. *) Za Članke pod t«m naslovom odgovarja osedi atttvo U toliko kolikor mu sakon veleva. Trst I Milena Trobec učiteljica prof. Karlo Pahor poročena Banjaluka j tua Lir Viiija POSTAJE VolBfl (na lir _ 17.30 1 r Trst, (p. Oberdan) t i 8.45 9.80 3.80 18.- Bazovica j 8.15 6.— 6 — 18.15 Lokev 8-— j 3.80 7.50 18 30 Divača 7.45 2.30 9.80 19— i Senožeče i 7.15 — NALI OGLASI GOSPODINJE in mlekarice! Pristno mleko v ljubnih količinah, dobite dnevno v mle-arni, via Raffineria 4. 1141 pol •kai re nsH.«m w . ^ . . . »tfralcev, kar je iz- etri neprestano zaoienyen:.h ter v Gorico oriba- zvalo med pubhko nemir. • • ,.« r. -n. „ _______Uiii Pn tolikem u»nehu nrvetfa večera je bik> na- ^ledališče kar ob- i. Mnogi jnic..... I je v sporazumu m »a pnKu- srčkane^a «Scampola»J Tako P^Prost, f ki pada na Ivanova mora bUj j vat^anie toInwisV.eda šolskerfa nadzornika dober, jezičen, navihau m nedolžen >e bU, ka- taHi včeraj ie bil mladenič oa- Sp ni §el več z doma. Toda pri svojem zagovar- >»jpčih" šlevilk Novic*. Kako ur antena je bila janju ie mladenič zabredel v razna protislovja. 4>ohvala kakega podeželskega dopisnika, za-!javno, da «HM» v ne^jj gjecai^e »ar o ki so obtežila njegov itak kočHivi položaj. Tudi j peljaaega no j^vi vlfudno^ nam je nar? 0 legah. Mnogo ,e od»Io, ker «1 bilo več žena nesrečnega Russicha je bila ponovno za- j nosi^^ CST^^L -d«?S „kr^ nret,- ' vstopnic..... In res, »komur ni_ial, da fe »el slišana, a podrobnosti zaslišanja do sedaj še klega - ■ . . f niso znane Sum. ki pada na Ivanova mora bilj j varjanje tolminskega šolskega nfidzornika pač utemel:-en kaHi včeraj ie bil mladenič od- Spazeaf>ana prepovedal učiteljski tečaj veaen v zapo: doletela tudi ivussicnevo zeno. ivai teiu mr^đ pumu" gv^u**«. -——--- .. _- - •»___^ - . zanes- I unrav2 napram nam n! izboljšala nam v prilog, vrline pravefia aka; razentega ga " narava s prijetnim glasom, kar >e izredno rak> na občinstvo. Tudi Franca je zelo radi poltem« ni- ! nikakor pa ne uspešna. Zapustila je doseda- Rajala s svojim temperamentnim na#t dveh pretepačev. ! n;e napadanje in tlačenje občinskih uprav — .. « *—1 - iz- TrINO črno in belo. istrsko, prvovrstno v vsaki množini in po zmernih cenah prodaja J, Race, hangar, pomol Venezia, Trst, 1160 DEKLE, pošteno, sprejme gostilna Via S. zaro 7. Laz-1156 ČEVLJARSKI delavec se sprejme v Via Udine 57, 1157 POROČNA SOBA se proda. Buffet, Via XXX ottobre 19. 1158 HIŠNA, poštena, dobi dobro mesto pri odlični družini. Naslov pri upravništvu, 1159 tudi Russichevo žuje preiskavo policije, žu>e preiskavo policije, ]e pomanjKanje zanes-i uprave napram nam m lzoojjsdi« » .. tjiv h prič. Oni dve renski, ki sta — kokor smo ampak da ie le spremenila svojo taktiko, po- ma r že omenili — opazovali z okna svojega sta- i stala bolj oprezna, manj nasilna m neroo^a, vptiv ______- . ■ i__i_____..u„J: n;. u iwn»&«a 7jtfwt«4ils 1 p Jospda- ttCaja novania divji prizor na ulic sta mogli razločiti obrazov Razen dek ba s svojim avtomobilom twn za h p. a je na ukaz neke osebe, ki je sedela v avtomobilu, takoj pognal dalje, prepustivii pretepača njuni usodi. Dotični Šoier, katerega pričanie bi bilo pač zelo dragoceno, je do 9edaj še neznan, dasi policija z vso vnemo poizveduje za njim, kakor tudi za neznancem« Vi je =edel v avtomobilu. Očividno se moža skrivata, n.er nočeta imeti sitnosti. Nruno ravnanje, akoravno nikakor ni opravičljivo, je pa precej mnljivo, ker se pač zavedata, da bi bila lahko preprečila, da ne bi imel divji pretep tako groznih posledic. Ako se nista upala miriti CretepaČa bi bila prav lahko pravočasno po-licala orožnike. Včeraj popoldne je bilo truplo raztelešeno v navzočnosti zdravnikov izvedencev, ki so glede vzroka smrti popolnoma potrdili sklep sod-komisrje. obda- Laetopom* lik brid- posetlli! Kaf da ti delajo, se lahko i ~ Podrast. V nedelo je,priredi> Čitalni-' - — * " —-----tlico. Na sporedu )e bi nas on je b:l Pogreb nesrečnega ofc 10. uri. težaka se bo vršil falri Vesti z Soriškega _ Naknadni nabori za mladeniče let nika 1903, V prostorih nabornega urada 1 Vidmu, ul. Treppo, se bodo vršili naknaxim J^nža je nabori za mladeniče letnika 1903.. ki so bili pri prvem naboru določeni za ponovne poznejše preglede, ker so imeii napake. ki se s čo&om odpraviti. rn sir vršijo nabori 24. avgu&ta za vpi- ravnotako učitaj, tipičen predstavu: kega svojega položena njega dni- tVobio je zave- del t. Gvardi'Ančič — kot Otelio starega za-tako peliivca fn Emilija m« fe primerno vračala imio da"so" koncem koncev le navadni izvrfevatelfi Ua drago. Tudi ostali so na meet« ^»»r I Občinstvo je s ponovnim ploskanjem teraialo ^p ^ •r^Iiili,^«*; nndnrefdit med nas in «vojo zadovoljnoet in svoje priamjiie. belimo, SolT vladal™ tu bi bili ijubi ».» »g, otojf* »»lega neko «t»». in J. bil » .rojem i.vn*- jkrom«.«a m«»U tako <»obr. vt»e, da nhi le enak vsem drugim svofim kolegom vi* drugih pokrajinah spozna te dnevnih sporočil. No in eaak med enakimi. Sledi m« komendator Scotti iz Mortare, znan kot dober nnravnik. Kaj več o novem bpdo sporočala »asa dnevna sporočila, v ko-likoT seveda dopttfcčajo sedan:e razmere. _ Sreča v nesreči. V pondeljek popoldne :e nakladal 36-letni šofer Vodopivec Ivan iz S-kana na kamion les v Sftopenku pri Trefcuši. Ko je hotel Vodopivec postavitli svoj kamjon na pripravno mesto za nakladanje, mu je na - tr*«Ikfl DOkralltlG strmini odpovedala zavora in kamjon se ^ « P^1 prekucnil z Vodopivcem vred v približno 25 — Telovadbo dmBlio ▼ m globok prepad. Na dnu prepada sta obleža- ^ priredi v nedsl}© dne 23. t. m. svoj običaj la močno poškodovani kan on in Vodopivec, ni'vsakoletni televadai nastop združen z ve-o katerem bi vsakdo mislil, da je že mrtev. V sc3 lk Spored: Telovadne točke: 1. Proste rc^nici pa je zadobil le nenevarne notranje po- , _ Škoabe. Na mestu nesreče prihiievši «-Zeieni j ^ odpel al Vooopivca v Solkan^ kjer \c za popoln tamburaški zbor kupim, z natančnimi podatki na naslov: Knežak (Fontana del Conte) 996 MOTOCIKELJ (Diag) v dobrem stanju na prodaj za L 1500.— pri L. Petriču, v Trnovem Bistrica 1037 ca veselico. Na sporedu )e bila veseloigra v 3 dejanjih «Stari grehi», katera ie ree krasno izpadla. Vsa čast gre vsem igralcam in igralkam. ki so se k viso pofcrtvovalnoetjo trudili, da igra uspe. Zaslutili ste taJso lep ▼speh, a ne tako malo obiska iz seeednftb vasi in iz trga. Upamo, da prihodnjič ne zamude lepe prilike. Čitalnica je z veseloigro *!Hnri grebk pokazala, da hoče hitro napredovati na dramatičnem polju Želimo obik) sreče. — LetovaEČar, sednijskih okrajih: Ajdovščina, Ka- bil izročen — Idrija, tek, 14. t šlienega »c sreč- v domačo oskrbo. SUafaa nesrete v m.T popoldne se je .r.ia tr?h rudarfev e zahtevala dvoje mJmfcti vsled V pe-^remi--ašna mh aih xivi;enj. cer se san« v---------------- , . A ... ---------- - ~ . , nal Komen. Krmin. Gorica, Idrija. Tolmin; ;e poročen —, «o hoteli omen;enega dne ot> 25. avgusta Bovec. 1 17.45 pr^asao i« brez dovoh«r*.a zapustiti _ Izpiti za učiteljsko usposoblfenost, goien- j jamo. cev slovenskega učiteljišča iz Tolmina so se gala vršili od 28. julija do 1. avgusta. Od rednih gojencev učiteljišča so napravili izpit: Hvala Antonija (Idri>a). Klemenčič Marija (ldTi>a), Klinkon Kari (Tolmin), Košuta Darinka (Sv. Križ pri Trstu), Samsa Marija (Vipava), Smrdeli Frančiška (Selce pri Sv. Petru na Krasu), Savli Antoniia (Sv. Lucija), Torkar Frančiška jPodbrdo). Urbančič Stanislava (Tolmin), Va-lenčič NuSa (Trnovo-Bistrica) in Zega Marija (Kanal). Od privatistov so napravili izpit: Co- t Rudarji Anten Moravec. Ivan Viller ter Ignacij Ferjančič, vsi v starosti okrog 30 let — zadnji osnratii so se v ta namen parnega dvi-Inzahijevem jaSku. Pod pretvezo, da zapustijo jamo, so vzeli s seboj na dvigalo pre-cei debelo železno cev, kakoršno se rabi za napeljavo zgo6čenega zraka in ravno to ;« postalo zaofe usodepolno. Ko se je dvigalo nahajalo še kakih petdeset metrov pod izhodom, se je ta železna cev nekoliko nagnila ter se uprla v višie ležečo traverzo; vsled straSnega sua- ;a se ia •zvonara, , cev vpognila ter vrgla prva dva rudar-dvigala. Čuvaj vrhu jaSka. takoimenovani čul strašni ropot ter dal takoj S tužnim ercem naznanjamo veem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je nai ljubljeni oče in brat Ivan Zldarfc včera:, 17. t. m., po dolgi bolezni, v 42. letu svoje starosti, mirno v Gospodu -zaspal. Zemski ostanki blagega pokojnika 9e bodo prepeljali v sredo, t9. L m. iz tržaške mestne bolnice v Hrušico, k^er se bo vitil pogreb ob 10. uri predpoldne aa domače pokopališče. PODGRAĐ št. 94, 18. avgusta 1925. (601) ŽALUJOČA DRUŽINA. UČENCA, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj Za dni k Josip, Trnovo pri II. Bistrici. 1038 17-LETEN mladenič s 3-letno prakso v trgovini jestvin, išče službe. Naslov pri uprav-niStvu. 1099 REDKA PRILIKA! Prodam po ceni dve mali stiskalnici 50 in 60 1, pinjo «Astra» za 15 do 30 1 mleka, velik filter, mlin za zdrob. Just Ušaj, Gorica, ul. Favetti 6. m REZBARJA sprejme za dobo 2 mesecev mizar Mlakar v Divači. 11S3 Godbeni instrumenti in pnevmatični aparati „EOLOS" Edino zastopništvo za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji. AGENCIJA: 670) IGNAZIO SLAVICH Trst, Corso Garibaldi št. 6, I. nad. AUTOMOBILNA PROGA Trst-Lokev-DIvaia-SenožeČe Lastnik R. Brunelli & C., Trst. VJa U. Fos^olo Garage Vecile, Telefon št. 60C VOZNI RED: Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Tri -Sesožete in obritns l 17.— Trcl-3i(ala in ebralrig L W.— 539 LASTNIK. plačuje ALOJZIJ POUH, Mm GsrlfeBldl 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! (63) Pazite na naslov! Ako Kvarijo mi obraz mozolcici i firdnlce efelis bule tvori eezemi KNJIGOVODJA (kSn^a}, vešd italijanske slovenske korespondence in strojepisja, se vročih mesecih vsled išče. Osebne ali pismene ponudbe na Si£ko- j zdravijo uspešno ▼ič, Herpelje-4Cozina. 1139 BABICA, avtor i zi rana sprejema noseče. Govori slovensko, ^avec. via GiuKa 29. 64 in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v močnega solnca, se z antifelidično vodo Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseb lekarnah. 66 Briljanfe, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Portici di Chlozza it. 1, tretie nadsir. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 575 COSTANTE LORENZI Via S. Francesco 50, Trst telef. 29-20 Zaloga materijala „ROSERT BOSCH" Akumilatorji Dr. SCAJNf Specijalizirana delavnica za naprave „BOSCH" na avtomobiHh, motornih kolesih in motornih ladjah. — Poprava magnetov. Poprave dinamov in električnih motorjev. Baterije, akumulatorji vseh tipov in za vsako rabo. Poprave in polnjenje akumulatorjev. PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Moi preteklosti 029) Gospod Žerald je obšel velik oltar pod kamenito kupolo, ki je bila na koncu dvorane m v katere dol-bmi je med dvema stebroma »tal ogromen kip go- rljal neko božanstvo, uo-skrito Roman v treh delih. ruščine prevedel Ivan Vonk. i^ip Tz^fka ki ie predstavljal neko božanstvo. Go- skozi dolge predore potem pa zopei po In go jih_____M, trinožnikor, na katerih so goreli kosi neke zelene niJH( , ---— tvariae, ki se je zdela nepregprljiva ki pa je razšv- se mogli dokopati tja 7 Kak.no besani ^nekateri st^iz^^ka^^rd^ jala mo^jn smolnat, ^J^^st^tTe — Seveda, to je zelo zanimivo. Kaj bi rekli naii starlnoslovci, če bi se mog" obsežno polje za raziskovanj obzorje! — je pristavil Diomid — O! Uradna zgodovina Indije ne govori dogodkih teh starodavnih časov. Ime mesta in kraljestva, katerega prestolica je bilo to mesto, je padlo v poza bn os t. Samo v naših tajnih arhivih se hranijo letopisi, ki govore o katastrofi, toda ne bo jih videlo nobeno nepoklicano oko, — je rekel gospod 2erald. Govorili so Se o tem in oba učenca gospoda Zera Ida sta bila nestrpna od radodarnosti, le učitelj se je kazal, kakor da ne vidi nijune nestrpnosti, in se je dvignil šele, ko je HI obed končan. Razdelil je je Sel za njima in vrata so se za njima vnovič zaprla. Spustili so se po strmih, ozkih stopnicah, ki so se končale v neveiikem podzemlju, v stenah pa so bih jaja in kakšno Zgodovinsko nadpisi. Gospod Žerald se je približal k enemu izmed ^id Petrovič Dmid Petrovič. stebrov, pritisnil na nekatere znake in odprla so se v ogromer portal Baron^ Dtomid 1-etro ina Indije ne govori nič o druga vrata, ki so vedla v ozek hodnik, ki ga ,e raz- sta m ustavila tresoča se po vsem telesu. druga -___ sveti je val starinski svetilnik. Naslonjen k zidu i e stal tam človek z obrazom bronaste barve in suh kakor okostnjak; namesto Na koncu hodnika so bile druge stopnice, širše nista spremenila v solna stebra odjac^^a. ^e od orvih. in začela se je neskončna bo a navzdol; rekel gospod Že ral d s pnjateljsk.msme^jajem^ ^lo nekaj časa U stopnicah nato so hodili Poglejta, - je sk^i dolge predore, potem, pa zopet po stopmcah nadesn^am,-v ^^^ pPotem demo tja; vzporedna pot vede k drugemu, še bolj zanimivemu hramu; zda, pa va,u popeljem k svo-jemu prijatelju, ki živi v zapuščenem dvorcu z dvema učencema. Balarama je znamenit asket m učenjak; pravijo, da je silno star, dasiravno on sam nikdar o sebi ne govori. Pri njem si odpočijemO, zakaj smo napravili precejšnjo pot. No Pavel BorisoviČ in Diomid Petrovič sta pozabila na trudnost. S spoštljivo in pobožno pozor-«... u x na kateri nostjo sta ogledovala mrtvo mesto, ki se je po igri Pred njima se ,e.»>{"»1^^J^USSE prirode tako Čudovito ohranilo v nedrijah zemlje »o stale nekatere velike hiše »^^Jf^od, a v Cim dalje so hodili, tem bolj se je barona polaščal - - * • " * ~ " e, zidane v neznanem čudovito poznane, a v ,oviC je_ohsUl kakor okamenel. f ^ ^ = ^»ođwdjeprih« jal« svetloba, nista mogla dognat.. mu slogu, so se mu zdele c, »C. LXU 1« «1 *----7«. katerem smo zgoraj govoril t. nekaj ukazov služabnikom, nato je pomignil učencema, sebno vero, — je rdul gospod 2erald J^ «1^?™} hdl o ---—, - naj mu sledita, in vsi trije so se oboroži z električni- nekaj besed v nerazumljivem jezdni na globoki poklon _ p .diu ^ ^alje, prijatelja. Upam, da se vhodnega čuvaja. ™ naj sni svetilkami. težkega dušnega stanja. — Pazi, da ne padeš v vodo.