293. številka.
Ljubljana, v soboto 20. decembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan mve«ert izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za v»e leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Setrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina /.nafta. Za oznanila pladnje se od četi ris topne petit- vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in spravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hist, ..Gledališka stolba". Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, »tare gospode naročnike pa, katerim bo po tekla koncem, meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   „   50 „
g  četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   a    10 „
Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
n POl leta....... . 8   „   — „
n četrt leta........ 4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
ZJpravrU&tvo ,,Slov. Naroda".
Baron Sennyey.
—.— Pojitično življenje, ki iz sebe rodi toliko posebnosti) in tako različnih prikazni], ima tudi svoje mitične može, katerim niti govoriti treba ni, niti stopati v strankarsko življenje, pa vender so dobro razume vani in kolikor toliko uplivni ter merodavni za vlado tega ali onega načela, za ugled te sli one stranke. Tak mož ni aktiven politik, tudi neče biti, umika se rud burnemu svetu v kraj, a vender je marsikdo znatiželjan, kakšne misli ima mož o danem vprašanji, vender je stranka srečna, ako more trditi, da je tudi ta mož na njenej strani. Tak moralen upliv, taka avtoriteta more vsakemu upokojenemu politiku biti časten nadomestek, neprecenljivo plačilo za dela, ki jib je v areni političnegp življenja bil z naporom ia trudom dovršil. To je znamenje, da dela njegova neso bila mrtvorojena, marveč, če tudi je deblo teb del zasajeno daleč od denašnje politične postaje, vender njegove veje visijo Se v sedanjost in potomce opozarjajo na rast in vso podobo veličastnega drevesa.
Taka avtoriteta je tudi baron Pavel Sennyey, o katerem je bilo 2adoji Čhs veliko govorjenja in kateri se je zadnjo Bredo zopet prikazal na površje
političnega življenja z znamenitim ogovorom kot novoimenovani predsednik gorenje zbornice ogerske. Političen samotar in vrhu tega bolehen, je bil že skoro slovo vzel od politike ta mož, ki ima glavo in moč, koristiti občej blaginji. Le redkokedaj se je prikazal v parlamentu, tedaj je govoril besede, ki so skoro vsaka za se pričale, da je možu usojeno voditeljstvo stranke, a vselej se je na to umaknil k svojej bolniški postelji ali pa kam daleč v kopelj. Zadnji čas pa je „mir sklenil" z ministerskim predsednikom Tis/o in prevzel dostojanstvo, katero ne bode težavno, vender pa prikladno za domovinsko ogersko službo.
Senuyey je bil, ali, ker je zadnjo sredo izjavil, da svojih načel zavoljo nove službe ni zatajil, je de vedno jeden izmej „starih konservativcev". To ime pozna sedaj samo še zgodovina. „Stari konservativci" bili so tisti ogerski magnati, ki so se 1848. leta upirali pod voditeljstvom kneza VVindiscbgratza, da bi se rtformatorične težnje Deaka in Košuta, splob demokratične stranke ne doganjale. Cvet teh konservativcev bil je mlad, odličen aristokrat, imejoft zlato zgovornost in v Ogrih nenavadno učenost — baron Pavel Senry»y. Kdor je bil liberalec in demokrat, — demokrati tedaj še neso bili tudi brez-domovinci, — moral Be ja boriti proti priataSem in načelom te konservativne ttranke. Toda jedno, sedaj tudi že zastarelo lepo svojstvo je imela ta stranka. Možje, ki bo pobijali demokratstvo v ustavi Ogerske in se niti jeden trenutek neso bali za svoje življenje, ako je bilo treba progi**ati se za smrtne sovražnike Kosutove revolucije, ti ljudje bili so zvesti vkupni avstrijski ideji, neizprosni zagovorniki prestola in nerazrušnosti cesarstva. Toda pod Bachovim absolutizmom pisali so jedno najznamenitejših episod v zgodovini ogerski.
Čez dolgo obišče mladi cesar Franc Jožef 1857. leta več komitatov upokojene Ogerske. Skrbelo se je, da do njegovega Čula ne pride nobena taka prošnja, ki bi motila pota ministerstva Bachovega. Sedaj pa glejte čudo! Česar si ne upa nobeden liberalec ali demokrat, to si upajo nstari konservativci". PosreHlo se jim je do prestola priti s peticijo, v kateri se odpovedujejo vsem prvstvom svojega stanu, vsem političnim privilegijem plemstva in v kateri — ustave prosijo, ne za Ogersko, mur-več za vse cesarstvo.   Stvari so bile takrat take,
da so se ti prošnjiki morali poprej spraviti z Bogom in svetom, predno so bili oddali prošnjo. In vender so bili prošnjiki konservativci, a mej njimj bil je tudi baron Seneyny. Še-le 1859. leta se je led otajal. Prišel je diplom oktoberski, patent le-bruvarski, a Ogri Že neso ničesar več hoteli vedeti o jedinstvu z Avstrijo.
Uveden je bil duvalizem, dali so Ogersko Ogrom, a konservativci in liberalci se neso več por znali. Konservativci so napravili prve razore za novo polje, hvaležen spomin se jim je še zatrjeval, to pa je tudi bilo vse. Prostora za grofa Appooyija in barona Sennyeya ni bilo v Deakovem ministerstu, kamoli v kabinetu Tiszovem. Drug za drugim boso poslovili od javnega življenja ali pa poskrili se v kot magnatske kamore. Le Sennyey je ostal skala, dokler ga ni bolezen slabiti začela. Kot pravi, nesebični domoljub pomagal je h kompromisu mej staro Deakovo stranko in Tiszovo opozicijo, iz Česar uavstal je 1875. leta kabinet pl. Tisze. Pozneje bil je bar ron Seunyey odlič* d, a stvaren pristaš zmerne opozicije. Poznal nt osobe, zoperna mu je bila le slaba stvar. Prav zaradi tega so ga prijatelji zapuščali, dasi so se s posebn.m spoštovanjem zmirom nanj tudi naslednji čas ozirali. Tako j« holehni dtžavnik postal političen samotar, do katerega se svet rad obrača za modrost, kateri pa ne velja mnogo, k- dar hodi po prašnih uiicah političnega trga.
Sedaj pa je zopet segel pl. Tihzj v roko, dasi-ravno z njim noče hoditi, kakor pravi. Podporo je dal s tem sedanji vladi, a podporo hoče dati le domovini svoji, k n j ti on, kakor drugi visoki Ogri uvi-devajo, da madjarstvo po svojem parlamentarnem in socijalnem naraščaji peša, da se umika drugim na; rodnim življem, mlajšim in krepkeišim. Stari, upokojeni kapitani morajo torej na krmilo!
Politični razgled.
i\olianJe <IV/cl>.
V Ljubljani 20. decembra.
I'.i n ki mestni zbor je načelno dovolil, da BO zastonj odstopi društvu za gradjenje moravslKgd nemškega domu prostor za to zgradbo. Ker je že neki mnogo denarja nabranega, mnogo pa obljubljenega, se bode z zidanjem tega doma kmalu pričelo.
Slovaški in srbski dijaki na Poštanskom vseučilišči so bili priredili Hlovanski pohratimski banket.
LISTEK.
Mrtvaški slikar.
(M. G. Sapbir.) (Konec.)
,Kedaj vender boš dovršil mojo sliko?" vpraaa Viljemina, AJonzova nevesta, ko Alonzo pri ojej sedeč igrava z nje črnimi kodrci. Njeno oko plamti zareče in Alonzo poln strasti se vzdigne in burno zakliče : „Takoj, takoj!" Vesela skoči Mina po konci, on pristat v i stojalo, ona sede nasproti in Alonzo nadaljuje sliko Minino, katerej je le Še malo manjkalo, da je bila dovršena. Žareče njegovo oko se pase na pol odgrnjeni lepi postavi M nini; z divjo strastjo slika — in kmalu je slika dovršena. To ni bila nje podoba, to je bila njena živa vrstnica. Ono solnčno oko, ki opazevalčeve čute vplameni, ona rudečica lic, zarudenib v žarkih ljubezni, oni živi ustnici, ki pri misli na ljubezen za rude, ona harmoničnost njenih udov, ki v ponosnej samosvesti svojih dražesti se vrsti.
Alonzo in Mina bila sta z<ičudjena o tej lepoti;
bila je to prva podoba po onej strasnej noči. Boljše nego kedaj izkazal je svojo spretnost v posnemanji, resnica in narava sijali sta iz nje. Ta dan botela sta praznovati. Pri prijaznem svitu male svetilni:e sedela sta Alonzo in Mina na sofi, pred njima na mizi pripravljen je bil čaj, nasproti pa je btalo stojalo z dovršeno sliko. Topleji in topleji so nju poljubi, bolj in bolj tiha usta — a glasneje nju Želje. Alonzo je neposajen kakor nikdar prej: njegove misli se vrte kakor obstrelene tiče. Mino draži, da je nje podoba lepša, nego ona sama — a ona ga objema in poljubuje: „Io da je podoba lepSa od mene, vender ona ne more s Teboj trčiti na dolgo zdravje
— in ne more Tebi reči: Ti, Brčno besedo: Ti, kakor jaz: Ti moj ljubi, ljubi! — in zopet ga ognjeno poljubi. Alonzo v pijani prevzetnosti v.itane in zakliče : A Tvoja podoba naj tudi z menoj trči na dolgo zdravje, kljubu žuganju  neumnega mrliča!■
— Natoči si kozarec in z Mino stopi pred podobo: .Živela podoba. — Trči: Živijo! — Tikaj me. — Reci: Ti!"
„Ti!" doni temno — Žugajoče od podobe; poteze se ožive — ugasno, pogled zasveti — umrje,
ustni oblede — poleg njega zgrudi se Mina mrtva na tla. —
Drugi dan Alonza ni bilo najti, Mouakovo m ga več videlo.
V Kimu v „Strada del popolo" v velikej palači sedi globoko-otožen princ Moric ***. Teman ogenj Žari mu o očeh, značajoč globoko otožnost. Dragocene, temnorudeče preproge ho na pol razvi-sene čez starinska okna, polutema vlada v prostra-nej sobi. Njegovo oko srpo zre na podobo, ki stoji pred n,\m na marmornej m!zi. Podoba j«« v krasnem pozlačenem okvirji — a čez in čez črno zagrnjena. Princ Moric naj se v kratkem zaroči z lepo princeso Alice tako je določil njegov oče, in on, ki je mnogo in mnogo potoval po svetu, in je njegovo srce omrzi.ilo v m-nrečnej ljubezni, vsprejel je to določilo mrzlo-udano. A princese on fle ni videl.
Duri 8e odpro in kneginja-mati, visoka gospa, resnega obraza, a polno milobe in ljubezni, vstopi. nMoj sin!" govori z milim, zvonkim glasom, ki je lasten le materiji ljubezni« „moj sin, pridobili smo slavnega nemškega  slikarja llaldern-a, (lasu
Pri tem banketu so ogerski slovanski dijaki na-pivali pobratenju ogerkih Slovanov, poleg tega pu zna biti tudi malo zabavljali na Madjare. Zaradi tega je poklical rektor vseučilišča prireditelje tega banketa k sebi in jih močno ostel ter jim objavil, da se bode proti njim aačela disciplinarna preiskava, ker so mej njimi taki, ki dobivajo državne ustanove. Madjari so te misli, da kdor uživa državno ustanovo, mora se tudi navduševati za veličje madjarstva.
Viiaiijc <Iržave.
Srbska vlada je dobila od Turčije noto, v katerej jej ta naznanja, da odpošlje jednega ženij-Bkega polkovnika in jednega železniškega inženerja, da oglodata, kje bi se turške železnice zvezale s srbskimi. Nadalje turška vlada zahteva, da tudi Srbija odpošlje svoje komisatje.
Ni davno, ko smo poročali, da je ruska policija zaprla več nihil stov. Sedaj pa izvemo, da so ti nameravali atentat na carja. Ko se je peljal k slavnosti vitezov sv. Jurija v Peterburg, hoteli so vlak vreči iz tira. Kako se je to zločinstvo odvrnilo, ne vemo. Izmej stražnikov, kateri so bili razpostavljeni ob železnici, ko se je prlja! carski vlak, je jeden umorjen. Pri železnici so našli orodje, s katerim se odtrgajo železniški relsi. Jeden železniški Čuvaj, o katerem se misli, da je bil v zvezi z zločinci, je izginil. — Blizu Moskve so pa naši; mrtvo ttuplo vse obžgano s hudičevim oljem, tako da ga ni moč spoznati. Sodi se, da je to truplo kakega bivšega nihilista, kateri se je pa izneveril, ter so ga zato umorili in tako zdelali, da ga nikdo ne more Bpoznati.
Pri Tiranni v Albaniji je H .vredni bega umoril nek Matbia, ki velja za filheleuskega agitatorja.
Nemški liberalni listi, pa tudi nemški narod sam, ueso zadovoljni, da državni zbor ni dovolil Bisuiarcku zahtevanih 12.000 mark za druzega ravnatelja v državnej pisarni. Zahtevana vsota je tako neznatna, da bi z njeno dovolitvijo ne bil se znatno obtežil državni zaklad, torej so poslanci to svoto odbili samo zato, ker neso prijazni Bismarcku. Stvarnega uzroka tudi neso imeli, ko nemški kancelar jako odlično vodi vnanje zadeve. Kako sodi narod o tem, kuže to, da so v Parizu bivajoči Nemci mej seboi že nabrali in Bismarcku poslali potrebno vsoto, da se nastavi drugi ravnatelj in sicer za sedaj za pol leta, ker upajo, da se bode potem že državni zbor premislil, in tega ue bo več odrekel. V Hamburgu so pa gospe in gospodičine osnovale društvo z namenom, da nabero potrebno vsoto za novega ravnatelja. — Državni zbor je predvčeraj potrdil Bedanje predsedstvo, katero je bilo sprva izvoljeno le za štriri tedue, za vse zasedanje, potem je pa odšel na božičue počitnice, ki trajajo do 8. januarja. — Btunšviski izredni deželni zbor se je v sredo zopet sešel, imel jedno sejo in se zaključil. Minister Gdrtz-Wrisberg je nazuauil, da regeostveni sovet še ni nič določnega ukrenil zar*di bodočnosti dežele, da pa tudi ničesar ne bode, da ne bi objavil deželnemu zboru.
Uelgrijska vlada je zopet imenovala županom Bruseljskim Karola Bulsa, kateremu je bila, kakor ža znano, zbornica izrekla nezaupnico. — Zbornica neki vojnemu ministru ne bode drugače dovolila nabiranja vojaških novincev, kakor če se bogo-Blovci oproste vojaške službe.
Na af rlskej konferenci je Nemčija pred* lagala, da se vsprejme kongiško ozemlje v mejnarodoo poštno zvezo. Nadalje je predlagala, da ima mejna rodna  komisija  povsod pravico nadzorovati plovbo, kjer nema kaka evropska država soverenitetne pravice.
Položaj |i«»r< u u aljftke vlade je juko kritičen. Poslanci neso zadovoljni z vspebi Portugaljske na afriškej konferenci v Berolinu Zato je već vladnih privržencev že prestopilo k opozižiji. Pa tudi pri reviziji ustave in reformi zgornje zbornice, ki Bta napovedani v prestoluem govoru, ima vlada pričakovati velikega upora. Najbrž bode prišlo do mi-nisterske krize.
Diplomatična pogajanja v francoiko-kl-
tajskem sporu, če se splob še vrše, ne obetajo dosti vspeha. Kitaj se vedno pripravlja na vojsko. V Hamburgu se neprenehoma angleške ladije nakladajo s Krupovimi topovi, puškami in streljivom za K1 taj.   Francoski  listi  na  to  opozarjajo vlado.
i Nemci in Angleži so sicer na videz jako prijazni s Francijo, posredno pa pospešujejo kitajske vojne priprave, s tem, da prodajajo in prevažajo Kitaju orožje in strelivo. Pa tudi Francozi ne drže križem
j rok, temveč se pripravljajo za odločilne boje. Kakor se govori odpošlje se več oklopnih in torpednih ladij v jtnuvarji v vzhodno Azijo.
Skoro vse velevlasti so v dopisovanji mej seboj zaradi eglptom ikega vprašanja izrazile kake pomislike proti angleškim predlogqm iz političnega in finančnega obzira. V tej obliki, kakor so se jim predložili, jih gotovo ne bode nobena vlRst vspre-jela. Dozdaj pa Angliji formalno še ni nobena vlast odgovorila na nje okrožnico in tudi prej ne bo, dokler se vse ne dogovore* mej seboj, v kakej obliki naj se odgovori.
N ki francoski žurnalist v Mahdijevim taboru in več Francozov v Kaj i ri so si vedno dopisovali mej seboj. Naznanjevali so v Mabdijev tabor o gibanji angleške sudanske ekspedicije in trbslfl po Egiptu napačna in vznemirljiva poročila o Gordonu in položaji v Kartumu. Sedaj je angleško glavno poveljništvo prišlo temu na sled in neki zasačilo neke j t. rili pisem.
Dopisi.
Iz Postojlne 19. decembra. [Izv. dopis.] Čudil sem se, da noben Postojinčan ni prijel za pero in nekoliko popisal volitve v občinski zastop, ki bo se vršile 15, 19, 21. in 22. novembra. Ako bode dopis pomanjkljiv ni moja krivda, kajti bil bi le krivo poučen. Torej ad rern:
Koj po razpisu volitev za trg zbralo se je 13 odličnih rodoljubov v neki gostilni in so postavili kandidate. Sivolasi Slovenci, katerim je srce v hlače zlezlo, so trdili, ko so čitali imena novih kundida-tov, da so premladi in ne bodo nič opravili. Ugovarjalo se je sicer, da ni ravno tisti pameten, katero ima veliko plešo na glavi, a vse ugovarjanje ni mnogo koristilo. Dejali smo na dalje tudi, nda plačujejo postavljeni kandidatje ogromno davka in bo inteligentni možaki, pa še g. Cvetko D. je z glavo majal in se potuhnil.
Pri omenjenem shodu bilo je naročeno gosp. Josipu Lavrenčič-u naj orgp.nizuje trmado in prične operirati. V kratkem času je ta gospod izvrstno sestavil bojevnike, vsakemu odkazal svoj delokrog in mu ukazal: „posamično marširati, vkupno pa pobiti sovražnika". Diplomatske stvari rešil je g. kaplan Lavreučič.
G. Josip Lavreučič prevzel je glavno nalogo, pregledal volilni zapisnik in sestavil reklamacije in proteste. Skoro vse imelo je povoljen vspeh, kajti nemškutarji vedoč, da bo teško šlo, so vpisali take volilce, od katerih so vedeli, da bodo v njihov rog trobili, v prvi, narodne pa potisnili v tretji volilni razred.
Še celo posestnika, keteri plača ogromno svoto davka so sleparsko iz volilnega imenika izpustili, a kasneje morali so ga vrstiti v I. volilni razred. Reklamacije so bile torej povoljno rešene. Da je to taktičnemu vodji očividno ugajalo, razvidno je bilo iz tega, da je zbral svoje čete in jim smehljaje naznanil prvi vspeh. To je znamenje pravi, da bomo gotovo zmagali, samo vstrajui in neumorno delavni moramo biti.
pelje v Napolj slikut princeso Alice za te, ali Ti je prav ?u
Princ Moric se hladno nasmehne: nKakor Ti hočeš, ljuba mama!" In zopet obrne svoj obraz v črno zagrnjeno podobo.
„Ljubi sin!" nadaljuje kneginja, „potem obes:š Aličino podobo na ta kraj, in to podobo, ki te vedno z otožnostjo navdaja odstraniš? Boš storil moj Bin?"
J'.-in.  ljuba  mati!"  odgovori  hladno princ
Moric.
Kmalu potem vrne se slikar Haldern z Na-polja s podobo princese Alice.
V istej Bobi sedel je princ, ko vstopi zopet kneginja-mati s slikarjem. Za njima nesel je sluga sliko v krasnem okvirji.
„Tu je nemški slikar, moj sin!" predstavi kneginja. Slikar pristopi. Moric vzdigne glavo in — „Alonzo!" vzklikne strastno, vstane in mu hiti naproti."
Haldern se strese, stopi za stopinjo nazaj in obledi. Princ Moric bil je Alberto, — oni Alberto, kateremu je z drzno roko slikal na svetem kraji podobo Antonije.
„Vidim, da se poznata," de začudjena kregi-nja, „m nečem veselega svidenja motiti," rekši otide; Alonzo  n Alberto bila sta sama.
Alberto stoji tiho, otožno pred Alonzom, nazadnje spregovori: „Kje je Antonija, Alonzo ?" — in hlastno zgrabi njegovo roko.
Jam!" odgovori Alonzo zamolklo, tresoč se.
„Mrtva!" zakliče princ, „o strašna slutnja, kedaj je umrla ?M
„15. junija zvečer, lansko leto!"
„Večna pravica !u ječi princ, stopi k črno zagrnjeni podobi, primo zagrinjalo in odgrne — Alonzo pa zbledi. Bila je podoba Antonijina, katero je on v cerkvi „Naše ljube gospe" slikal — a podoba kazala je mrtvaški obraz. Molče si Alberto in Alonzo podasta roki.
„15. junija zvečer je bilo," pripoveduje princ, sem sedel tu in oko moje počivalo je na tej podobi polnej cvetočega življenja, mladostnega ognja; a na-jedenkrat začne se obraz oživljati, oko bb trudno zapre — a zopet vzdigne bvoj pogled proti meni očitajoč — mrtvaška barva oblije obraz — to je bila mrtva Autonija.   Ouesvesten pal Bem k tlom.
Nasprotnik tudi ni miroval. Slavn*, sami plešasti generali, na čelu g. dr. Deu, zbirali so svojo armado po gostilnicah, jo vpijanili in navduševali s besedami: „Glejte mi smo vsi plešasti, skušeni možakarji, sramotno bilo bi za nas, če bodo nas ti smrkovci premagali. Delajmo na vse mogoče načine, da rešimo nemškutarsko čast."
Narodne čete pod poveljstvom omenjenega gospoda švigale so mej tem časom po trgu in oko'iei, učile ljudstvo in glej ljudstvo obrnilo se je od plešastih generalov nasprotne strank« .
Pride dan volitve za gospodarski odsek. Narodni četovodje prihajajo z armadami in jih postavljajo v red za naskok. Tam Bi videl g. Alojzija Lavrenčič-a s svojo četo, od druge strani prikoraka g. Alojzij Kraigher, od tretje g. Josip Dekleva, od četrte g. Jos. Inocente, od pete g. Fr. Kogej, od šeste g. Franc Jurca itd., vsaki vodeč svojo Četo. Glavni vodja je veselo se nasmehnil, ko je svojo vojsko v redu in za boj pripravljeno našel.
15. novembra okoli 9. ure zjutraj jel se je pomikati sovražnik proti slovenskim četam. Boj se prične in traje do 2. ure popoludoe. Sovražnik te-pen na vseh črtah, se je v neredu nazaj pomaknil in se nobene bitke več udeležil.
Plešasti generali, na Čelu g. dr. Deu zapustijo bojno polje s povešenimi glavami. Na razvalinah svoje tepene in razkropljene armade vskliknil je njih vodja: „Sic transit gloria mundi."
Po volitvi v gospodarski odsek spremenil je sovražnik svojo taktiko in je pri volitvah v razrede le manevriral.
19. novembra vršila se je volitev v III. volilni razred. Sovražnika ni bilo opaziti, stal je pa vender pripravljen in je hotel planiti, ć • bi bil videl malo število nasprotuika. A nasprotnik je bil močan, zato si ni upal planiti in zmagali so tudi v tem razredu Slovenci. Častno zmago priborili bo Slovenci tudi v II. in I. razredu. Nasprotnik bil je sicer vselej koncentrovan, pa, grozdje raslo je previsoko, kakor znani živali v p.avljici.
V občinski odbor so torej voljeni gospodje: Josip LavrenČič, Fric Vičič, Glonočnik, II.d\teter, dr. Pitamic, Bezeljak, Alojzij Livre ičič, Alojzij Krajg-her, Peter Krajgher, Fran Kutin, Josip Dekleva, Josip Inocente, Ant. Dekleva, Feri. Gaspari, I. Bra-banec, Fran Jurca, Fr. Geržina iu drugi.
Čeravno so nasprotniki videli, da so za zmirom premagani, vender še neso mirovali. Posebno vročekrvni Nemci, kakor: „Salmič, Zvonec, Nežuik, Skušek, davčni kontrolor, dr. Perko železnični zdravnik, katerih imena dovolj glasno kričejo, da so ur-germanske krvi, skujejo naglo protest proti volitvam.
Akoravno so volitve sami vodili, zapisnike podpisali in so dobro vedeli, da se neso nobene nepo-stavnosti godile, vendar so menile zvite buče: „Win-kler se bo nas zbal, in uložile protest ? Podpisalo je pamfltt 20 Urgermanov, na čelu g. Karol VičiČ. Ko sem pozneje tega Tevtona vprašal, čemu protestujete, mi je dejal: „mi dobro vemo, da ne moremo nič opraviti, a naš namen je stvar zavleči, kakor smo zavlekli  prihod g. Dimnika  učiteljem za Postoj i no.
Še le danes čujemo, da je deželna vlada zavrgla neutemeljeni ugovor. Govori se pa, da se bodo
J0fT~ Dalje v prilogi, ""^fil
— Od takrat je podoba zagrnjena. Mrtva tedaj mrtva!" — Pal je na sofo, ter obraz svoj skril v mehko blazino.
N6*m je stal Alonzo; a ojači se, vzame črno zagrinjalo ter zagrne zopet podobo. K princu stopi, prime ga za roko: „Vmirite se, princ! Ogledite si podobo izvoljene Vam neveste. Cvetoče življenje sije Vam iz nje, navdalo bo Vas z novo tolažbo 1"
Princ vstane, britko se Bmeje pravi: „Naj bo, pokažite mi je, Vi veliki mojster!B
Alonzo pristavi stol, naj postavi podobo, odgrne prt, s katero je bila pokrita: „Tu!" hoče reči, a beseda mu na ustnih zamrje. Bila je princesa Alice, a nje obraz ima mrtvaški znak, usta bleda in odprte, oči vgasnele — mrtve! — Divji Bmeh zažene princ — a to ni bil smeh, to je bil strašni krik obupnega.
„To je Tvoj blagoslov, Antonija!" zakliče zamolklo Alonzo in plane iz sobe.
Dve leti pozneje vidimo resnega, vpognenega moža pozno v noči klečati pred častitljivo podobo milostne matere v cerkvi „Naše ljube gospe" v Mo-
Priloga »Slovenskemu Narodn" St. 293. 20. decembra 1884.
Se ha višjo  instanco pritožili in stvtr zavlekli in zakaj:  „Samo iz fakcijozne opozicije, v svesti si, mi reprezeutujemo ueinatvo v Postoj mi, nam se ne sme las na gin vi zakriviti".
Taki so naši Nemci, recte slovenski odpadniki!
Iz /Irov 16.'decembra. [Izv. dop.] Nedavno pisal Vam je nekdo iz našega kraja o volitvi no-veg8 župana in priporočal, da bi se stranke, sedaj nasproti si stoječe, pri pribodnjej volitvi zjedinile in jednoglasno volde novega našega občinskega predstojnika. To bilo res prav lepo, za občino koristno in častno in vsak mora želeti, da bi do tega združi nju tudi prišlo. V ta namen usojam si imenovati tri za županstvo posebno sposobne, v vsakem oziru značajne m poštene može. Ti so: V Žireb g. Fran Lenger, trgovec; v Dobracevi prejšnji župan gosp. Fran B1 a ž i č; v Novi vasi pa gosp. Ant. S e d e j, posestnik in trgovec. Vsi trije bo zavedni in zanesljivi možje. Torej izberite si jednega izmej imenovanih za župana, mi vsi bodemo ;otem z vami glasovali in škodljivih strankarskih prepirov bode konec. Nikarte pa misliti, da bi imel župan, bodi že Peter ali Pavel, pri izpeljavi nove ceste na Rovte in Logatec odločilno besedo, kajti v tej zadevi odločeval bode naš deželni zbor. (Jlavna skrb nam bodi, da dobimo Župana izmej imenovanih mož, župana, ki bo imel Brce in voljo za blagor občine, ki bode dajal strank.in modre svete in jih varoval dolgotrajnh dragih pravd, tega je poBebno pri nas treba, ker se preveč in preradi pravdamo. Pred trend leti pričela se je pri nas pravda, ki stane že 1200 gld.. pa se še ne ve za konic, toliko se pa veuder že ve, da bode nazad i je tisti osramoteu, Iti je pravdo nasvetov.,I in jo pomagal pričeti, brez potrebe in Wj da bi se bila komu krivica godita. Dobro treba torej pomisliti, kdo se izvoli v občinski odbor, kdo občinskim predstojnikom. Župan ne sme biti sebičen, nmpbk všein strankam jednako pravičen, ko b' tudi ne hotele za vino dati Nespametno bi bilo tudi, za župana izvoliti moža, ki ne zna niti toliko pisati, da bi brez pisarja napravil ženitno oglasnico, ko imamo vender dovolj značajnih mož, ki znajo tudi brez pisarja uradovati.
Domače stvari.
— (Srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) kupili so na dalje: Gor nje-savinjska pOBOJilnica v Mozirji 10, Srpska gradjan-ska ČitaOnica v Mitrovici 38, Čitalnica v Senožečah, katera je, kakor smo včeraj poročali, nakupila 50 sreček, naroČila jih je danes zopet 30. Slava jej! I/nuj mnogih posamičnikov nam je pohvalno omeniti gospoda Janeza Čadežav Poljanah nad Škofjo Loko, kateri je kupil lz svojega lastnega nagiba 23 sreček ter b tem osramotil vse one, za „rodoljube* razglašene bogatine, Vi so vrnili vse poslane jim srečke kar — neod-Vitel — Slava vrlemu Poljancul
—- (Osobne Vesti.) Knezu in .škofu dr. Misiji poklonili so se danes dopoludne: vodji mestnih in ljudskih šol gg. A. Praprotnik in L. Bel ar, pa voditeljice gosp. Moosova. — Oboleli so pred kratkim: gOsp. Fran Levstik v Ljubljani, g. Ivan Trdina v Rudolfovem in g. Viktor Globočnik, c. kr. beležnik v Zatičini. Vsem trem se je na bolje
nakovim. Solze mu kapajo po razorauem licu m in močijo mrzla tla; njegov pogled, v katerem se kes in pobožnost sestrinsko strinjata, obrueu je skesano pobožuo v -veto podobo; njegova usta ne šepetajo nikako molitve, a na obratu bere se mu goreča m hir. srca. Tiho je b lo okrog; uiti najmanjšega glasu nesi čul v visoki obokani dvorani, )e njegovi vzdihi odmevajo od visokih sten, ter obu j i* jo v poslušalčevih prsih globoko sočutje. Večna luč osvetljevala je z medlim sv.tom krasne oltarje. Alonzo kleči nepremakljivo pred milostno materjo. A najedenkrat zdi se mu, kakor lahen šum po cikvi, kakor mili svit razlije se po aiigeljskem obrazu Bogorodice! Žarek milosti, najslajša tolažba z.isveti iz milega očesa, in od sladkih njenih ust giblje ae, ko i ajHka rosa matei niski pozdrav in tolažba bolnemu otroku: „Skesal si se in spokoril, moj sin; naročje večue milosti pa je Bpokorjeuemu sinu dvojno milostno. Pojdi in slikaj za ubogo cerkev v *** mater milosti z detetom v naroč|i in oprOalen si kletve one nesrečne ure. Tvojim umotvorom bodi odslej blagoslov re niče, ker le po pravi j pobcžnosti in Čistosti duše more se vera in umetnost, njena hči ekazati človeškim očem pozemakega umetnikalu
J. M.
obrnilo in nadejati se je, da kmalu popolnem ozdravijo. — Častniki v reservi so imenovani razen že priobčenih: g. Ivan Kafol z Ravne pri Cerknem, g. Lj. Gulin lz Tolmina in g. E S t rau s g iti iz Bolca. — Z Dunaja se nam poroča, da je ondukaj bil te dni urednik Šuklje, baje iskat si druzega prostora, ker mu Ljubljanski vzduh več ne ugaja in nema posebnega veselja, povrniti se k profesuri.
— (Osobne vesti.) Naš presvitli cesar imenoval je z Najvišjim odlokom 10. t. m titular-nega dvornega sovetnika in finančnega Ravnatelja v Ljubljani Tomaža Bartušeka dvornim sovetnikom in finančnim deželnim ravnateljem v InomoBtu, titu-lamega finančnega nodsovetnika Avgusta Dimitza finančnim nadsovetnikom in ravnateljem v Ljubljani, finančnega nadsovetoika Tržaškega finančnega ravna teljstva barona Dragotina Cziirniga finančnim ravnateljem V Celovci in finančnega sovetnika Viktorja \Viesta fiuančnim nadsovetnikom in ravnateljem v Soloogradu.
— (Razstavo ženskih ročnih del) obiskal je predvčerajšnjim tudi knez iu škof dr. Mi sija. Skoro poldrugo uro ogledaval si je vladika prelepe proizvode nežnih rok in kazal pri tem veliko zanimanje in fin okus. Razstava je sedaj že končana in priznavati moramo, da veliko prerano. Gospici Ftiderlovi izrekajo zasluženo zahvalo, izražamo željo, d u bi se skoro zopet priredila taka razstava.
— (Zadruga mesarjev Ljubljanskih) bavila ne je v zadnjem1, jako mnogobrojno obiskanem shodu z vprašanjem, bi se li v prihodnje Živinska užitnina pobirala po teži živali, ne pa od komada. Finančno ministerst\o misli s prenaredbo postave o uMtoini ustreči živinorejcem tistih dežela, kjer se prireja živina slabše teže, Za katero p*k se mora sedaj ravno ista užitnina plačevati, kakor za teško živino. Mesarska zadruga izrekla se je jednoglasno proti nameravanej premtmbi in sporočila finančnemu ravnateljstvu, naj se pobira užitnina od živine po komadu i nadalje.
— (Ebkomptna banka v Ljubljani) prebila je v zadnji čas hude dni. Ko se je raznesla vest, da ima banka pri Tsebinkelnu posojenih 250.000 gld., je jako veliko strank hitelo po svoje uloge in v mulo dneh moralo bo je izplačati par sto tisoč goldinarjev. Banka je vsem strankam jako kulantno ustregla in sedaj je strah odgnan. Bojazen, da bi Be uloge izgubile, sicer ni bila opravičena, a občinstvo bilo je po vsej pravici vznemirjeno, da se jednej stranki dovoli tolik kredit, dočim veliko močnejša in vse drugače podprta hranilnica kranjska ne dovoljuje jeduej firmi več nego 30.000 gld
— (Tatvina.) Nekemu trgovcu na Dunajski cesti ukral je včeiaj zjutraj zaradi tatvine že večkrat kaznovani postopač zlato uro z zlato verižico, vredno 40 gld. Izročil je uro in verižico nekemu žganjarju, naj jo proda, a Žgaujar zanesel je sumljivo blago na rotovž in kmalu je policija tatu prijela in izročila deželni sodniji.
Veliko izneverjenje pri „Eskomptni banki",
o knterem smo včeraj došle nam brzojavke priobčili, razburilo in vznem rilo je ves Duuuj. Kursi mo uo padajo in delnice eskomptne banke (po 500 gld.), ki bo koncem 1872 I. plačevale s*1 p6 1155 gld, pri grozuem polomu 1873 se vzdržale na 880, pale so od 800 na 570. Upravni odbor eskomptne banke imel je sejo do 5. ure zjutraj. Na stotine Iju lij prihaja po svoje uloge iu do včeraj opoludne izplačalo se je nud 2 milijona goldinarjev. — Druge Dunajske bauke so obliubile pomoči du 10 milijonov goldinarjev iu od avstro-ogerske banke se je po noči nnsii denar v eskom|>tno banko. Govori se, da se pri : -k. »ntru v ..ni i blagajuic izuevierjenju zaradi tega ni ptišlo na sled, ker ho v blagajnici bili uloženi zavitki bankovcev iz „papierniachš" tuko dobro ponarejeni, da j h Od pr sin li zavitkov ni b lo moči razločiti. — Reservni zak'ad delničarjev nesrečne banke iznaša 983 320 goldinarjev, totej uiti polovico izneverjene vsote. KufTter, ki je bil z Jau nerjem v zvezi in menda glavni uzrok temu polomu, bi je borsjanec v besede uajslabšem pomenu. Lani dobil je pri svojih podjetjih l1/« milijon, a vse zopet zaigral. V zadregi ponarejal je menice, katere mu je Juuuer eskomptoval. Denar sta delile. Poškodovan h je tUdI vrhku zasobuikov, jedna firma za 100.000 gold. Položaj ima veliko Hličnosti z onim maja meseca 1873. Jauuer, ki je tudi svojega brata znanega
gledališnega ravnatelja opeharil ae vse priščedene novce, se je kakor smo že povedali, ustrelil. Njegova obitelj je baje brez premoženja.
Razne vesti.
* (Računski sklep Dunajske električne razstave.)   Dohodki Dunajske električne
razstave vrgli so....... 350.894 gld.
izdatki pa......... 405.037 ,
toraj znaša primanjkljaj . . 54.143 gld., katerega so pokrili iz posebnega nalašč za to osno-vanega zaklada 111.500 gld. Preostatek 57.357 gld. izplačali bodo dotičnim porokom zopet nazaj.
* (Samomor.) Iz Pešte sn brzojavlja dne 18. t m.: V Leutscbau ustrelil se je Fran Feller, stotnik pri češkem pešpolku kralja Španjskega št. 94 Samomorilec zapustil je 8 mladoletnih in nepreskrbljenih otrok. — Uboge sirote!
SOKOLOVEMU „J0UR-FIXE"
kateri bode dnu os zvečer ob 9. url
v gostilni „pri bavarskem dvoru'4.
Reditelja sta gg. D r u 5 k o v i č in S a k b e r. — Program zanimiv.
Odbor „Sokola44.
piše v svojem vabilu na naročbo med drugim tako: Vrhu pesniških proizvodov priznanih pesnikov slovenskih, Stritarjevih, Gorazdovih i-j dr. iii vrliu Trdinovih bajk povestij, pisanih^ uzorno-lep i slovenščini, izhajala bode v našem listu vse leto nad deset tiskovnih pol obsežna zgodovinska povest:
„V^lilii grof".
Pisatelj, g. dr. Fr. Detela, c. kr. gimn. profesor v Dunajskem Novem Mestu, opisuje v ti povesti z živimi bojami slikovito življenje po lepi Savinjski dolini in po staroslavnem slovenskem Celji sredi XV. stoletja za velikega grofa Ulriha Celjskega.
Priljubljeni pripovedovalec naš, g. Janko Kersnik, priobči svojega lepega „ Cvclamena" II. del pod naslovom:
„Agitator".
V tem romanu  nastopajo   vse  tiste glavne t osebe,   katere   bralec   pozna  že  iz „Cyclamena",
vender bode „Agitator" sam zase celota.
S krajšimi pripovednimi spisi bodo preskrbovali list: v svoji elegantni in duhoviti pisavi nedo-sežni g. J o s. S t r i t a r, g. dr. I v a n T a v č a r, ki je s svojimi živo in izvirno pisanimi „Mrtvimi srci" pridobil letos našemu listu novih prijateljev, g. Alf. Piree in nekateri mlajši pisatelji.
Novo rubriko odpre letos „Ljubljanski Zvon" pod naslovom
„SlaVkii Sloveikoi**.
Tu bode priobčeval životopise odličnih umetnikov, pesnikov in pisateljev slovenskih; v prvi vrsti literarno-zgodovinsko razpravo ,Dr. JakobZupan" (porojen 4. julija 1785. na Prevojah, umrl 6. febrn-varija 1852. v Celovci), katero je o stoletnici rojstva njegovega spisal g. prof. F r. W i e s tli a 1 er; dalje životopis velikega slovenskega dobrotvora, lju-domilega P. P. Glavarja, katerega je po novih, v Komendi najdenih listinah sestavil g. prof. Ivan V r h o v e o, in naposled životopis slovenskega pesnika in pisatelja Matije Valj a v ca iz urednikovega peresa.
Izmed znanstvenih razprav omenjamo zlasti prof. Rutarjevega spisa o reki „Timavus"; zgodovinske studije o Slovencih v IX. stoletji oid prof. dr. Fr. Kosa, životopisa V. G. Belinskega, slavnega kritika ruskega, od prof. J. Celestina; E. L ah o vi h zemljepisnih črtic in članka o književni vzajemnosti hrvatsko-slov^nski, ki ga je o petdesetletnici preporoda književnosti jugoslovanske spisal g. Andrej Fekonja.
Na dalje bode „Ljubljanski Zvon" točno poročal o vseh domačih književnih stvareh ter se s paznim očesom oziral na literarno delovanje in kulturno življenje slovanskih narodov in to tem lože, ker mu je tudi bodoče leto zagotovljena pomoč tako izvrstnih poročevalcev, kakor sta n. pr. g. prof. J o s. S tarč v Zagrebu in g. dr. K ari Š t r ek e lj na Dunaj i.
V vsaki številki prinese odslej „Ljubljanski Zvon" tudi nekoliko nalog iz šaha in poučeval bode bralce svoje v ti ne samo krasni in zabavni, ampak tudi koristni igri, ki se navadno ne igra za denar, ki budi fantazijo ter uči Človeka globo-keje in koreniteje razmišljati. To rubriko bode uredovni g. Jank o Kalan, c. kr. davčnega urada kontrolor vVelikihLaščahna Kranjskem. Temu
gospođu je naravnost pošiljati vse dopise, ki se tičejo šaha v našem listu.
Iz tega kratkega pregleda vidijo gg. naročniki, da je „Ljubljanski Zvon" dobro založen z zanimivimi rokopisi in da se s čilimi močmi odpravlja na delo prihodnjega leta, v katerem hoče kakor doslej kar najiskreneje pospeševati razvoj lepe in znanstvene knjige slovenske. Konečno vabi nove naročnike stopiti pod njegovo zastavo, in nadejoč se, da mu verni ostanejo vsi dozdanji prijatelji, kliče jim: Na svidenje v novem letu!
Tujci:
19. decembra.
Pri "lonn: Oesterreicher z Dunaja. — Pehani iz Brna. — Vosseler z Dunaja. — pl. Jettmar iz Voloske. — Vodničar z Dunaja. — Finalv iz Budimpešte. — Pollak, Vidic z Dunaja.
Pri Hadlel: BrUckner z Dunaja. — l'ust iz Gradca. — Fuchs iz Rudolfovega. — pl. Obereigner iz Sncperka.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
19. dec	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73655 mm. 733 25 nm. 73141mm.	— 60°C — 2 0* C — 46° C	brezv. ■L zah. brezv.	megla obl. megla	000 mm.
Srednja temperatura — 4'2°, za 2'3° nad normalom.
Tržne cene \ Ijiililjuiil
dne 20. decembra t. I.
	(ti.	kr.	Špeh povojen, kgr. .		
Pšenica, hktl.   .   . .	t;	;ji			VI
Rež,         „ ...	B	4	Surovo maslo, „		84
Ječmen,    „ ...	4	.V-	Jajce, jedno ....		3-5
Oves,        „ ...	2	Bfl	Mleko, liter ....	_	8
Ajda,       „ ...	4	89	Goveje       meso, kgr.	—	64
Proso,      „ ...	5 69		Telečje          „ „	—	62
Koruza,     „ ...	5	40	Svinjsko        „ „	—	52
Krompir,   „ ...	2	66	Koštrunovo    „ „	—	36
Leda,        „ ...	8	—		—	4f>
Grab,       „ ...	8	_	Golob......	—	171
Fižol,        „ ...	H	BO	Seno,   100 kilo    . .	1	69
Maslo,             kgr. . Mast, „	—	02	Slama,   „ „ Drva    trda, 4 □ metr.	1	60
	—	89		7	60
Speh frišen, „	—	B8	„   mehka,   „ „	B	20
kr.
Dunajska t>orsae dne 20. decembra t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 81 gld.
Srebrna renta.......... 82 „
Zlata reuta........... 103 „
5% marčna renta......... 97 „
Akcije narodne banke....... 856 „
Kreditne akcije......                              .   . 290 „
London............ 123 „
Napol............. 9 „
C. kr cekini.......... 5 „
Nemške marke......... 60 „
4°/, državne »ročke iz 1. 1854   250 gld. 125 „
Državne srečke iz 1. 1864.        100 gld. 171 gld.
4" , avstr. zlata renta, davka proBta.   . 104 ,
Ogrska zlata renta 6°/0   ...... 124 „
n           n         *       * #•    •          .... »O rt
n    papirna renta 5°/0 ..... 90 s
5'/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. .   . 104 ,
Donava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 116 „
Z r mlj. obč. avstr. 4 1 ,° , zlati zast. listi . 122 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 110 ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „
Kreditne srečke......100 gld. 179 „
Budolfove srečke ....        10   „ 18 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   a 94 „
Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v.   . 209 .
80 90 95 10
60
30
75'/,
79
25
75
25
05
10
35
45
50
50
70
kr.
50 75
Poslano.
Podp;sani priporoča svojim p. n. čestitim prejemnikom svojo bogato zalogo
zlatnine, sre"brnine in žlahtnih kamnov,
v katerej je zmiraj veliko Število najokusnejših in najmodernejših kinčev. Najnovejši kiuč so .»ini|»lov«,Ui fra«-mentl". — Vnunja naručila se izvrše točno in zadovoljivo.
«T. Kapsch,
juvelir in od c. kr. deželne sodnije priseženi cenilec.
(819)
• •••
Zobozdravnik: SCHVVEIGER i
z Dunaja
Btanuje 7 hotelu „Stadt Wien", H. nadstropje sobna štev. 23 in 24.
Ordinira vsak dan O. do I-1 are in od 2. <lnl. are popoludue. Vse operacije izvajajo se hitro in gotovo prav po modernih zahtevah novejšega časa. (815)
Dr. 8praii|jc»r-Jeve
kapljice mm že lađe;«?;.
Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Biicking, medicinski suvelnik dr. (!ohn, dr. Maiining in mnoge drti^e zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne t-.J mi sredstvo priporočajo proti vsem želodčni iu in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolja, trebuhobolju, zaslizenju, želodčnej kisli ni, vzdigovanju, omotici, koliku, skrofeljiiom itd., proti zlatej žili, zupretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim in prepričajte He sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospod n lekarjl Mvobodi, pri Zlatem orla, na FreAlrnovem trgu. (716—7)
'Dekleta«
ki znajo belo perilo bodi si z roko, bodi si na Siva'ni stroj  (Howe) dobro in lepo Šivati, dobe precej drlo.
Natančneje zve se (804— 3)
v Kljuoarskih ulicah št. 3 v drugem nadstropji.
o« ♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
♦ TJmetu«
(32—95)
Izolt in zobovja
2 ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu X brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj« in ♦ vse sobne operacije
I zobozdravnik A. Paichel,
O        poteg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje.
♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦»♦»»»o
VABILO.
Po mnogo let obstoječem hvalevrednem običaji se biagotvoritelji oproščajo čestitanja ob Novem letu in ob godovih, tako, da si vzemo oprostue listke na korist mestnega ubožnega zaklada.
Ustrezajoč lagodnosti slavnega občinstva, sta gospoda KarolKarioger, trgovec z galanterijskim blagom na Mestnem trgu št. 8, in Albert Schaefer, rokovičar in bandažist na Kongresnem trgu St. 7, drage volje prevzela razpečavanje oprost-nib listkov v svojih prodajaluicah. Za oprostile listke je kakor dozdaj položiti po 50 novč. za Novo leto in po 50 novč. za godove, ne da bi se velikodušnosti stavile meje.
Pismenim pošiljatvam naj se blagovoli dodati razločna adresa.
• Pri tej priliki se izreka  najtoplejša zahvala slavni tiskarni in kamnopisalni Josip Blaznikovih de du'ev, da je, kakor vsako leto, tudi letos brezplačno magistratu dobavila oprostoe listke. (807—2)
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 16. dan decembra 1884.
Št 18 704.
Razglas
(769—3)
mladeničem, vojaščini podvrženim.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora leta 1885, h kateremu bodo klicani v letih 1865, 1864, 1863 in 1862 rojeni mladeniči, se javno nuznanja:
1. Vsak tukaj prebivajočih domačih ali vnanjib mladeničev, kar jih bode k prihodnjemu rednemu novačenju poklicanih, mora meseca decembra 18 84 v magistratnem ekspeditu se oglasiti. Kdor se ne oglasi, tistega zadenejo nasledki §. 42 vojne postave.
2. Vaanji t j. taki, ki niso v Ljubljano pristojni, morajo k temu vpisu seboj prinesti popotne liste ali druge izkaznice.
3. Začasno zunaj svojega rojstnega kraja bivajoče ali pa bolne mladen če smejo oglasiti stariši, varuhi in drugi pooblaščenci.
4. Tisti, ki mislijo prositi ali začasnega opro-ščenja od vojaščine ali pa oproščenja od dejanske službe vojaške, imajo pri vpisovanji tukaj izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma.
5. Dolžnosti oglasa in drugim iz vojne postave izvirajočim dolžnostim bo ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo.
Mestni magistrat v Ljubljani.
v 23. dan novembra 1884.
Župan: G ras se II i.
Št 19358
(779—3)
Zdravniške kapacitete v inozemstvu zapisujejo dr. Popp-ovo Anatheriu ustno vodo kot naiboljše sredstvo za usta in zobe.
Gospod dr. J. G. Popp,
c. kr. zobozdravnik,
"Wien, I., Bog-nerg-asse 2.
Podpisani z zadovoljstvom izjavlja, da je rabil Vašo Anatheriu ustno vodo, kakor tudi Anatheriu zobno pasto in ju
more najbolje priporočati. (216—3) V Bukareštu, 11. decembra 1881.
profesor na medicinskej fakulteti v Bukareštu, načelni zdravnik Coltzove bolnišnice, član mnogih rumun-skih in inozemskih društev, imejitelj mnogih redov.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Kr-skem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. VVarta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Bene s, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu: D. Ki fižoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v liadovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lokar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Oaaria, lekar.
Dijaške ustanove.
S pričetkom šolskega leta 1884/85 bo pri magistratu izpraznjene sledeče ustanove za dijake:
1. Jernej Sallocberjeve ustanove 2. 4. in 6. mesto po 50 gld. na leto, do katere imajo pravico dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega obnašanja in pa pridni;
2. jedno mesto cesar Fran Jos>povih, po Ljub-lianski mestni občini ustanovljenih Štipendij s 50 gld. na leto, do katerega imajo pravico ubožni v Ljubljano pristojni ali ko bi tacih ne bilo sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje za te ustanove, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, vlože naj se do 30. dec. tHH 1 potom šolskega ravnateljstva pri mestnem magistratu.
Prvo ustanovo podeljuje župan, zadnjo pa mestni odbor Ljubljanskega mesta.
Hestni magistrat 9 Ljnbljaii,
v 3. dan decembra 1884.
Zoper jetilio!
Radgostski
HHir* *\z<ii*ii čar
rožnovsii maho-rastlinski celtličti,
priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-2 oic in začenjajočo se pljučnico 1
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospod J. Seichert, dipl. lekar v Rožnavi. Prosim, da mi pošljete še 12 zavitkov Badgost-skega univerzalnega čaja in 12 fikatljic Rožnovskih maho-rastlinskih col t ličko v. F fi nek teb zdravil je v resnici pri vseh na prsih bolnih osobah izvrsten, in odkar jih upotrebi jam sam, nič več ne kaši jam, kakor sem došle* vsako zimo 4 — 6 tednov.
Z vsem spoštovanjem ud a ni
Dr. T aut i, pl. TanciiHtoin, c. kr. štabni zdravnik.
V Kamini, dne 26. oktobra 1877.
Vaše blagorodje! Moja hčerka je uže več nego pol leta imela hud kašelj, kateri jej je često prouzročeval tudi bruhanje; knr »e jej niti nij ljubilo jesti, je zel6 oslabela tur shujšala; v nuvinah čitavši o vaših izvrstnih zdravilih, si naročim 1 zavitek čaja in 2 škat-ljici cul i ličkov. Jedva je pouzila bolnica nekoliko teh zdravil, in U2e jej je odleglo. V nekolikih dneh poide druga škatljica. Dete zdaj k večjemu vsakih 24 ur do Jedenkrat zakašlja, ter je zopet krepko in se mu ljubi jesti. Zahvaljujoč se vam uljudno, prosim, da mi vnovič pošljete 1 zavitek Čaja in 3 škatljice slavnih celi ličko v, t r se beležim
z odličnim spoštovanjem
Adolf KitU» knez. Colloredo MannBfeldski pivarnar.
V Opočnem, dnč 11. januarja 1875.
Vaše blagorodje! Prosim, da mi pošljete za zdaj 2 zavitka svojega mnogoslavljenega Radgostskega univerzalnega čaja in 3 škatljice celtličkov, potem tudi sklenico Roznov-skega rastlinskega mleka
Spoštovanjem
Ivan Vevič, zemljiščeo-knjižni vodja v Bošnjakih 3 (Vojaška granica).
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veljA za 14dnevno rabo pripravljeni paket z Tiak.-i7.oiii o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna šri.atija Rožnovskih maho-iastlinskih celtličkov BO kr. Za kolek iu zavijanje pa IO kr. p o.sebe.
KadKOMtaki nnlversalul Čaj in Uoinovakl inauo-raittliuNki oeltlicki dobivajo se vedno le v lekarni J. Melehertat v Roftnovi na Moravskim, in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaL ge sledeči lekarii: W. Mayr v Ljubljani, W. Ktfnlg v Mariboru, S. Mittelbach in J. Cejbok v Zagrebu, BaruiherzigoBrlider in A. N o d v e d v Oradci, A. M ar e k in J Kupter-schmied v Col|i, O. Kussheim v Llpnicl, CailGrabacher v »uran, J. UI ing v Rot-t <■ o in mul, W. T h u r n w a 1 d v Calofei*
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodaj alnicah materijalnega blaga. Doktor llorstova Jedino prava voda
iu ooi, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrupljunje in vzdržauje vida v vsa-kei starosii; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem pokiicu, frišui aH stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno Bolzonje.
D.virna Bteklenica /. navodom za rabo velja TO kr., za k ni. k in zavoj io kr. več.
Prava ae dobi samo naravuoNt iz lokarne v kopolišći Rožnavi.
hjaf llozuovski cvet aa atv«e, hitro iu trajno o.dravija puiiko, trganje po udih iu vsake vrste slabost v živcih in kitah. Izvirna sklenica 70 kr. av. v., sta kolek iu zavoj IO kr. več. Pravi ao dobi natno naravnost iz lekarne v Rožnavi M -ravskaj. (770-3)
protokolovano bankino in lombardno podjetje na Dunaji, L, Schottenring 5, uhod Hessgasse 7,1. nadstropje,
(744—61
priporoča ae:
1. Za reelno in točno izveden je nalogov na Dunajakl borai proti zmernemu
pokritju.
2. Za i»r«-% zel j it zneskov v gotovini ali vrednostnih papirjih, pa ne s pod 500
Kld. a. v. proti mesečnemu izplačevanju dobička in položitvi račnna.
(744—6)
3. Za nakup in prodajo vseh v kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev.
4. Za Izplačevanje prcdplač za skoraj polni znesek na arecke, akcije itd.
5. Za dajanje dobrih svetov kapitalistom, kateri inaaju borzne papirje po drazih kurzlb v rokah.   f|V~ Prospekti na zahtevanje franko. """•G
Gregorčičeve Poezije
so ravnokar izšle in veljajo vezane 2 gold., primerne
m Božična darila. „„_,, J. GIONTINI v Ljubljani.
Ker se je opustila tovarna.
1!) komadov za »amu 7 «<»l«l. 70 lir.
0^2^^ Žlice, noži in vilice iz britanija-srebra
"fl/TTflftk h fabrifikiin pečatom.
Sllaa.© ^sotreToiio za vsako družino 1
Čujte, glejte in strmite!
Pristno angleško patentovano nam izje za obed in dessprt, katero no zarujavi, iz čistega, teskega, masivnega britanija-srebra, kije skoraj podobno pristnemu srebrn, za katero jamčim pismeno vsakemu, kdor želi, da 1(1 let ostane belo. Garnitura veljala je poprej nad 40 gld., sedaj se pa da za mali del reelne vrednosti.
Garniture obstoji iz sledečega:
6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino,
6 pravili anglo brit. srebernih vilic,
6 masivnih anglo-brit. srebernih žlic (iz jednega kosa), 12 anglo-lirit. srebernih žličic za kavo,
1 težka anglo-lirit. sreberna zajemalka za juho,
1 masivna anglo-bnt. sreberna posnemača za mleko.
3 masivne anglo-brit sreberne žlice za desert,
3 prave : nglo-brit. sreberne vilice za desert,
3 lepe masivne čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,
3 tase lepo cizelirane,
1 cedilce za čaj najbolj fino,
2 lepa svetilnika za salon,
1 prrkrasna krušnica indiški in kitajski udolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobč proti pred-plači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svarilo! Le ono britanija-srebro jo pravo, katero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen. Vsa nauoizja iz britanija-srebra, katero priporočajo drugo tvrdke, so le brezvredni posnimki.
Za dokaz, da moja p m mil m
ni tlepari;.i.
se obvežem tukaj javno, vsako blago, katero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro, dokler jc še kaj zaloge, zaupljivo le na
Haupt-Depot der Anglo-Britan. Silberfabrik, Wien, U., SchilFamtsgasse 20. Nnažilui prah za navedeno namizje prodajam v Bkatljicah po 15 kr. (778—3)
Prostoren „Landauer"
s štirimi sedeži; se proda ceno pri Jakobu RazingerJI,
kolarji v Kolodvorskih ulicah. (816—1)
0.k. privilegij v\V, za zboljšanje šivalnih lgj|3 strojev.
Ivan Jaas*
V LJubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (iis—»6) 6letna garanol;a!
I'oiluk brezplačno. Na mesečno obroke po 1-5 gl.
NAJBOLJŠI
V?\R ZA C\GAR£fr
v Je pristni V
Prijatelji pilic
(Laubsagen)
dobč zastonj nov cenik s podobami od (650—10)
Laubsiige-Werkieii|! -Sperialil iiten-Lager ..zum goldenen Pelikan"
Wien, VII., Siebensterngasse 20.
SST R. GARDTNER & Co.,
tovarne za Atampillje^
Dnnaj, IV., Haiiptstrasse 49 in | Attgersdorf pri Dunaji ob j. žel. s
anruoNoz
Priporočajo za božično sezono ra- g ■en svetovno znatiih štampilij vseh g vrst. in specijalitet žepnih štampilij, ~ V-medalijonov, kresi), nožev itd. s štampilijami, 4 jako line <ndi»vite patentavane novosti 11! Patentovano sport- kresilo s štampilijo .   . . Patentovani žepni nožek s štampilijo   .   . . Isti s svedrcem za odmaš. steklenic s štarap. Medalijon z ven potegljivim daljegledom . .
(Ne presezajoft normalne velikosti.) Ploske za štampilijo: sport-ki-esilo 43—11; nož 40—5; vse vknpe proti poštnemn povzetjn ali s predpošiljatvo zgornjega zneska in natančne uhjave teksta štampilije.
iilHOUJ«
gld. 2.50. „ 2.50. „ 2.70. - 2.59. (760—6)
Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!!
Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLiON in vsak karton nosi varstveno znamko in Bignaturo.
'500/	fF.IIH.LEJ
V FORMAT/ L hcnit/L	
......S
nc-Simile de ITiigu^tte
17 Ru» llćranser 1 PAR
Mejnaroto linija.
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo rodno v Novi .Tork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „G-er:rrs.a.rs.la,"-. 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (814—2)
T. TIE3 2=3 2^ TXI Xj 33 ,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu,
Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Kntillano ti* Ani- PoRlaven, generalnega agenta v Trstu.
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v Ljubi luni.
V poneđeln>n in torek «3 decembra t. 1. zjutraj od 9.—12. ure in popoludoe od 2.-6. nre se bode iz zapuščine umrlega Franceta Novaka, vulgo „Vllklov", na Cvlliicali št. 5, piOBtovoljno prodajalo:
krave, teleta, prešiči, seno, slama in drugi poljski pridelki, hišna in poljedelska oprava, les za kolarje (Wagnerholz) in druge reci.
V Ljubljani, 19. decembra 1884. (817)
« Dunajsko zavarovalno društvo »
P. n.
S tom uljudno naznanjamo, da smo pretrgali pogodbo z gospodom Ja-f kobom Dobrin-om in izročili naše zaatop3tvo v Ljubljani V
$ gospodu VIKTOR-ju SCHIFFER-ju,
nasledniku Ivana Ev. Wutsclier-a („pri Bučarji").
**«K Izrekamo svojo zahvalo za skazano zaupanje ravno tako prvej Oger- }^
skej občne j zavarovalne j družbi, kakor tudi Dunajskemu zavaroval- \L
^£ nemu društvu, njenemu pravnemu nasledniku in prosimo to zaupanje še na fT dalje ohraniti.
Ponudbe bo radovoljno vsprejemajo pri gospodu Viktor-ji Schiffer-ji \L v Ljubljani in pri gospodih krajnih agentih, kjer se tudi dajo s prijaznostjo SI potrebna pojasnila.
VGradci, v 7. dan novembra 1884.
^\ Z velespoštovanjem
^{ generalno-zastopstvo v Gradci
^ Dunajskega zavarovalnega društva na Dunaji.
(799—2) Gr. BJUoorl. KL.
.......--------•-.   — -   - —.....—-------. —. . ....      .   . DhtthlaL.-
Dr. Schmidt-ovi uspešni
prilepki za kurja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Sehiuidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanej rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem  za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v.
"Dr. Belir-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischi^di, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnonju, eslablje-nju iu polucijam. Na dalje so dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena .steklenici s točnim navodom uporabe To kr. a. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno h'rmo: „Julius Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdolke kot nevredne zavrniti. (461—12)
Glavna razpošiljalna zaloga: 01oggnitz9 Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Rittner-ja.
l>r. Nt-lun i «11-o« t- »rilenke zu kurja «»eeau in dr. Rehr-ov živčni ekcttrttkt prodajata v LJubljani lekarnarja: .1. Nvoboda in J. pl. Trnkovzv.
I
IfosTEIN-^ftSI
23
BoljSi oil vseh podobnih izdelkov, nćmajo to pattiljo nič nkotl{}lvpya v «W»t; na)unp«int\}e si rnhijit .-i.(..■! tiolozni v orguuili 8podi|jof{» dolii tolosa, proliajaluo mrzlico, bolezni na koži, v moi-janih in zenuke bolezni; čisttjo kri in lehko odpravljajo blato. Ni ga zdrAvila, ki bi bUo boljae in pri tem popolnem uuakodljlvo zopor
Meie&no &aM*retje9
gotovi vir vseh boloznij. Ker io posladkoijeue, uiivnjo jih radi tudi otroci. Te pilo io odlikovano z Jako častnim pismom tlvornrga svetnika l*ltha.
BV Jedna shiitljica a IG pitami vc()a lli kr. — Zavitek, onem »kattjic akii]>aj, t'JO pil, vetfa
»orno l ffia. n. v. ~mi (6a0 —6)
^1/JJPipflipl Vsaka skatljica, ki nćma ilrme : Ajmtheke nttn OVal JCIIJC. heili(f>ti !,<»;.,»/./ m im zailnjej strani nase. varatvetm znamke, Je ponareJrtt.ii, ter svarimo, naj so ne kupuje.
1'azlti ae mora tloltro, tla fcf/o ne tlohi alaltega, nehpHv-iief/a ali erlo .skoillJie<-aa izilrlka. Vsakdo naj izrecno zahteva .V<ust, iinirih Elitabetinth pil, to imajo nu zavitku ter nuvodilu ca rabo poleo stoječi poilpla.
Glavnu s.ulogu  u u Dunuji:   Apotheke  ,9zuui lieiligcn  L<>0]h>i<i-' deB ■ * 11. .\riisi t-in. Sluti«. l'.fUf der Planken- uud MplegelgasMe.
Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek.
Vabilo na naročbo
S prihodnjim letom otopi „SLOVNU" v drugi svoj tečaj. Zvest načelom, katera je zastopal doslej, bode tudi v drugem svojem tečaji obračal glavno zanimanje svojih brslcev na važne in imenitne dogodbe širom velike slovanske domovine ter jih seznanjal z orjaškim napredkom slovanskega sveta.
Odlični slovenski pisatelji obljubili so mu tudi v bodoče svoje sotrndništvo; prinašal pa ne bode, kakor doslej, le poučne in politične spise, temveč tudi strogo leposlovne v vezani in nevezani besedi in sicer poleg izvornih, tudi dobre prevode iz češkega, poljskega in ruskega jezika, da tako slovensko občiustvo seznani z bogatimi slovstvenimi zakladi severnih slovanskih narodov.
V prvej številki prihodnjega leta začne ,,SXjO-VA.1T" prlobčevati prekrasno zgodovinsko novelo irIvan Bolnoe" iz peresa duhovitega pripovedovalca ilr. Ivana Tavčarja in letos umrlega slavnega beletrfsta češkega Vaclava Beneša Tfebizskega lepi zgodovinski roman „Iz »azavsklh letopisov" v dovršenem prevodu. V političnem delu lista pa začne objavljati pod naslovom: „K odnoiajem na Hrvatskem" ciklus krasno pisanih člankov jednega najodličnejftih hrvatskih pisateljev.
Izhajal bode „SLOVj^-IT" v povečanej obliki na lepem, gladkem papirji dne 1. in 15. vsacega meseca na dveh celih polah ter bode v vsakej številki prinašal po dve do tri slike, zavoljo katerih smo preskrbeli vse potrebno, da ne bodo slahejšo, ko v nemških ilustrovanih listih.
Ker nas bode zavoljo teh izpremomb stal papir in tisek več ko doslej in ker hočemo slovenskemu narodu vsekakor dati po obliki list, kakeršnega še ni imel, bili smo primorani tudi naročnino unanjim naročnikom zvišati na 4 gld. 60 kr. za vse leto ali 1 gld. 15 kr. za četrt leta. Naročnina ljubljanskim naročnikom ostane kakor doslej po 4 gld., dijakom pa po 3 gld. 60 kr. na leto.
Naznanjujod konećno le še, da gosp. dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, prevzame Bolastniš:vo lista; prosimo vse slovenske rodoljube, katerim je do tega, da se ohrani in poveča slovenski ilustrovani list iu da napreduje med nami slovanska ideja, da se naroče na naš list.
V Ljubljani, duo 20. decembra 1884.
Lastništvo in uredništvo
(818)
Prekrasno Božično in Novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo: (806— 4)
Poezije, mi S. Gregorčič.
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane In z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ign. v. Kleinmavr & Fed. Bamberg |Jj knjigotržnica v Ljubljani.
=£5
Za Božične praznike!
Orehove, medene, mandelnove in cve-baste potice, šarkelne, mali kruh, orehove kifelce, kolače, podobe iz marcipana, razne vrste finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije
priporoča, zagotovljajo najizvrstnejšo postrežbo,
Ivan Fi)derl-a fina pekarija
Lingove vilice- (80i-3;
Mazilo /a lase
po r>rof. đ.r. DPitli-o.!
Jedno na boljših sredstev, da se proBtor, kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jedneui jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehoin pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa samu 60 novcev prodaja pravega (705—7)
lekarna „pri samorogn" J. pl. rJTI*IXK<30:r£V'-j*x,
na Mestnem trgu št. % v Ljubljani.
Važno
za vsacega trpečega na živcih.
Samo z elektriku se dado temeljito odstranili slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat 'električni strojcek) se da lahko rokovoditi iu bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, onieiilevieo, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti ne morejo samo direktno pri meni. (741 —10)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via 1'ondares 2.
NAZORNI NAUK.
PRVI DSL, od Ivan T o m siča, je v novej izdaji izšel.  Cena il gld. 50 kr.
MrKot Božično darilo za otroke
posebno pripravno.
V Ljubljani.
J. GIONTINI.
Raznaševalca,
ki bi tudi moral kolporlir»ii. iščem od Novega leta naprej za mojo kupčijo. (809—2)
V Ljubljani. J . i m i O III i III.
Eau des Circassiennes
du Dr. Thomton.
Najuspešnejše i najboljše sredstvo za olepšanje kože, kakor tudi proti rudečim rokam; vse nečistosti kože, kakor pege, pike, ogerce itd. v kratkem času odpravi. (719—2)
Cena lončku 2 gl<l. SO kr. Zaloga v Ljubijanl pri Edvardu ltlahr-u
parfumerji.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
(476—24)
marčno pivo
I v zabojih po 25 iu 50
Jsteklenic se dobiva iz . .... - ~
j    ALOJZIJ MAYER-jeve i
S zaloge piva v steklenicah v Ljubljani, t
$ l Božičnim praznikom! *
Tolika isbor
Božičnih daril.
Prosim, nikar ne opustite ogledati moje
Božične razstave.
J. GIOMTIKI t LJOBLJAKI. (812-3)
r
Izvrsten med
(guruntirn n pitanec) v plehaatih skatijah po 5 kil (kilo po 60 kr.), skatlja
30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi
med v satovjili.
Ob jedncm priporočam visokočsstiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih
voHeenih sveč.
0R0SLAV DOLENC,
svečar v Ljubljani. (746—10)
tapeserijska kupčija in predtiskarija „Pri vezilji", Židovske ulice,
priporoča po najnižjej ceni    (763—6)
M± bogato zalogo blaga za rsakavrstna raena dela t pričete  in hmh«»  izdelane sit*
\F knrije na pliš, svilo in platno; #*»•*<•/: •Miifjrava nravska valna, tirufje valne vseh vrst in
J£ bsrv; nogovice, komašne, ruto itd.; cv< stika' rije pripravne lepa xreslane le.tetine, n. pr. za listitije, ključe, ročne prti i. dr.
i> naročila za preitisel iii slikanje perila
se točno in po najugodnejših pogojib zvršč.
••m—p—
A. RASCHEK-ova
SLADĆIĆARNA
Ljubljana, Preširnov trg h. št. 2,
vabi uljudno k svojej
božičnej razstavi
in poroča bogato izber
sladčičarskih izdelkov in dobro pripravljenega ovočtiega kruha.
Od 81. decembra t. 1. (sv Silvestra dan) dobč se slednji dan sveži fini predL-p-\3.stM.i 1xt'c±L. (795—ii)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, I., PESTAL0ZZ111ASSE i,
najntarejia tvrdka te vr«te. (623—12)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
V v
3edno iiajprakticiiejšlh
DARIL ZA BOZIC IN NOVO LETO
ki si ie mislit! more, je in ostane brez vsacega ugovora lep. dober
®mr šivalni stroj,
kateri bi sedaj np smel manjkati uri nobenem rednem gospodinjstvu. Kdor pa hoče Af*W zares dober, popoln* in pripraven šivalni stroj z vsemi najnovejšimi popravami, za katerega se garantnje pet let, naj se obrne z zuupauiem na tuku|Anjem mestu Z* ukora) lo let obstoječo, tedaj dovolj kot jako reelno znano, udano podpisano tvrdko, kjer se prodajmo utjboljfSi šivalni stroji po čudovito nizkih e^nab, tudi na obroke po 4—5 gld.. ako se placa takoj 10—15 gld.   Pouk v Siv^nii zastonj.
Zvuuaj sprejemajo naročilu moji potovalci, ki Impjo pri sebi legaluovnna pooblastila, ki tudi zastonj poučujejo šivati 8 strojem.
Nadalje zaloga
r.WertheiinoTih blagajnic
svile za šivalne stroje, sukanca (cvirna), šivank, olja, strojevili delov
itd. itd. po najnižjih tovarniških cenah. Stroji se v mojej mehauičnej delavnici popravljajo, obnovljnjejo in snažijo.
Z velespoStovanjem
^B A N lili«..
v Ljubljani, na Glavnem trgu št. 168.
> \
(
(810—2)
.Edatelj  n odgovor <. urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina iu tisk „Naroune Tiakarne'