Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena
v Sloveniji
Dušan Čop
IZVLEČEK: V prispevku so pregledno obravnavana gorska, terenska (ledinska) in vodna imena glede na njihov nastanek, tvorbo, pomen in vpliv narečja. Omenjeni so tudi najznačilnejši jezikovni pojavi pri teh imenih, prikazano je današnje stanje raziskav, navedeni pa so tudi najpomembnejši viri in literatura.
Oronymes, Microtoponyms and Hydronyms in Slovenia
ABSTRACT: The article is a systematic presentation of oronyms, microtoponyms and hydronyms with regard to their origin, formation, meaning and dialectal influences. Also mentioned are the most typical linguistic phenomena reflected in this names. The current status of research in this field is discussed, and a list of the most important sources and literature is included as well.
A    GORSKA IMENA (ORONIMIJA)
I.    Uvod
Slovenija je večinoma gorata (oz. hribovita) dežela, le na vzhodu in jugovzhodu je nekaj več nižinskega sveta. Njeno gorsko imenoslovje je zato dokaj bogato, tako tudi imenoslovje delov gorskega sveta, kakor so npr. imena prelazov, značilnih ozkih dolin in vseh posebnosti, ki so povezane z alpskim in predalpskim, hribovitim svetom slovenske pokrajine. Če bi zbrali imena vseh gorskih predelov in seveda tudi hribovja v Sloveniji, bi tako delo obsegalo prav gotovo vsaj dvakrat toliko imen, kot je vodnih imen na istem področju.
Ker je Slovenija v zgodovini (tudi že pred prihodom Slovanov v 6. stol.) vedno predstavljala prehodno ozemlje ob poti iz Srednje in Vzhodne Evrope na jug, v Italijo in Sredozemlje, je povsem umljivo, da seje tudi v oronimiji ohranilo nekaj substratnih, tj. predslovanskih imen, npr. Krma, Krmanija, Kočna, Kanin (v starejših zapisih tudi Komin I Comin), Rombon, Matajur < monte(m) maiore(m), Krim -romanskega ali keltskega izvora. Tudi adstratna imena, ki so jih posredovali tuji vplivi pozneje, v stoletjih po naselitvi, npr. Frtica, Mojstrovka, Konfin, Vahta (pre-
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
laz v Gorjancih, Limbarska gora (< Lilienberg), Jetrbenk (< Hirtenberg), Pele, Barigla in druga, romanskega in nemškega izvora, bogatijo pestro množico slovenskih gorskih imen.
V veliki večini pa so naša gorska imena slovanskega izvora. Imena Triglav, Jalovec, Skrlatica, Stol, Gorjanci, Mrzla gora, Slivnica, Snežnik, Kozjak, Raduha, Olševa, Orlica, Srebrni breg, Kobila, Mož, Lubnik, Planjava, Brana so prav gotovo takega izvora.
II. Besedotvorje
Gorska imena so enobesedna, a sestavljena tudi iz dveh ali več besed. Redkejše so predponske ali predložne imenske oblike. Enobesedna gorska imena so eno- ali dvodelna (npr. Triglav, Jelenkamen, Tonderškofel, Altemaver, Stol, Trstelj, Grmada, Bohor, Pokljuka). Tu naj opozorim tudi na predložna (predponska) enobesedna imena (Zdrtnik < Razdrtnik, Prestreljenih).
Dvo- ali večbesedna imena so pogosto sestavljena z občnimi imeni vrh, gora (gorica, gorca), špica,peč, greben, glava, polica, hrbet idr. s pridevnikom (prilastkom) na levi strani (Črni vrh, Veliki vrh, Tolsti vrh, Kozji vrh', Šmarna gora, Črna gora, Travna gora, Obla gorica, Pekrska gorca', Kukova špica, Lepe špice; Srednja peč, Debela peč, Bukova peč, Luknja peč', Kalški greben; Dolgi hrbet, Huda polica; Srebrni breg v Prekmurju; Šmarjetna glava, Mala - in Velika glava). - Pridevnik na levi strani je pogosto mali, veliki; sprednji, srednji, zadnji; nizki, visoki: Mali -, Veliki Triglav, Mala -, Velika Ponca, Srednja -, Zadnja Ponca; Nizka - in Visoka Bavha; leksem "vrh" je lahko ime ali del imena neke gore: Vrh nad Peski, Vrh Ri-bežnov, Draški vrh ali pa označuje tudi preval na gorskem grebenu, kjer cesta iz ene v drugo dolino doseže svoj najvišji vzpon, npr. Vrh Ravni, Vrh Bače, Pasterkov vrh (danes gre cesta čez Pavličevo sedlo), Jezerski vrh, (Smokuški) Vrh.
Nekatere gorske vzpetine imajo po več imen, zlasti če so med dvema dolinama ali krajema: Dobra gora (Mlino) ali Špik (Selo pri Bledu), Strgavnik ali Riben-ska gora (s selške strani Hvančnek), Stol nad Breginjem je v starih dokumentih zapisan Plasenberg, Goli werch, venete autem Stu.
III. Pomen gorskih imen
Pomensko so gorska imena zelo različnega izvora. Nastala so:
a) iz osebnih imen: lahko tudi predstavljajo osebna (družinska) imena brez sufiksacije, npr. Uršlja gora, Donačka gora, Raduha, Spanji vrh, Mangart, Naboj s, Galetovec, Ptanovec, Tošc (v Polhograjskih Dolomitih, še leta 1856 Utošc, še prej Otošc < Ljutoša). Istega izvora je tudi Toško čelo. Nekatera gorska imena so bila spremenjena zaradi objektov na vrhu: Uršlja gora (sicer Plešivec), Sv. Peter (nad Begunjami), ljudje pa še poznajo staro ime Gora. Vendar taka imena niso prav pogostna. - Marsikatera gora (ali hrib) nosi ime po kraju, nad katerim oz. blizu katerega se vzpenja: Begunjščica, Vremščica, Ljubljanski vrh, Lendavske gorice, Kočevski rog;
b) po konfiguraciji /oblikovanosti tal in njih značilnostih: Ojstrica, Ostrež, Hribr, Hrif(=hx\b), Gora, Brdo, Kljukovec, Pokljuka (< pod kljuko), Špik, Goriči-ca, Grmada, Rodica (Spodnje bohinjske gore, < grad-), Okroglež, Golica, Grinto-
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
vec I Grintavec (< grint-, prim, krajevno ime Grinčiče oz. Grinšče), Raskovec. Tu moramo posebej omeniti nekaj imen zaradi določenih značilnosti njihovih nosilk, npr. Rež- soseda Kredarice pod Triglavom. Videti je, kakor da bi bila gora presekana in razpolovljena, torej < režb (prim, ime gore v Visokih Tatrah, na slovaško-poljski meji, namreč Rysy, z istim pomenom, spodaj led. ime Pod Rysmi). - Sem spadajo tudi imena, ki spominjajo na velike naravne nesreče, npr. Podrta gora, Gorelše, Zdrtnik (v Karavankah nad Jesenicami, 1. 1761 v opisu Bucellenijeve posesti "Resterte vereh");
c) po vremenskih posebnostih: Vitranc (< veter), Snežnik, Pihavec, Hlip (< o vetru: hlipéti), Ozebnik, Strelovec, Mrzla gora, Mrzli vrh: po dnevnem času: Pold-nevnica, Ponca (< poldnica), P risank (< Prisolnik);
č) po neki živali, npr. Krokar (nad dolino Kolpe), Jerebica, Kob(i)la, Konj, Lisica, Rašica (po priimku Vran, še leta 1895 Vranšica), Bečevnek na Gorenjskem (poimenovan po bučela, starejšem imenu za "čebela"), Orlovina (nar. Vrlovna), Koz-jak, Kanjavec, Jelenkamen. Nekatera teh imen so izvedena iz živalskih imen z nekim sufiksom. Vendar spadajo k tem tudi imena, privzeta iz imen živalskih mladičev: Orlici in Orličje, Telečnik (nad Jesenicami, Jagnjenica, Mežakla (< mežek)',
d) iz fitonimov (rastlinskih imen), brez obrazila sicer zelo redko: Kopitnik, Resje, Hudobilnik, Bavha, Javor, druga imajo različna obrazila, npr. Tisovec oz. Kisovec (v delu Gorenjske nar. "čisouc"), Travnik, Ratitovec (< rakita), Javornik, Hrastnik, -ica, Koprivnik (na Primorskem je to Pokrivnik), Hmeljnik, Olševa, Me-cesnovec, Mesnovec, Rožnik, Jelovica, Mojstrovka (< furl. *magjustra "borovnica"), Robičje (< jerebika, nar. robičje), Malnež.
e) po delih človeškega telesa: Tišja glava (nad dolino Kolpe), Mala - , Velika Glava, Triglav, Sija (-Vrat), Teme (vrhnji del nekaterih gora), Čelo, Rame (Na Ramah), Kovk, Pleče, Dolgi hrbet, Nos, Palec (Karavanke);
f) po leksemih s področja predmetov, ki so delo človeških rok, tj. orodje, obleke: Kolovrat, Lemež, Obroč, Stol, Miza in Mizica (nad Zadnjo Trento, nad okolico Tržiča), Oltar, Barigla (Kropa); Žrd, Čelešnik, Klad(i)vo (v grebenu Košute), Ojnica, S tanga, Rokav;
g) po delih stavbe / hiše: Streha (npr. Jalovca), Dimniki (nar. raufenki), (Jezerski) Stög, Skedenj (nar. u skodnjô), Kuhinja (npr. Nad Kuhinjo špica), Ispa (Bohinj), Lopa;
h) po jedeh imajo, zaradi oblike, imena: Fancovt, Skuta.
i) po barvah: Bela peč, Črna gora, Srebrni breg (Prekmurje), Srebrnjak, Zlati grič, Za Sivim rebrom (Sivo rebro), Sivora, Rjaveč (sosed Triglava), Rjavina, Rumena zajeda, Zelenica, Rdeča stena, Krvavec, Krvavka. Manjkata le škrlatna in oranžna barva.
j) Na gol, neporasel vršni del gore oz. hriba kažejo imena Planja, Planjava, Planina, Planinica (splošno slovensko; prvotni pomen leksema planina je "gora, na kateri ni gozda"); Golica, Plešivec, Pleša. Nasprotno izražajo imena Gozdnik, Gozdašnica, Gojzdec, Drauškofel. - Vendar imajo svoja imena tudi na pol poraščene vzpetine: Lisca nad Posavjem, Lisec (pri Črni prsti, še leta 1620 zabeležen kot Lisa gora; prim, poljsko Lysa gora in češko Lysa hora, v Hercegovini Mali - in Veliki Lisac).
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
k) Tu so končno še gorska imena mitološkega izvora: Ajdinja (nar. Ajdna), Dedec, Baba, Bab j i zob.
1) H gorskim imenom lahko prištejemo imena osamelcev, naj bo to na samem stoječa ali pa v steni viseča skala: Babja skala, Igla (Luče v Savinjski dolini), Iglica (nar. Joglica, nad Bohinjsko Belo), Obešnik (nar. bešonk, pod Potoško planino);
m) Ker so plazovi izrazito gorski pojav, omenimo tu še nekatera njihova imena: Mo(n)štranca, Kelih, Sveča (tudi Svečnik), "Tarnen plaz" (= temni plaz; prim, iz Prešernovega soneta besede: "... od mertvih deklic, ki so v ti nesreči, de mor'jo vhajat' groba tamni ječi ...") v Vratih, pod Škrlatico;
n) Gorski prelazi in višinska razgledna mesta imajo prav tako lahko zelo zanimiva imena: Mili pogled (trikrat na Zgornjem Gorenjskem), Vahta (Gorjanci), Čez nogo (staro ime za Triglavsko oz. Bovško škrbino), Medji dol (= Medvedji - ), Velnica (nar. Bêunca I Rateče, Vêunca / Kranjska Gora).
IV. Starost imen
Zelo stara imena so med drugimi: Jecavca, Triglav, Čegovnik (na Notranjskem, prim, koroški Tschekelnock, zahodno od Dobrača), Gradišče - pogosto ne samo krajevno, ampak tudi hribsko ime, ki navadno označuje kraj neke zelo stare, propadle zgradbe ali utrdbe. Tudi imena Peca, Planja, Planina, Planjava so brez dvoma že iz časov naselitve Slovanov.
a) Med novejša neslovanska gorska imena spadajo, poleg že v uvodu omenjenih, npr. nemška Kugla, Tonderškofel, Altemaver, Kremant (zadnja tri so gorskim vrhovom dali nemški priseljenci po leta 1213 v okolici Sorice), Rifnik (< Rei-chenegg), Rihenberk (Reijfenberg, Vipavska dolina); tudi romanska: V portnah, Splevta, Nova -, Stara Krida.
b) V razvoju turizma (v 19. in 20. stol.) so turisti in planinci spremenili nekatera imena in uvedli nova, npr. za vrh Slemena nad Planico Slemenova Spica namesto starega Na Bavhi (nar. na baušo oz. na bauše), Visoka Martuljška Ponca namesto Rutarško poldne (Rutaršč pane), Kukova špica za Kuk (na Kôko).
V. Vpliv narečja in njegove posebnosti
Narečje s svojimi posebnostmi dostikrat odločilno vpliva na pravilno zapisovanje imen, pa naj bodo to gorska, ledinska ali vodna imena. Kjer so domačini pozabili, kaj ime sploh pomeni, v toliko rodovih - večinoma so imena zelo stara -seje to velikokrat tudi zgodilo in ker so se razlage in zapisovanja imen pred desetletji lotevali ljudje, četudi so bili med njimi jezikoslovci, ki narečja niso poznali, vsaj ne dovolj dobro, so ime napačno slišali oz. razumeli in ga zato tudi napačno zapisali. Tak zelo znan primer je Višarje. Prvotna (slovenska) oblika tega gorskega imena je Lušarja (edninska oblika, tako še danes govorijo in tudi pišejo Beneški Slovenci); to so Furlani v svojem jeziku sprejeli kot Lussari(e), Nemci pa Luschari < Lušarje. Furlansko obliko so sprejeli tudi Slovenci npr. v Ziljski dolini kot wušar-je. Na Gorenjskem so obliko Lušarje ljudje, ki že stoletja obiskujejo ta kraj, izgovarjali ušarje (v gorenjskem narečju začetni zlog, v katerem je /- ali v-, izgovarjajo z močno redukcijo kot u, npr. Urin < Laurin, Urič < Lauritsck, Ušeunca < Višelni-
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
ca, uxor (v Bohinju) < vihar) že tedaj, ko so (v drugi polovici 19. stol.) usklajevali imena v duhu knjižnega jezika in pri tem zagrešili marsikatero napako. Tako tudi v imenu Lušarje, v katerem so videli Vi- in zato zdaj pišemo Višarje, čeprav je tudi Prešeren zapisal dovolj jasno: "Tersat obiše, al' svete Lušarje" v svojem znanem sonetu "Marskteri romar". Iz istih razlogov danes slišimo (in beremo tudi v uradnih knjigah) gorska ledinska imena Na Šehu (planina v Bohinju) oz. Na Šeh - to pa samo zato, ker zapisovalec ni bil vešč prisluhniti narečni izgovarjavi: na sséx (ali na sséx < Na Sušeh), ker -u- v začetnem nenaglašenem zlogu izpade: Sstwonk (< Sušil-nik), "usé se posšivvo". - Zato tudi nepotrebna, večletna polemika o ledinskem imenu Za podrtem v Zadnji Trenti; udeleženci polemike so bili večinoma prepričani, da gre tu za "poldne". To je zelo neresno: kadar omenjamo "poldne", imamo v mislih goro: Poldnik, Ponca, Poldnevnica na obrobju Alp, Polinik (v Avstriji), Polëdnik na Češkem; vsa ta imena predstavljajo gorske vrhove. Pri Za podrtem (zdaj to pišejo skupaj Zapodrtem) gre za "poden", ljudje govore: "Vas sama je pa že v pôdnu" (= pod gorami, v dolini); če pa je na koncu -em, je to stvar narečja - v zgornjesoškem narečju govorijo: pod m(u)ostem, pod g(u)ozden (zapis iz 1. 1509), z bratrem (v Bovcu -om ali -on). Pa še to: poldne, poldan]^ v zgornjesoškem narečju "pudan"! -Sklop ol- je v tem narečju navadno -u-: suza (=solza), "tukli smo ga" (=tolkli, tepli); "puno ljudi" (=polno, veliko); zato tudi Bučan (=Bovčan), ucé (=ovce).
V narečju je treba paziti tudi na metateze: Dolga leta je v Planinskem vestni-ku (zlasti med obema vojnama) potekala razprava o imenu gore med Stolom in Begunjščico; domačini iz občine Žirovnica, kamor spada Zelenica in gore nad njo, to goro imenujejo Nemški vrh, Tržičani Vrtača, drugi spet Visoka Vrtača. Toda Vrtača je izredno lepa, prava kraška vrtača tik pred prehodom čez mejo - gora sama pa je še v prvi polovici 18. stoletja, v opisu meja blejske graščine, omenjena kot Me-nischke werch. Saj je res: ne more gora biti Nemški vrh, če pa nikoli ni bilo nobenega nemškega naselja ne južno ne severno od te gore. - Že iz tu navedenega je razvidno, kako zelo pomembna je metodologija: da se raziskovalec / etimolog zaveda, da ni dovolj, če pozna samo tisti kraj, katerega ime(na) raziskuje; kako zelo pomembno je, da spozna tudi vso širšo okolico, celotno področje zadevnega narečja oz. razišče podobna ali ista imena na vsem ozemlju jezika - najde torej čim več primerov imena.
To dovolj nazorno pokaže tudi primer imena Gabela. Gabelaje ime urejene, v breg izkopane globeli, po kateri teče pot navzgor (npr. s Plača v Kropi navkreber), v Mojstrani in na Dovjem take, hoji namenjene globeli, imenujejo (narečno) gobei-wa, v Kropi gabêla, drugje gabêwa (< globel, sprememba deklinacije, disimilacij-ski izpad prvega -/-). Drugače pa je to gôbu in gobêwa. Kadar sta v imenu (besedi) dva enaka soglasnika (namreč -/-, -r-, -n-), eden od obeh rad v govoru izpade: ledinsko ime Bratranica (Radovljica) > bâtranca ali bratranca; fanêla (in fanéwa) < flanela; ledinsko ime Pérasle < Preras- ; Marzidovšek (priimek) < Mrzli dol- ; zmarlet ("spomladi") < z-mlad + let; Finžgar (priimek) < Finsinger; moštranca < monstrantia; Poldašnja špica < Poldnašnja špica; Žirovnica (Žerovnica) < Žrnov-nica.
Prav tako smešno in neresno je, da gorsko ime Orličje mnogi danes pišejo Orglice. To je v Kamniški Beli tudi ime slapa, toda tako močen slap ne more biti
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
"orglice". Ime so starejši domačini izgovarjali (tudi ime slapa!) "wôrglce" oz. "vrliče", turisti in nedomačini so iz tega naredili "orglice", "rigeljc" in še nekatere modrosti. Toda ime " wôrglce" je staro že več stoletij, "orglice" pa zasledimo kot ime nekega glasbila šele po letu 1890. Težave povzroča vrinjeni -g- in ker so vsa ta imena, tako gorska kot vodno ime na gorenjskem narečnem področju, je treba poudariti, da se tu med -r- in -/- rad vrine -g-, npr. "čmrgol" (čmrlj), "kerglc" (kerlc), "curgla" ( k curljati), "cmergla" (k cmeriti se), "medveda je ustreglu" (= ustrelil). Pravilno je torej lahko samo Orličje (ali Orlice), kakor so zapisovali vsi resnejši zemljevidi. Da je to ime izvedeno iz stsl. orbl-b, dokazuje tudi dejstvo, da v luknjah na severni strani enega od vrhov oz. skalovja s tem imenom tudi še po 1.1980 skoraj vsako leto gnezdijo orli.
V narečjih nekega jezika so tudi take posebnosti oz. zakonitosti, ki, če nanje naleti neizobražen oz. nanje nepripravljen zapisovalec, lahko usodno vplivajo na pomen oz. zapis imena.
B    TERENSKA (LEDINSKA) IMENA
I. Terenska imena so po veliki večini slovanskega (slovenskega) izvora, vendar najdemo tuje vplive prav po vsej Sloveniji, v največji meri na zahodu in na severu. Saj se prav tu in v sosednjih deželah (Furlanija, Koroška, Vzhodna Tirolska) srečujejo tri velike jezikovne skupine: romanska, germanska in slovanska. Tujih vplivov je vse manj v smeri proti jugovzhodu in vzhodu, najmanj jih je opaziti v osrednjih predelih (npr. na Bloški planoti). Substratnih tujih imen je razmeroma malo (to so npr. imena Krma, Krmanja, Tamar, Stamare), adstratna tuja terenska imena pa so v nekaterih predelih prav pogosta, npr. tam, kjer so se iz različnih vzrokov naseljevali germanski ali romanski ljudje kmečkega ali delavskega porekla, najdemo ledinska imena kakor Lišpernik, Pirnžok, Šotlenk, Žovležen\ Bantole, Davjefrate, ŠtraalonlŠtradun, Bormes in še celo pod Gorjanci je ime Vahta; mnoga imena so slovenski ljudje prevzeli od germanskih in romanskih sosedov ob stikih s tujo razvijajočo se kulturo, npr. Mo(n)štranca, Gmajna, V portnah, Studa, Stuki, Stara -, Nova kreda, Kelih, Onkar.
Če govorimo o slovenskih terenskih imenih, imamo tu v prvi vrsti pred očmi imena polj, travnikov, njiv, tj. tistih zemeljskih površin, ki jih človek izrablja za gojenje kulturnih rastlin. Take površine označamo z občnim imenom ledina. K ledinam štejemo tudi paši namenjene predele gorskega sveta, prav tako pa tudi take površine, ki niso porasle z gozdom, a niti niso plodne in tudi ne pašniki za živino (npr. Spodnje in Zgornje Ledine na južni strani Triglava) in Ledine (na severni strani Kamniških Alp, pod Kočno). - K terenskim imenom moramo prišteti tudi gozdna imena, ki predstavljajo med terenskimi posebno zvrst, z docela svojskimi imeni, ki so v mnogih primerih čisto drugačna kot ledinska imena. - Sem je treba šteti tudi imena dolin, sotesk in tesni; kraških jam, ki so zaradi kraškega značaja ne samo značilne za južne oz. jugozahodne predele Slovenije, ampak so dejansko tudi
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
vsi naši gorski predeli, tako Julijske kakor Kamniške Alpe, prav tako kot Karavanke, prepreženi z značilnimi kraškimi pojavi. (Zato v Alpah niso redka imena vrtača ipd.) - K terenskim imenom spadajo tudi imena poti in njihovih delov.
II. Besedotvorje
V besedotvorju ločimo tu prav tako eno-, a tudi dvobesedna imena, številna so oblikovana kot predložne povezave (npr. Farjevec, Vrata, Planica; Lepa kopiš-ča, Hudi hlevi; Zapotok, Podreber, Mejame, Na Polju, Za skalo, Pod skalco). Vendar je tudi dovolj primerov takih imen, v katerih sta, če je ime sestavljeno iz dveh delov, oba med seboj neločljivo povezana in se sklanja samo še drugi, zaključni del (npr. Strokosc, Jelendol, Medevoše). Prvi del sestavljenega imena cesto izraža (pri sicer istem imenu) razliko v prostoru ali velikosti (npr. Malo polje, Velo polje; Mala planina, Velika planina; Prva -, Druga -, Tretja Planja; Spodnja -, Srednja -, Zgornja Raven), pripadnost nekemu kraju (Zabreška planina, Poglejsko polje, Kr-niška skleda) ali ga kakorkoli pobliže označuje {Tarnen plaz, Ledena trata).
III. Ledinska imena po pomenu oz. izvoru
Ledine so poimenovane:
a) po lastniku (Drčev rut, Cimpkova ledina, Hkavčeva ledina, Menikov vrtec), kjer je lastnik navadno označen s hišnim imenom, a tudi s priimkom, npr. Bošinka. Ime ima ledina lahko tudi po nekem osebnem imenu (npr. Hotinj, Hobo-vec k imenu Hotebod);
b) po barvi, ki jo kažejo: Zelenica, Črnivec, Belo polje, Sivec (pl. v Bohinju), Rjavka;
c) po živalih: Farjevec, Junčevec (oboje pomeni isto: pašnik za mlade vole, le da je Farjevec izvedeno iz nemškega Farre "mlad bik"), Medvedjek, Meja dolina (< Medvedja), Jagnjenica, Telečnica, Skolnek(< Sokolnik), Mlakoše, Kozjek, Konjš-čica, Gamsov skret - torej ne samo po domačih živalih;
č) po značilnih rastlinah ali drevesih: Črničja raven, Jasenje, Hrastnica, Pod hruško, Bukovlje I Bukovje, Lipnja trata, Na rosuljah (vseslovansko; tudi v dolini Kolpe), Travno brdo, Jablanica, Prosje, Ržiše, Zajavornik, Spodnje -, Zgornje Sirce;
d) po delih človeškega telesa (ti imajo v naravi svoj poseben pomen): Pod nartom, Čelo (pogosto ime), Na kolenu I Koleno, Na laktu, V jeziku in Čez jezik, Za Sijo, Pleče, Na ramah;
e) po delih hiše in raznih predmetih oz. pohištvu (tudi ta imena imajo v naravi poseben pomen): Kofce (< Klopce), Klanica (= stopnišče k hišnemu vhodu, strm klanec), Zapreti Zatrep, Prižnica;
f) v spomin na zgodovinski dogodek: Na Tabrah;
g) po pripadnosti sosednji ali domači pokrajini: Korošica, Kranjska planina;
h) po oddaljenosti od (domačega) kraja lastnika kaže dokaj pogosto ime Amerika. Ime ledine izraža tudi stran neba: Na večernicah (= zahodno od vasi);
i) z zelo starimi ledinskimi imeni: Žale I Žalje (še iz srednjega veka, ker so to vedno kraji s pokopališči starih Slovanov oz. Slovencev); to ime je danes dostikrat
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
tudi del večjega kraja, Sija/Za Šijo (nekoč mnogo bolj znano in pogosto ime), Plest, Plesmo I Na plesmu, Pod ksram (= pod kserjem), Na kseričih.
IV. Gorska ledinska imena
Gorska ledinska imena so prav tako lahko tudi večbesedna (sestavljena s predlogom ali pridevnikom). To so predvsem imena planin, plazov, pašnikov ipd., npr. Pri Jezeru, Huda raven, Peski, Za Planjo, Na Krnici (pod Rogatcem), Voklo (< lokev), Lipanca, Plesmo, Kuhinja, Prisanca (nad Zasavjem, istega izvora kot ime Prisant), Lengarjev rovt (po lastnikih, ime je nemškega izvora: < Liebenberger, ok. 1800 Lembergar). Plazovi: Velika Dnina, Dolgi plaz, Sveča, tuja imena: Moštran-ca, Kelih oz. Tabernakel]'.
V. Gozdna imena
Gozdna imena so velikokrat čisto drugačna kot navadna ledinska: Irgelc, Udin boršt, Kozjek. So eno- ali dvobesedna, sestavljena s predlogom ali pridevnikom kot levim atributom, npr. Vrhgora (Bela Krajina), Markovski graben (pri Mozirju), Za Likebom, Milanov log, Čutov del. Prvi del takega sestavljenega imena je torej lahko tudi ime lastnika. Sicer pa se gozdovi dostikrat imenujejo po drevju in rastlinju, npr. Tisovec in Tisovnik (Notranjska), Javorje, Jelovica, Jesenje, Mesnovc (< Macesen), tudi po živalih: Meja dolina (< medvedja - ), Za psom, glede na posebnosti kraja in lastnosti tal, npr. Vlomu (nar. u wômo), Hudi kot (Pohorje), Jecav-ca (k "jecati / jekati", tj. odmevati), Shalje (< suhal = suha, sušeča se smreka, kakršnih je v tem velikem gozdu veliko, pisateljica N. Matičič napačno piše Skalje, ker izvaja ime iz "skala").
Ker je treba v severozahodnem delu ozemlja upoštevati vplive vseh treh velikih jezikovnih skupin, omenimo primer imen, ki pomenijo "odmerjen del gozda", npr. Hrastov del, Mali deli (nar. Male déwa, pod Begunjščico. Tu je H. Turna hudo pogrešil: ime izvaja iz Mala deva\\); toda v Zgornji Savski dolini in v Bohinju je to večinoma "talj (tal)": V taljih, v okolici Bleda pa "part": Parti. V (gozdnih) imenih oz. kjer je bil gozd iztrebljen, se skrivajo zelo stari pojmi in besede, npr. V črteh, Črtenje, Črtež (glagol črtiti); Robež(nica) (k gl. robiti). Posebnost so imena, ki imajo svojo obliko zaradi tujih vplivov oz. vplivov z drugih narečnih področij, npr. Tanderškofel, Dravškofel (Sorica), Smrajka (< smreka, Mojstrana), Miezgorah (= med gorami, Bohinj). Splošnoslovenska so sicer tudi gozdna imena Mrežice, Mrežišče, v zgornjem delu Gorenjske je to Mrelša, Mrenša.
VI. Imena dolin
Tudi imena dolin so eno- ali večbesedna: Perasle (< prerasti), Globoki potok (nar. Ubôcpôtak), Kravja dolina (splošnoslovensko ime), Zelena dolina, Spaja dolina (Dolenjska), Vrata, Kot, Ukane (< v koncu). Mnoga od teh imen so tujejezič-nega izvora: Konta, Vrtača romanskega izvora; Deža (Pohorje) in V deži, Škaf (v Matkovem kotu), V Mu j ah pa germanskega izvora.
a) Iz različnih občnih imen so zaradi svojih naravnih značilnosti (oblika, namembnost) imena: Kotel, Kotliči; Deža, Vrtača, Draga (splošnoslovensko), Ple-1qq    stena dolina, Tiha dolina, Hudi hlevi (oz. V Hudih hlevih). To ime in pa mnoga
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
druga, tvorjena s pridevnikom hud, kažejo na težave ljudi pri delu v naravi: Hudi graben, Hudo, Na hudem, Huda luknja (Velenje).
Posebnost so dolinska imena Železnica, Mégre .(< med gore, ker se cesto uporablja le akuzativ), Mala in Velika Piščal.
b) Soteske, tesni: Pekel (splošnoslovensko), Žrela (nar. Zréwa/Mezakla), Kam-njek, Vintgar (tuje ime), V tesnem, Soteska (nar. Sveteska).
c) Ves slovenski prostor (tudi gorski predeli v Alpah) pozna kraške pojave. Kraške jame najdemo tudi v Karavankah (npr. Gozdašnica, zaradi zgodovinskih dogodkov imenovana Turška jama, srednjeveško viteško gnezdo, dvodelna jama pod Stolom), v Julijskih Alpah Gluharjev kevder (Zg. Radovna), Potočka Zijalka pod Olševo, Srepna (dvojna jama pod Stražo / Bled), Govic (< v glavici) v Bohinju.
Nekatere jame so postale znamenite zaradi arheoloških najdb ali izredno lepe in pestre notranjosti, npr. P oglejska cerkev (blizu Bleda), Divje babe na Cerkljanskem, Postojnska jama, Križna jama pri Ložu.
Imena jam so večinoma tvorjena z občnim imenom -jama, vendar ne vse: Me/ûrae_(dvojna jama med Divačo in Kozino), Vandima (Kanin), Labodnica. Nekatere jame nimajo posebnega imena: Jama pod Babjim zobom, ali imajo ime po bližnjem kraju; po lastniku oz. po določenih osebah: Osoletova jama (nad Moravčami), Meletova jama (pri Ocizli); po živalih: Kačna jama, Labodnica ali drugače: Okno, (Pokljuška) Luknja, Balunjača (Boč), Skalarjevo brezno (Kanin), Triglavsko brezno, Vilenie a.
VII. Imena poti in njihovih delov
Omeniti bi bilo treba tudi imena poti in njihovih delov. Tu ne gre samo za taka imena kot Skoz Stenge (bohinjsko je to stenje, sicer štenže), Strma pot, Dolinska cesta, Gozdna pot, Strmine, Za prisko (= za preseko I Bohinj), Na Petelina (Kranj) - ime brez določilnega občnega imena, Pot na Polico (Krško). Toda nekatera imena poti kažejo izredno starost in so tudi pomensko zanimiva, npr. Po osrnah (Gorenjska, < smoditi: pot je bila zgrajena, ko so požgali gozd), Čez nogo (staro ime za Triglavsko škrbino), Čez štapne (Sedmera jezera).
Tudi deli takih poti imajo lahko dokaj zanimiva imena: Osrank ali Sovražnik pomenita, daje pot lahko tudi spolzka, daje nevarna. V Alpah je tako ime dela poti Prag (npr. z Moličke planine na Ojstrico), tudi Na povajštranem (Bohinj) < lastro (beneško-italijanski leksem); to pomeni, daje bila pot na določenem delu zaradi varnosti "tlakovana" z močnim, ploščatim kamenjem.
Na koncu poglavja o terenskih oz. ledinskih imenih je treba poudariti nekatere regionalne in narečne posebnosti ledinskih (terenskih) imen in, da vsa v poglavju omenjena (a tudi druga) imena niso razširjena po vsej Sloveniji. Ledina kot občno ime je lahko tudi lastno ime po vsej Sloveniji, vendar se v Dravski dolini vse do Ruš pri Mariboru (torej v koroških narečjih) glasi ladina (zaradi razvoja glasu -e- v prednaglasnem zlogu > -a-, zaradi česar nekateri jezikoslovci to ime izvajajo napačno iz "latinus"). - Splošno slovensko je tudi Pogled (na Zgornjem Gorenjskem večkrat ledinsko ime Mili pogled), v južnih predelih pa tudi Pugled. Tudi imena kot Ježa, Rodine/Rodne, Klanec so splošno slovenska, zato pa se nekatera imena nahajajo samo v ozkem pasu določenega področja (npr. Sovatna, Na sovatnah predvsem
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
na Zgornjem Gorenjskem, prav tako je ime Studor, PodStudorjem najti skoraj samo v slovenskem alpskem in predalpskem prostoru, tudi na Tolminskem in sploh v Posočju, a tudi še v Kamniških Alpah in pod Krimom). - Tudi taka ledinska (oz. hišna) imena, kot so pri Hlipu, Hlipovec, so splošno slovenska, zato pa ime Loža "gozd" (npr. Grajska -, Gluha -, Velika Loža, Prilozje), najdemo le v Beli Krajini; Griža "melišče, plazovit svet", najdemo predvsem na Krasu in v Posočju (npr. Griža, Griže, Grižice). - Ledinsko ime pustota (iz psi. *pust-b oz. *puskh) v pomenu "neobdelan svet" najdemo v tej obliki na Gorenjskem, medtem ko je pustin(j)a precej redkejše (Zgornje Posočje, a seže tudi v Zgornjesavsko dolino); puščava je na primer na Pohorju in na Dolenjskem,pušča v Pomurju (Prekmurju). - Ime bavha "ostra, triroba, zeleno/rumenorjava trava" (Nardus stricta) iz koroškonem. narečne-gafahl oz. falch domačini v Julijskih Alpah (iz tega je tudi ime doline Bavšica) in v Karavankah uporabljajo v imenih Bavha, Na bavhah, Pod Bavhovco, s čimer označujejo planine in pašnike s slabo pašo (naprotje je Sovatna). Drugje tega imena ne najdemo. Če npr. na Gorenjskem še najdemo za kategorijo "gozd" občno ime les (npr. Kležni les, V velem lesu), pa najdemo v Beli krajini loža, v Prekmurju šuma (npr. Murska šuma), Me gre so samo okrog Bleda, Po osmah samo v Žirovnici in v okolici.
VIII. Lingvistični pojavi
Omeniti je treba tudi najznačilnejše jezikovne pojave, ki lahko zameglijo pravi pomen nekega imena ali povzročijo, da se ime napačno izgovarja ali celo napačno piše. To so predvsem napačna dekompozicija (npr. ledinsko ime Nad less-zam - tako je zapisano v jožefmskem katastru - pomeni "nad malim gozdom", danes pa se glasi Na dlescu, kar je zdaj težko popraviti), afereza začetnega zloga in sinkopa (npr. ledinsko ime Vesele, Na Veselah (Lesce), je nastalo iz Nove sele (namesto Nova sela) kakor Velesovo iz Velo selo in top. Poljšica iz Pogled-bskica). Ime planine Kofce ("klop" je v naravi "terasa, polica") pa iz primarne oblike Klopce po razvojnih stopnjah > Kwopce > Kwofce > Kofce. Tako večstopenjskost razvoja kaže na Zgornjem Gorenjskem tudi iz živalskega imena "medved" izvedeni pridevnik medvedji oz. po sinkopi medji. Prastari prehod čez Karavanke Medji dol (na koroški strani je to Medvedjak) in spodaj dolinsko ime Med(j)e voše, na Pokljuki pa sta Meja dolina in Meji vrh (v jožefmskem katastru 1785 je to Meduedia dolina, pozneje Meja dolina). To je tretja stopnja razvoja (kakor pri ograja < ograd- + ja).
C    VODNA IMENA
I. Pri vodnih imenih govorimo v prvi vrsti o vodnih tokovih, težko si je zamisliti naselje, v katerem ne bi bilo niti studenca ali potoka, tekoče vode. Poleg vodnih tokov pa poznamo v Sloveniji tudi oblike stoječih voda. To so predvsem jezera, ribniki, mlake, močvirja in majhni stoječi naravni studenci (s podzemskimi izviri), ki na površini ne odtekajo.
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
Posebej je treba zaradi njihovih lastnosti (in zato tudi dokaj drugačnimi imeni) omeniti slapove, presihajoča jezera in zaradi izrazito kraške narave slovenskega ozemlja tudi ponikalnice in hudournike (gorski svet).
II. Skoraj vsi večji vodni tokovi so tujega izvora, substratna imena pred-slovanskega ali celo predromanskega izvora, npr. številne Roje I Rojce (najdemo jih po vsej Sloveniji), Sava, Drava, Soča (< Aesontius), Kokra, Krka, Nadiža, Meža -le Mura je verjetno vsaj deloma slovanskega izvora (poleg reke Mura poznamo tudi potoke oz. studence s tem imenom, npr. Mura pod Srednjo Dobravo pri Kropi). -Vendar imajo tudi manjši vodni tokovi dostikrat tuja imena (predvsem adstratna; s seboj so jih prinesli tuji priseljenci). Tako so nedvomno tujega imenskega porekla Rižana, Kacenpoh, Boka in Bočič, Ledava (Prekmurje), Rinža in druga.
Zelo stara imena so nedvomno tudi Negota (Štajerska), Nemiljščica (oboje po starih slovanskih osebnih imenih). Tako tudi Radovna, Drobuna (< Dobruna).
III. Besedotvorje
Besedotvorno so ta vodna imena večinoma sicer enobesedna, vendar tudi večbesedna (predložne in predponske zveze): Završnica, Ubite vode, Črna voda (pogosto ime), Dovški potok (Krško), Mirtoviški potok (pritok Kolpe), Črni potok. Imena vodnih tokov so torej velikokrat sestavljena iz občnih imen voda, potok, reka, (rečica), kijih pobliže označuje pridevnik, izveden iz krajevnega imena, ali ki označuje barvo, oz. predpona (živalsko ali rastlinsko ime).
a) Po rastlinah imajo imena vodni tokovi / potoki: Hrastnica, Lipnica, 01-ševnica (Šenčur), Češnjica, Hrušica, Bezena (Maribor) in Bezdena (Nomenj), Jese-nica, Zabreznica, Javornik, Koprivna, Bavšica (k bavha I Nardus stricta).
b) Po živalskih imenih: Učja (leksem uk < volk), Kacenpoh (= Mačji potok), Vorglovka (k stsl. orbfo = orel), Konjščica, Krotnjek, Snetčica, Zabnica.
c) Po barvah: Rdeči potok, Črna voda, Beli potok, Zlata voda, Črnec (Prekmurje).
č) Nekatera imena razkrivajo lastnosti voda: Bistrica, Suhi potok, Sušeč, Globoki potok - ali pa lastnosti tal, po katerih tečejo: Kamenica (Metlika), Pišnica (= Peščenica, stsl.pesbk-b), Glinščica, Palenk (Logarska dolina), Trebiža, Lomnica (oz. Lobnica na Pohorju) (< stsl. lom-b "močvirnat svet"), Socka (Soteska), Čerinš-čica, Starka (Dovje / Mojstrana).
d) Potoki se dostikrat imenujejo tudi po kraju, skozi katerega tečejo: Trbovelj ščica, Avšček (Avče / Posočje), Koritnica, Kroparica.
Vodni tokovi imajo lahko od izvira do izteka v večji potok (ali reko) zaporedoma več imen. Tako se npr. potok, ki teče s Koprivnika v Savo (Bohinj) v zgornjem delu svojega toka imenuje Beli potok, pod vasjo pa Kacenpoh. Potok, ki teče s Korenskega sedla skozi Podkoren in blizu kraja Na Križnici v Savo, pa ima celo štiri imena: Mala Poljanica (nar. ta mâwa paljânca), Vavštva, skozi vas je Krotnjek (Krotnik) in nato Potok.
Imena manjših potokov in studencev so vse redkejša, ljudje jih pozabljajo, ker v starejših uradnih virih niso vsa zapisana in ker vire nadomeščajo vodovodi -vodni zbiralniki, zajetja.
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
IV. Imena slapov
Ob vodnih tokovih je treba omeniti tudi slapove, ki se v imenih zelo razlikujejo od navadnih vodnih tokov. Slap vedno pomeni tudi vodni tok, ki pa ima skoraj vedno ime po slapu in ne obratno. Slapovi imajo imena po učinku, ki ga imajo, po svojih lastnostih, a tudi po značilnostih in posebnosti tal, po katerih tečejo.
Po svojih lastnostih imajo imena npr. Peračica (po stsl. *perti, *perQ v pomenu "gibati se, naglo teči > strmo padati"), Peričnik, Grmečica, Šum, Smešnek (< Šu-mečnik), Sušeč (Bovški Vintgar), Šumnik (Pohorje), Presušnik (k presušiti se oz. suh, narečno prešošnek). - Po učinku: Ubijalnik (Bohor), Čedca, Predoselj (prêt, del. na -Ih h glagolu prerasti, prërastQ, prim, dolinsko ime Perasle na Pokljuki).
Imena drugih slapov, tudi posebne zanimivosti: Rinka (pod Okrešljem v Savinjskih Alpah); tuja imena Brinta (pod Krnom), Boka (romanska izposojenka st. Bocca v pomenu "ustje"), Ptonc oz. Ptunc (Bohinj, < lok. vpotocë z vrinjenim -n-), Ubite vode (Bohinj), Kozjâk (pod Drežniško planoto).
Drugi slapovi: Jagodnik (v Bohorju), Kjer hudič babo pere (pod Stolom), Kropa (Voje, leksem kropa pomeni tudi "močan izvir", ob dežju je ta slap izredno močen). Skočniki so manjši slapovi na Belem potoku v Zgornjesavski dolini, Ko-renščica (v Soteski / Bohinj).
V. Imena studencev
Zanimiva so tudi imena studencev, ki sploh ne tečejo po zemeljski površini oz. katerih tok se po nekaj metrih izgubi v zemlji. Taka studenca sta (oba imata isto ime) Curglja (od Ovsiš proti Nemiljam) in Curglja pri Oplotnici (Južno Pohorje); oba le "curljata". Toda tak studenec ima lahko tudi drugačno ime: nad Dolnicami pri Ljubljani se tak studenec imenuje Kapovec (ker voda le kaplja). - Nekateri taki studenci imajo močen izvir, npr. Prdlja (nad Potoki) in Šrajeva Prdlja nad Jesenicami - oba v pobočju Karavank.
Med take studence sodijo tudi tisti, ki sploh nimajo ne dotoka ne odtoka, ampak so le stoječi viri, ki imajo podzemski dotok vode. Omeniti jih je treba, ker njihovo ime kaže na močan romanski vpliv. Na Bledu je to Buč (nar. na bočd)\ tak Buč je tudi nad Savo pri Radovljici (Lancovo), Buček (nar. bočok) nad Savo, tik pod zgornjim robom terase pri vasi Breg. Izvor tega imena je v latinskem (romanskem) puteus (nemško Pfütze). Vendar je tak studenec tudi Kačji studenec, tako kot Zlata voda (Pokljuka), pri Jesenicah Jegerbirt.
Kraške ponikalnice so značilne za vse slovensko ozemlje, tudi za Gorenjsko. Pri Otočah npr. ponikne studenec Mura, Pijavca (kraj, kjer voda ob večjem dežju izginja pod zemljo) se pojavi že pri Selu (Bled). Temu imenu lahko potem sledimo proti vzhodu, veliko večji požiralnik je npr. Pijavce (pl.) pri Vodicah. Pi-javce so večkrat na Dolenjskem. Tak požiralnik je tudi Jačka v Logatcu. Prave reke ponikalnice so predvsem v južnem delu slovenskega ozemlja. Med temi so npr. Korošica, ki izgine pod zemljo v Meletovi jami (pri Ocizli), potok Rak teče v Tkal-co jamo, od tu pa v Planinsko jamo. Reka Pivka ponikne v zemljo pri Postojnski jami, se potem prikaže spet na površju kot Unec, končno pa pri Vrhniki spet "izvira" z imenom Ljubljanica. Tako je tudi z Reko, ki ponikne v Škocjanskih jamah in se spet prikaže kot Timava nad Tržaškim zalivom.
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
Omeniti je treba tudi hudournike, to je jarke (navadno jih ljudje imenujejo "graben"), po katerih (zlasti v visokogorskem svetu občasno teče voda z manjšo ali večjo močjo v času, ko se topi sneg in pozneje ob hujših nalivih. V sestavljenih imenih hudournikov je glavni del imena navadno "graben", levi atribut / prilastek pa se ravna po imenu gore ali področja, s katerega priteče, npr. Rušni -, Lipni -, Kačji graben, vendar tudi Grunt(ov)nica), Kotarica. Levi prilastek lahko izraža barvo, npr. Rdeči potok, Črni potok. Hudourniška imena so navadno, če niso sestavljena, zelo stara. Tako npr. ime obeh hudournikov v Vratih, namreč Malega in Velikega Črlovca, Črlovec, izhaja iz psi. čbrvlem "rdeč".
VI. Jezera
V Sloveniji razen nekaj primerov ni velikih jezer. Večja, naravna jezera imajo imena po kraju oz. po pokrajini, v kateri se nahajajo: Blejsko jezero, Bohinjsko in Cerkniško jezero.
Imena jezer so navadno eno- ali dvobesedna. Pri dvobesednih, sestavljenih imenih jezer je občno ime, ki z atributom na levi strani tvori celotno ime jezera, navadno jezero, mlaka ali ribnik oz. bajer (nem. Weiher) (vsak od teh leksemov je lahko tudi sam zase lastno ime, zato tudi imena Jezero, Mlaka, Ribnik, kar je splo-šnoslovensko). Poleg imenovanih treh jezer, katerih ime je sestavljeno z občnim imenom jezero, so še nekatera druga, npr. Trojiško jezero (Slovenske Gorice), na Štajerskem Negovsko jezero; z leksemom ribnik Mali -, Veliki ribnik (Ig), z leksemom mlaka npr. Rjava mlaka (Triglavska jezera).
a) Jezera imajo ime lahko tudi po barvi, npr. Črn(j)ava (Preddvor), Črno jezero, Zlata voda, Zelenci, Zeleno jezero;
b) po rastlinah: Vrb je (večkrat).
VII. Posebno mesto zavzemajo alpska jezera (Triglavska, Krnska, Kriška jezera), ki se skoraj vsa vežejo na Julijske Alpe (tudi Jezero v Fužinarskih gorah).
VIII. Poleg naravnih jezer so tudi umetna jezera (predvsem zaradi gradnje elektroenergetskih objektov); ta jezera so večje vodne površine, ki imajo imena po krajih, na področju katerih se nahajajo: Jeseniško -, Zbiljsko -; Žovneško -, Šmartinsko -, Ptujsko jezero in druga, predvsem na Štajerskem in (zaradi z vodo zalitih rudnikov pri Velenju) Velenjsko Škalsko - in Šoštanjsko jezero.
IX. K vodnim imenom lahko pripišemo tudi močvirska imena oz. imena močvirij, ki so različno poimenovana, npr. Blata (Na Blatih), Obwasca (VBlatcih), pri Breznici na Gorenjskem), Lom (VLomu, Na Lomu, vseslovensko - v tem imenu se skriva psi. lom-b s pomenom "močvirje", vendar to lahko pomeni tudi "lom" h glagolu lomiti - toda na Pohorju in v Julijskih Alpah ter Karavankah to skoraj dosledno v pomenu "močvirje"), Lokev (nar. wöku < csl. Loky), Muze (VMuzah) na Gorenjskem in Štajerskem; Barje, Preloge, Čreta, Na rastkah (Mežakla), Nerašče (Rateče), Vr(d)nice.
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
X. Značilnost Slovenije so (zaradi izrazito kraškega značaja dežele) tudi presihajoča jezera. Najpomembnejše je Cerkniško jezero, vendar so omembe vredna vsaj še obe Zagorski jezeri, obe Drskovški in Palško jezero ob reki Pivki oz. pivška presihaj oča j ezera.
XI. Kakor so pri terenskih imenih nekatera omejena samo na določeno področje, najdemo tudi pri vodnih imenih nekatera le na nekem območju, drugje pa ne več, npr. Starka (studenec) samo v okolici Mojstrane (Zg. Radovna) in Dovjega; Prdlja (Karavanke od Golice do Stola, naprej pa ne).
XII. Tudi pri vodnih imenih je (poleg že zgoraj omenjenih) potrebno opozoriti na nekaj narečnih posebnosti: afereza prvega zloga je očitna pri takih (rečnih) imenih, kot je Sušica, danes znana pod imenom Šica; (splošnoslovensko) -e- > -o-prehaja npr. v imenu Rečica (v geografskih kartah zabeleženo Ročica), Ročevnica -pravilno Rečevnica; namesto pravilnega Rečica govorijo (in pišejo) mnogi Vrčica, kar ni nič drugega kot v + Rečica (predložna zveza za dolinsko ime V Rečici, kar vsi bolj oddaljeni kraji prenašajo na ime Rečica). Začetni zlog v imenu se dostikrat izgovarja zelo šibko in njegov vokal je navadno reduciran, zato na Gorenjskem in Dolenjskem, a tudi drugje, -o- in -u- lahko zaradi redukcije popolnoma izpadeta. Na Štajerskem (nad Žalcem) je zato ime Soteska skrčeno v Socka. Le nekaj više pa je potok Steska oz. Steska jama.
Če je pri gorskih in terenskih (ledinskih) imenih težko določiti neke enotne sufikse, pa so sufiksi vodnih imen dosti bolj razpoznavni. Vodna imena so večinoma ženskega spola, zato tudi sufiksi -na in -ica: Ljubečna, Voglajna, Rižana, Radovna, Kučnica (Prekmurje), Temenica, Ljubljanica, Savica (v Bohinju Soviča), Jezernica, Predelica, Koritnica', -inja: Hudinja, Lahinja, Mislinja, Dravinja, Savinja, Dragonja; -nik: Mošenik, Peričnik, Presušnik, Dobršnik; -ek: Vogršček, Zmrz-lek, Lasek; -ec: Sušeč, Črnec (Prekmurje), Tisovec; -ka: Pivka, Dovžanka.
Kar zadeva današnje stanje raziskav na področju gorskih, terenskih (ledinskih) in vodnih imen, je treba reči, daje (vsaj po letu 1990) zanimanje za imenoslovje mnogo večje, kakor je bilo pred desetletji. Iz zgodovine zapisovanja in zbiranja slovenskih krajevnih imen vemo, da seje s tem delom že v 19. stol. ukvarjal F. Metelko in daje zbrano gradivo 20 let pozneje uporabil H. Freyer (leta 1846) v svojem delu Imena Kranjske dežele, a je to delo tako kot tisto, kar je v drugi polovici 19. stol. zbral F. Levstik, ostalo nedokončano.
Ob prehodu iz 19. v 20. stol. seje skupina slovenskih zgodovinarjev in jezikoslovcev (s pomočjo duhovnikov in učiteljev) lotila zbiranja krajevnih, a tudi ledinskih in gorskih imen (med njimi so bili tudi Simon Rutar, F. Leveč, L. Pintar in še nekateri drugi znani izobraženci), a je to delo po 1. 1902 počasi presahnilo. Tako se je z gorskimi imeni pozneje ukvarjal H. Turna, v Kamniških Alpah V. Kopač, z vodnimi imeni F. Bezlaj, medtem ko imamo ledinska (tudi vodna) imena zbrana v manuskriptni zbirki Slovenske matice v Ljubljani (že iz časa pred 1. svetovno vojno). Na žalost pa v tej zbirki ni urejena lokalizacija imen, zato ne vemo, katerim krajem pripadajo. - Tudi danes je resnih imenoslovcev, ki naj bi se ukvarjali z gor-
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
skimi, vodnimi in terenskimi imeni, komaj peščica. Po drugi strani pa se v zadnjih 10 letih vsaj v vsakem večjem kraju (to velja za vso Slovenijo) nekdo ukvarja z imenoslovjem "kot kulturno dediščino", vendar so vsi ti "raziskovalci", tako rekoč brez izjeme, nejezikoslovci, nimajo niti osnovne izobrazbe v jezikoslovju in ker se, razen redkih izjem, izogibajo stikom z jezikoslovci, veliko število na tak način napisanih lokalnih monografij napravi več škode kakor koristi, že zaradi zgrešenih informacij, kijih nudi.
Viri in literatura1
Ceklin, Franc, Bohinj in Triglav, Planinski vestnik 1977 (1-3). Kopač, Vlasto, Krajevna imena v Grintovcih, Gore in ljudje (= Planinski vestnik) 1946, 1947.
Leveč, Fran, Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih, Planinski vestnik 1896. Lovšin, Evgen, V Triglavu in njegovi soseščini, 1944.
Prešeren, Jakob, Imenoslovje okrog Begunjščice in Stola, Planinski vestnik 1933, 2-5.
Seidl, Ferdinand, Kamniške ali Savinjske Alpe, 1907.
Šašel, Josip, Imenoslovje koroških Karavank, Planinski vestnik 1930, 280.
Turna, Henrik, Imenoslovje Julijskih Alp, SPD 1931.
Turna, Henrik, Begunjščica, Planinski vestnik 1932, 9.
Ledinska /terenska/ imena
Badjura, Rudolf, Ljudska geografija (Terensko izrazoslovje) I, II, 1953, 1957. Bezlaj, France, Etimološki slovar slovenskega jezika I, II, III, Ljubljana 1976, 1982, 1995
Blaznik, Pavle, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela
Koroške do L 1500 (3 deli) Cevc, Tone, Bohinj in njegove planine, TNP 1992.
Čop, Dušan, Imenoslovje jeseniške občine, Jeseniški zbornik Jeklo in ljudje VI, Jesenice 1991, 6.
Čop, Dušan, Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope in v dolini Lipnice, Kroparskizbornik, Kropa-Radovljica 1995, 190-197.
V navedenem seznamu virov in literature za gorska, vodna in ledinska imena sem omenil le tista dela oz. tiste članke in publikacije, ki sem jih sam uporabljal pri svojem delu. Je pa takih prispevkov zelo veliko, ker ima že skoraj vsaka vas svojo lastno monografijo (teh je bilo posebno veliko napisanih po 1. 1990) in v takih monografijah so večinoma omenjena (poleg zgodovinskih, etnoloških in drugih značilnosti kraja) tudi ledinska (vodna) imena. Vendar je tem imenom odmerjenega zelo malo prostora, razlage imen pa so (če se avtor tega sploh upa lotiti), odkrito rečeno, ne samo pomanjkljive, ampak jih je treba sprejeti z vso previdnostjo in seveda preveriti oz. dognati pravi izvor imena ter ime, če je treba, popraviti. Popoln seznam vseh razprav, člankov in opisov (predvsem) ledin-skih imen v Sloveniji bi pomenil zelo obsežno in zahtevno delo, vendar bi bilo brez temeljite obdelave imenskega fonda tako delo še vedno tvegano.
Dušan Čop: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji
Čop, Dušan, Krajevna in ledinska imena nad Begunjami in Radovljico, Radovljiški
zbornik 1992, 133-139. Ivan Dolinar, Zgodovina Kaplje vasi v Spodnji Savinjski dolini, 2000. Gornik, France, Bled v fevdalni dobi, Mohorjeva družba Celje, 1967. Košir, Stanko, Rutarška pomnenja, samozaložba 1994, 12-16. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. Ledinska imena v lovišču Lovskega društva Begunjščica, Radovljica 2001. Manuskriptna zbirka ledinskih imen, SM. Melik, Anton, Planine v Julijskih Alpah, SAZU 1961. Mrdavšič, Janez, Krajevna in domača imena v Mežiški dolini, Ravne 2001. Planina, France, Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino, Muzejsko društvo v Škofji
Loki, 1976.
Sinobad, Jurij, Dežela (Kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine), 1999. Žerovnik, J., Cerkniško jezero, Ljubljana 1898.
Vodna imena
Bezlaj, France, Slovenska vodna imena I, II, SAZU, Ljubljana 1956, 1961. Klemše, Vlado, Krajevna, ledinska in vodna imena v Števerjanu, Gorica 1993. Planina, France, Reka Sora, njeno porečje in njen režim, Loški razglediVIII (1961). Ramovš, Anton, Slapovi na Slovenskem, SM 1983.
Steinberg, F. A., Gründliche Nachricht von dem in dem Inner Crain liegenden Czirk-nitzer See, Ljubljana 1758.