V LETU 1953 BOJ S STANOVANJSKO KRIZO Mestni ljudski odbor Celje bo s po­ močjo celjskih delovnih kolektivov v le­ tu 1953 občutno zmanjšal eno izmed najbolj perečih problemov — pomanj-^ kanje stanovanj. Pri tem bo splošno gradbeno podjetje »Beton« prispevalo svoj levji delež. V sklad za gradnjo stanovanjskih zgradb so prispevali dva milijona in 600.000 din, poleg tega pa bodo v zgradbo v Kocbekovi ulici pri­ spevali del svojih presežkov plač. Ko smo pred meseci poročali, da b( v Celju z letom 19oá sto novih stano­ vanj, je bilo med Celjani še veliko skeptikov, ki so zmrdovali nad tem na­ črtom, češ, zima bo vmes, ne bo šlo. Toda še preden so se taki ljudje do- dobr? razklepetali, jim je že zaprlo sapo. Utihniti so morali spričo elana, ki so ga zavzela gradbena podjetja pri izvrševanju teh del. V Kocbekovi ulici so kot čez noč po­ stavili gradbiščne barake in velik ba­ ger je grabil v globino. V razmeroma kratkem času so bili temelji izkopani in ko je prvič zapadel sneg, so že be­ tonirali temelje. Celjani so spoznali, da gre zares. Gradbena dela so odjeknila v volivne priprave in volitve v mestni ljudski odbor. Volivci so z zaupanjem volili tovariše, ki so že dosedaj bili od­ borniki in se tako smelo odločili za gradnjo, kakršne desetletja ni bilo v Celju. Naše čitalce gotovo zanima, posebno še Celjane, kakšna bo stanovanjska pa­ lača v Kocbekovi ulici. Slika poleg je posneta po načrtu. Stavba bo zaprla vogal v Kocbekovi ulici, ki je sedaj žalosten kazal posledico bombardiranja v pretekli vojni. Kocbekova ulica bo v bodoče speljana še naprej v premi črti na križišče pred osnovno šolo. Ob njej bodo zrasle nove stavbe. Nekatere od njih bo gradilo podjetje »Beton«. Stavba, ki je v gradnji, bo imela 4 nadstropja. V pritličju bodo prostorni lokali, kamor se bo verjetno vselila Mestna narodna banka. Zgradba bo imela več stopnišč. V vsakem nadstropju bo 6 stanovanj za družine, kakršnih bo v vsej hiši 24. Poleg tega bodo uredili 16 garsonjer za samce. Vsako nadstrop­ je bo imelo 4 dvosobna, eno trisobno in eno enosobno stanovanje ter 2 gar­ sonjeri. Imela bo tri stopnišča z dvo­ riščne strani. Stavba bo podkletena v celoti. Stavba bo imela centralno ogrevanje in plinsko napeljavo. Stanovanja bodo urejena po vseh modemih gradbenih in zdravstvenih predpisih. S svojo gradbeno vnemo podjetje »Beton« na eni strani kaže svojo stro­ kovno sposobnost, na drugi strani pa doprinaša mestu Celju veUk delež pri razvojni gradnji. Skeptiki, nergači in nasprotniki vse manj govorijo. Cas jih bo prerasel, da bodo prav tako boren in nekoristen iz­ rastek, kot slepo črevo v človeku. Vo­ litve so pokazale koliko jih je. Nešteto ljudi, ki jih stanovanjska kri­ za teži, pa z zaupanjem gleda v bo­ dočnost. Boj zoper stanovanjsko stisko, zoper nezdrava stanovanja že gromko odmeva s svojo »zidarsko kanonado«. Uspehi „BETONÄ" v letu 1952 Splošno gradbeno podjetje »Beton« ima svoja gradbišča v Celju, Storah, Preboldu, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. V Storah gradijo veliko dvorano v kateri bodo montirali v dru­ gem letu veliko električno peč. Store so se v kratkih letih popolnoma spremenile. Delavsko naselje je ponos Stor, sčasoma pa bo tudi stara železarna dobila popolnoma nov obraz. V Celju stoji že vrsta zgradb, ki jih je zgradilo podjetje »Beton«. Novo mestno gledališče je z njegove strani gotovo in sodi med najlepše gledališke zgradbe v naši domovini. »Betonovci« so se tudi zase lepo poskrbeli. Uredili so si sindi­ kalno dvorano, športne prostore in naprave, restavracijo. V letu 1952 so si nabavili vrsto gradbenih strojev, tako da je njihovo delo vse bolj mehanizirano. Poleg velikega prispevka v sklad za gradnjo stanovanjskih zgradb so veliko prispevali za prosvetno de­ javnost, dali pomoč dijakom itd. V tem letu so razširili svoje podjetje. Danes ima »Beton« enkrat tolilco zaposlenih delavcev, kot so jih imeli pred letom. Tudi v prosvetnem, sindikalnem in političnem delu so dosegli lepe uspehe. V sindikalnem tekmovanju so nekajkrat bili pohvaljeni in nagrajeni s prehodnimi zastavami. Športno življenje je pri njih zelo razvito. • Vsi ti pogoji ustvarjajo kolektivno enotnost, ki se odraža pri nji­ hovem delu. Podjetje »Beton« je s svojimi uspehi v letu 1952 lahko zadovoljno in smelo stopa novim nalogam v letu 1953 nasproti. Zeli sreCno in uspeSno novo leto 1953 vsem svojim investitorjem in dobaviteljem, kakor vsemu delovnemu ljudstvu * ob tej priliki se zahvaljujemo svojim dosedanjim investi­ torjem za njihovo naklonjenost, istočasno pa se njim, kakor tudi vsem novim priporo­ čamo za leto 1953 * pri bogatih izkušnjah, ki smo si jih pridobili v teku let in pravkar povečano mehanizacijo smo v stanju vsa prevzeta dela z najboljšo organizacijo dela iz­ vršiti v cim krajšem času in solidnih cenah »BETON« CELJE Telefon št. 20-30, 20-31 LJUBLJANSKA 16 Zasedanje novo izvoljenega Mestnega ljudsl(ega odbora in zbora proizvajalcev v Celju V četrtek, dne 18. decembra je bilo v Klubu ljudskih poslancev prvo zaseda- • nje MLO po volitvah v občinske in mestne odbore. Takoj zjutraj sta zasedala novoizvo­ ljeni MLO in nedavno izvoljeni zbor proizvajalcev vsak zase. Najprej so no­ voizvoljeni odborniki enega in drugega predstavniškega telesa izbrali delovna predsednika, ki bosta preko vsega leta vodila seje in zasedanja. V zboru nrn- izvajalcev je bil izvoljen tovariš Adolf tJrbančič, ki je bil izvoljen v zbor pro­ izvajalcev v celjski Cinkarni. Seje MLO pa bo vodil tov. Lojze Trpin, organiza­ cijski sekretar MK ZKS. Ko so v zboru proizvajalcev in MLO izvolili še odbor- niške komisije, so šele prišli predstav­ niki obeh predstavniških teles skupaj. Prvo zasedanje MLO, združeno z zbo­ rom proizvajalcev, je potekalo v sveča­ nem vzdušju. Prvič v zgodovini se je zgodilo, d'i so skupaj odločali o razvoju in napredku mesta Celja poleg pred­ stavnikov delovnega ljudstva tudi pred­ stavnik^ neposrednih proizvajalcev. Skupno sejo je otvoril najstarejši ljudski odbornik tovariš Franjo Dolžan. Nato so navzoči izvolili iz svojih vrst predsednika in podpredsednika MLO ter predsednike raznih svetov in komisij. Za predsednika je bil zopet izvoljen dosedanji predsednik MLO tovariš Riko Jerman. Njegovo izvolitev so navzoči pozdravili z burnim ploskanjem, kar dokazuje, da je tov. Jerman že doslej uspešno izvrševal svojo dolžnost in da imajo odborniki kakor tudi volivci do njega veliko zaupanje. Tovariš Fedor Gradišnik je bil prav tako ponovno izvoljen za podpredsednika MLO in predsednika Sveta za gospodar­ stvo. Obe te dolžnosti je opravljal že doslej v okviru dosedanjega MLO. Svet za kulturo in prosveto bo vodil še na­ dalje tov. prof. Anton Aškerc, vodstvo Sveta za komunalne zadeve pa je bilo ponovno poverjeno tov. Rafku Skomini. Na novo pa so na vodstva prišli: tov. Janez Trofenik za predsednika Sveta za zdravstvo in socialno politiko, tov. Vlado Bogataj pa za predsednika Sveta za notranje zadeve. V različne komisije so bili izvoljeni: komisijo za volitve in imenovanja bo vodil tov. Lojze Trpin, računsko komi­ sijo direktor Cinkarne tov. Stane Ko- kalj, komisijo za stanovanjske zadeve tov. Alfred Mežnarič, komisijo za raz­ lastitve tov. dr. Marijan Pavlic, komisi­ jo za socialne zadeve pa tov. prof. Emil Kline. Novoizvoljeni oziroma ponovno izvo­ ljeni predsednik MLO tov. Riko Jerman se je ljudskim odbornikom zahvalil za zaupanje in izrazil željo za čim tesnejše sodelovanje med odborniki MLO in zbora proizvajalcev, le-ti pa naj bi še bolje sodelovali z volivci, tako da bo široka demokracija ljudske oblasti pri­ šla zares povsod do izraza. Ko je na­ vajal napore in težave bivšega MLO, je bilo vsem jasno, da je imel bivši ljud­ ski odbor mesta Celja veliko skrbi in težavnega dela, uspehi pa, ki so postali očitni vsemu prebivalstvu, so kronali prizadevnost ljudskega odbora, seveda z velikim razumevanjem delavskega razreda in meščanov sploh. Osvetlil je naloge, pred katerimi je novoizvoljeni MLO. Te niso majhne in bo treba še večjih naporov kot doslej, da bo Celje zares postalo središče hitrega razvoja, političnega, gospodarskega in kulturne­ ga vpliva na področju, ki ga združuje. Pripomniti je treba, da je novoizvo­ ljeni MLO izpolnil pričakovanja voliv­ cev mesta Celja. Celjani so pokazali svoie zaupanje v ljudske odbornike pri volitvah in so tak sestav MLO tudi željno pričakovali. Delovno ljudstvo mesta Celja priča­ kuje od novega mestnega ljudskega od­ bora in zbora proizvajalcev, da bodo njih predstavniki častno izvrševali svojo odgovorno nalogo, da bodo Celje vodili na pot k napredku in izboljšanju naj­ različnejših prilik, kljub težavam, ki se za bodoče leto že predstavljajo. Tovarno „Strojne linomehanike" bomo imeli v Celju Na zadnji seji MLO, ki je bila hkrati tudi prva seja novoizvoljenega MLO, je bil sprejet sklep o ustanovitvi večjega podjetja za izdelovanje drobnih pred­ metov strojne finomehanike. Trenutno se sicer še ni razjasnilo, kje naj bi tovarna bila, ker je vprašanje prostorov pereče, vendar drži, da bo podjetje kmalu začelo z delom in da bo v kratkem času imelo nad 200 delavcev. Odborniki, predvsem pa predstavniki zbora proizvajalcev, so predlagali še to, da naj bi ta tovarna dobila manjšo li­ varno, ki bi ustregla tudi drugim pod­ jetjem v Celju, ker se zgodi, da je treba nekatere odlitke v drugih tovarnah drago plačevati in včasih tudi zelo dolgo čakati nanje. Ta odlok jasno dokazuje, da se MLO zaveda prednosti močne industrije, ki je najvažnejši predpogoj za uspešen raz­ voj kraja. POPRAVEK — O MOKI V zadnji številki smo v članku »Kaj je s prehranbeno preskrbo? imeli manjšo na­ pako. Pisalo je, da bodo mlinska podjetja miela 85% moko. To pa v resnici ne drži. Moka je 90% minus 5%. To pomeni pri 100 kg moke je 90% moke, 5 kg bele moke in pre­ ostalih 10% otrobov z razprškom vred. MIRAN CVENK predsednik OLO СеЦе-окоНса Dne 2Q. decembra je bila prva redna seja novoizvoljenih odbornikov okrajne­ ga zbora in zbora proizvajalcev. Sejo je otvoril najstarejši odbornik tovariš Ivan Mastnak iz Slivnice pri Celju. Kot gost je bil navzoč tudi ljudski poslanec za okraj Celje-okolica tov. Jože Lampret. Po ugotovitvi navzočnosti in oprav­ ljeni zaprisegi, ki sta jo oba zbora po­ ložila vsak zase, se je pričela skupna seja. Za predsednika okrajnega ljudske­ ga odbora je bil predlagan dosedanji podpredsednik tov. Miran Cvenk, ki je bil tudi izvoljen, kar je bilo razvidno že iz velikega aplavza, ki ga je ta pred­ log sprožil. Za predsednika gospodar­ skega sveta, ki je obenem prvi pod­ predsednik okraja, so izvolili tovariša Lojzeta Krivca iz Rogaške Slatine. Za drugega podpredsednika pa tov. Franca Lubeja, predsednika Okrajne zadružne zveze. V dvanajstčlanski gospodarski svet so bili izvoljeni gospodarsko raz­ gledani ljudje, ki so jim gospodarske prilike v okraju prav dobro znane. Za predsednika Sveta za prosveto in kulturo je bil izvoljen tov. Franc Rejec, upravitelj šole v Vitanju, za predsedni­ ka Sveta za ljudsko zdravstvo in soci­ alno politiko pa tov. Helena Borovšak. Za predsednika Sveta za notranje za­ deve so izvolili tov. Albina Reharja, di­ rektorja kovinskega podjetja v Zalcn, za predsednika Sveta za komunalne za­ deve pa tov. Edija Randla, tehnika iz Prebolda. Nadalje so še izvolili komi­ sijo za volitve in imenovanja, ki bo dajala OLO predloge za imenovanje di­ rektorjev gospodarskih podjetij okraja, ter računsko komisijo, ki bo spremljala okrajni proračun in dajala predloge okrajnemu ljudskemu odboru. Dosedanji predsednik okrajnega ljud­ skega odbora tov. Mišo Bobovnik je po­ dal izčrpno poročilo o delu in uspehih dosedanje skupščine OLO, ki je bila izvoljena na volitvah v jeseni leta 1950. Na kraju je odbornik tov. Vinko šum- rada kot predsednik okrajnega odbor* OF navzočim odbornikom, članom OF, poudaril tudi potrebo političnega dela v Fronti, bodoči Zvezi socialističnih de­ lovnih ljudi. Nemogoče je, da so člani Fronte ljudje, ki imajo še staro kleri­ kalno inreakcionarno prepričanje. Takšni člani so le na papirju, v resnici so pa reakcionarji in delajo proti inte­ resom ljudske oblasti. Takšnim članom je treba napovedati oster boj. Le tako ter z nenehnim študijem političnih in gospodarskih prilik na terenu bomo pravilno delovali in izpolnjevali zahteve volivcev, ki so nas izvolili — je zaključil tov. Sumrada. Jugoslovansko ljudstvo in narod sta eno Proslave Dneva jugoslovanske ljudske armade so bile v Celju in okolici dobro prirejene in obiskane, kot vsako leto. Praznik JLA ni praznovala samo naša vojska, marveč tudi ves narod. V CELJU JE BILA AKADEMIJA Na večer pred dnevom JLA je bila v Celju centralna proslava v obliki aka­ demije v Narodnem domu. Tu je o poti, borbah, nastanku in porastu JLA go­ voril podpolkovnik Vid Jerič. Sodelo­ vali so tudi godbeniki SKUD »France Prešeren« in pevci od tega društva, ki so zapeli nekaj borbenih pesmi. Recita- torji istega društva pa so recitirali ne­ kaj deklamacij. Program je v celoti uspel, tako z umetniške, kakor z vse­ binske plati. PIONIRN NA OBISKU PRI NAŠIH BORCIH Dneva JLA se predvsem veselijo naši pionirji, katerim je na ta dan omogočen obisk vojašnic in ogled orožja. Tako so v obeh celjskih vojašnicah sprejeli z velikim veseljem male goste, jih povedli po prostorih, konjušnicah, garažah itd. Pokazali so jim orožje, topove in jih seznanili s svojim življenjem. V »Slandrovo« vojašnico so šli na obisk pionirji IV. četrti. Mala Vesna Godlerjeva je imela celo kratek na­ govor na zbrane vojake in voditelje ter je obljubila v imenu vseh, da se bodo pridno učili in znali tudi braniti svojo svobodo. PROSLAVA DNEVA JLA NA VRANSKEM JE DOBRO USPELA Vrančani so proslavili ta dan z valiko udeležbo na akademiji v zadružnem domu. O JLA je govoril tovariš Maks Jurak. Nastopil je ženski pevski zbor. Besede o JLA je spregovoril tudi tov. Jože Vogrinc, za tem pa so navzoči za­ peli »Hej Slovani«. Sole so že dan prej imele svoje proslave. Navzoči so nato gledali jugoslovanski film »Zastava«. PATROLNI TEK IN POVORKA V VOJNIKU Množične organizacije so v Vojniku proslavo Dneva JLA dobro pripravile. Organizirali so patrolni tek s strelja­ njem. Zmagala je ekipa Ljudske milice, za njo so bili rezervni oficirji, ekipa JLA, a potem gasilci. V poznih popoldanskih urah so po Vojniku korakali v povorki vaščani, množične organizacije, pripadniki izven- armadne vzgoje itd. Po povorki je bila akademija, kjer je nastopil mladinski pevski zbor, pionirji pa z recitacijami. SEDEM NAJBOLJŠIH MLADINCEV JE DOBILO ODLIKOVANJA Najboljši mladinci predvojaške vzgoje v okraju Celje-okolica so na Dan JLA dobili priznanje za požrtvovalnost pri izvenarmadni vzgoji. Sedem jih je bilo odlikovanih s posebnim odlikovanjem. Bilo bi jih lahko še več, če bi občinski odbori predlagali res vsp zaslužne mla­ dince. Naša mladina danes vztraja pri besedah maršala Tita, ki je delegatom mladincem iz predvojaške vzgoje dejal, da je v primeru potrebe vse ljudstvo Armada. Vsem rezervnim oficirjem JL.A mesta Celja ponovno sporočamo, da ima Mestni odbor Združenja rezervnih oficirjev evoje poslovne prostore v Domu OF, Titov trg 1 (vhod po­ leg blagajne kina »Metropol«). Vsi rezervni oficirji, ki so se vpisali v Združenje rezerv­ nih oficirjev naj dvignejo tam značke in legitimacije Združenja. Obenem pa naj vpla­ čajo zaostalo članarino za leto 19)2. Tisti pa, ki imajo že poravnano članarino za leto 1932, pa lahko plačajo že^za leto 1953. Celoletna članarina znaša 120 dinarjev. Zaželeno je, da se članarina plača vsaj za pol leta sku­ paj. Vsak rezervni oficir bi moral vplačati pri vpisu 100 dinarjev kot vpisnino, ker pa smo pri nas vpise vršili že pred sk'epom o vpisnini na Zveznem kongresu Združenja naj zato rez. oficirji to naknadno vplačajo. Značka stane 80 dinarjev. K vpisu v Združenje pozivamo vse rea. oficirje mesta Celja, ki še niso člani. V pisarni Združenja dobe lahko prijavnice in vsa nadaljnja navodila za vpis. Poslovne ure so vsak dan razen sobote in nedelje od 16. do 18. ure. Zaradi predavanj sporočamo, da se bod* ta začela 7. januarja 1953. Točen kraj in ta* bomo vsakemu sporočili naknadno. One re», oficirje, ki so po vpisu v Združenje spre­ menili svoje stanovanje prosimo, da to ja­ vijo Združenju, ker v nasprotnem nrimem ponovno ne bodo dobili vabila za predavanje. V zimskem času, ki nam ne bo dopuščal pre­ več za izvedbo praktičnih vaj na prostem, se bomo prvenstveno omejili na predavanja, katera bodo vsako drugo sredo pričenši s 7. januarjem. Združenje je pristopilo k postavitvi kabi­ neta, ki bo v mnogočem koristil rez. oficir­ jem, nudil jim bo najrazličnejšo vojno lite­ raturo. Mestni odbor Združenja želi ob tej priliki vsem rezervnim oficirjem mnogo uspehov pri delu v novem letu 1953. Združenje rez. oficirjev Jugoslavija Mestni odbor Celje Objava rez. oficirjemFLRJ na območju mesta Celja