IZDAJA CP »GORENJSKI TTSKc »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR * GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED NIK GREGOR KOCIJAN - TEL. URED.VISTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO leto xv. VJ>*NJ, SOBOTA, I. SEPT'7*™^ 1962 ST. 100 PRED PRIHODOM VLAKA »BRATSTVA IV ENOTNOSTI« NA GORENJSKO Srečanje v Podvinu Priprave za sprejem gostov iz Srbije, ki bodo prišli z VLAKOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI na Gorenjsko 14. septembra, potekajo v redu. Tako bo nam zatrdili fta okrajnem odboru zveze zdru-fenj borcev v Kranju. Na tem področju dela poseben iniciativni Odbor. Ta je imel že več sestankov z ljudmi, ki bodo sprejeli goite iz Srbije. Taki sestanki so bili že na Jesenicah, v Tržiču in v Radovljici. Povsod so ljudje z veseljem i2javljali, da vzamejo tudi po 2 do 3, ponekod pa celo S do 6 nekdanjih gostiteljev iz Srbije. Na Jesenicah pa tudi drugod hočejo tudi ljudje, ki niso bili Izseljeni v Srbijo, sprejeti po dvj ali tri, goste iz Srbije. Kljub temu da nekdanji izseljenci, ki «0 bili izseljeni v Srbijo leta 1941 niso našli vseh 6vojih takratnih gostiteljev, so pripravljeni »prejeti v Roste -tudi druge ljudi iz teh krajev. Posamezni občanki odbori Zveze borcev so pripravili tudi že svoje interne programe. Tako bodo na primer v Tržiču peljali svoje goste iz Srbije na izlet k spomeniku na Ljubelj, na Jesenicah pa bo skupaj krajia slovesnost pred spomenikom padlih na Javorniku v spo-flrin prvemu komandantu Cankar-karjeve čete v Titovem Užicu — JavorniSkemu rojaku Albinu Pi-JJKndku. Tudi posamezniki, ki bodo aprejeli goste iz Srbije, imajo t programu najrazličnejše krajše izlete. Sestanke z ljudmi, ki bodo ■prejeli goste iz Srbije, so imeli **eraj še v Kranju in v Skofji Loki. Med pomemben del programa lahko štejemo srečanje nekdanjih fostiteljev in izšeljeaicevj v Podlimi pri Radovljici. To srečanje ne bo srečanje samo teh ljudi, marveč Je zaželeno, da pride tja kar največ Gorenjcev. Kot smo fe v prejSnJih številkah lista za-ptaai!, bodo za zabavo poskrbeli Vfoeli pumSarji, pevski zbor Prešeren*« iz Kranja in Svoboda. Tovarna Tekstilindus iz Kranja bo vsakemu gostu iz Srbije posebej podarila spominsko ruto, po-ttttno z gorenjskimi motivi. Popa pripravljajo tudi jalna darila. Kraji, kamor pri Sli gostje iz Srbije, bodo toadi lepo okrašeni. — M. Z. UDSTVA ZA IZFATA OD OKTOBRA 1947 koi TEDNIK OD i. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH • LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Priprave za jesensko setev Pereč problem: pomanjkanje semen Ali bo mogoče že to jesen v polni meri izpolnjevati odloke o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki naj bi jih še preostali ljudski odbori sprejeli do srede septembra — Tudi umetnih gnojil bi potrebovali več — Nezaupljivost do nekaterih drugih žitnih sort »OKNO V SVET« - LJUBELJSKI PREDOR Dosedanji rezultati in načrti za p ' Foto: Kmetijske gospodarske organizacije in drugi za to pristojni or-J. Zaplotnik 1 gani so že dalj časa zaposleni s loto Lesna industrija se vse bolj vključuje v mednarodno delitev dela Še več prizadevanj za izpolnitev p lanskih zadolžitev — Gorenjska lesna industrija bo izvozila letos 52 odstotkov svoje proizvodnje— Predvidevanja za prihodnje leto Se dokaj ugodna__ Najprej podatek, ki je trenutno nedvomno najbolj zanimiv! Realizacija izvoza podjetij lesne stroke na Gorenjskem je znašala v prvih sedmih mesecih 1,521.311 dolarjev aH 43% celotnih zadolžitev. Realizacija v tem obdobju torej nI povsem zadovoljiva in zato bo treba v preostalih mesecih več prizadevanj in naporov, če hočemo, da bomo planske naloge tudi izpolnili. To je ena izmed številnih ugotovitev četrtkovega posveta predstavnikov lesne sirotke o problematiki izvoza v le.l dejavnosti, ki ga je organizirala gospodarska zbornica za okraj Kranj. Izmed podjetij lesne stroke je v sedemmesečnem obdobju po vrednosti največ izvozilo Lesnoindustrijsko podjetje Bled (670 tisoč 877 dolarjev), medtem ko se večina ostalih tovrstnih podjetij giblje v razponu med sto tisoč do 180 tisoč dolarjev. Iz omenjenega obsega je treba izvzeti Lesno galanterijo na Jesenicah, ki je razumljivo izvažala manj in Roleto Kranj ter kmetijsko zadrugo Sr. Pred volitvami v skupščine socialnega zavarovanja Kako se v »Iskri« borijo proti obolenjem Stalež bolnikov — opozorilo za nove ukrepe — Najmanj nesreč med novimi, dobro pri pravljenimi delavci Za tovarno -Iskra-« je značilno, da ima že vrsto let zelo dobro razvito službo higiensko tehnične zaščite in zdravstvenega varstva, Zato se jI sedaj — ob uveljavljanju novih predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja — ne bo potrebno ukvarjati z nikakršnimi »revolucionarnima spremembami. Ze dokaj izpopolnjen sistem zaščite delavcev bodo skušali še bolj izpopolniti. Delo pri tem jim bo dobro popl;Tčani», saj bo vsak prihranek pri izdatkih za zdravstveno varstvo odslej tudi ustrezno stimuliran. Dosedanji na/-i n f i nami ran j a zdravstvenega in socialnega zavarovanja namreč" za to nI poskrbel. vas, ki kljub zadolžitvi nista izvažali. Daleč za planskimi predvidevanji pa je tudi LIP Preddvor. Podjetja lesne stroke (upoštevana je tudi kmetijska zadruga Srednja vas) imajo za čas od prvega avgusta do konca leta za nekaj nad 2,580.000 0<\'~-jev izvoznih zaključkov. Ce W Jr tem« pri-jHeli še sedemmesečno realizacijo, bi dobili celotni izvoz v letu 1962 (seveda če bodo zaključki ludi realizirani), ki bi bil precej vetji, kakor pa so plansike zadolžitve. Ocena celotne realizacije izvoza do konca leta pa je glede na dosedanje rezultate in že zaključene posle do konca leta manj ugodna; je pa tudi možnost, da Jo gospodarske organizarije obravnavajo precej pesimistično. Slabo dinamiko izvoza zagovarjajo podjetja na več načinov. Nedavno so menila, da realizacijo izvoza hromi nereden dotok hlodovino, hkrati pa izvoz ovirajo tudi zastareli stroji, ki povzročajo slabšo kvaliteto in s tem v zvezi nekonkurenčnost na zunanjih tržiščih. Prvi omenjeni problem — namreč dotok hlodovino — je sedaj rešen, medtem ko bi bilo treba za modernizacijo strojnega parka prav glede na utemeljitev za povečani izvoz izkoristiti ugodne pogoje za najemanje kreditov. Razmerje med uvozom in Izvozom je pri naši lesni industriji še dokaj ugodno, saj letos predstavlja uvoz le 5,3 odstotka izvoza; prihodnje leto pa predvidevajo, da se bo ta odstotek znižal na 4,6 odstotka. Uvoz so liana!« predvsem na razne. specialne lake, lepila, razredčila in orodja. -Omenjeni material , je mogoče (Nadaljevanje na 2. strani) Obisk sindikalne delegacije angleškega mesta Oldham KRANJ, 31. avgusta - Včcra i jfl prispela na desetdnevni obisk v Kranj delegacija sindikalne organizacije angleškega mesta Oldham, s katerim Kranj že dalj časa vzdržuje prijateljske stike. Delegacijo vodi tajnik oldhamskih .sindikatov, v njej pa so še predstavniki prometa, tekstilne in strojne industrije ter mladinske organizacije. Danes dopoldne so se angleški gostje v Delavskem domu razgo-varjali s člani predsedstev občinskega in okrajnega sindikalnega sveta. Govorili so o vlogi in delu sindikatov v pogojih naše prakse. Popoldne so si člani delegacije "gledali muzej NOB v Begunjah, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in Bled, od koder so se po večerji vrnili v gostišče -Grad Hrib- v Preddvoru, kjer bodo gostje bivali v času svojega obiska. Jutri, v soboto, bodo angleške sindikaliste sprejeli tudi na kranjskem občinskem ljudskem odboru, kjer se bodo I predstavniki našega družbcno-poHUčnega- in gospodarskega življenja razgovarjali o gospodarstvu in razvoju kranjske komune. — J. Z. pripravami za letošnjo jesensko setev. S tem v zvezi so se nam-reč pojavili nekateri problemi, ki zahtevajo hitro In prizadeto reševanje. Posamezne kmetijske zadruge so že imele* seje zadružnih svetov, na katerih so obravnavali jesensko setev; hkrati ya so obvestile zasebne kmetijske proizvaja ver o možnostih za nakup semen in o sklepanju kooperacij-skih porroflb. O teh vprašanjih je na svoji seji razpravljal tudi upravni odbor sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo okrajne gospodarske zbornice, prav tako pa so o pripravah na jesensko setev razpravljali predstavniki kmetijskih in gospodarskih organizacij tudi na včerajšnjem posvetu, ki ga je sklicala gospodarska zbornica. I Sedanja predvidevanja kažejo, da bo verjetno eden najpomembnejših problemov pri letošnji jesenski setvi prav pomanjkanje semen. Kmetijske gospodarske organizacije namreč ne bodo mogle kupiti tolikšne kblićinc semen, kakor bi jo potrebovale. Zlasti velja to za sorto hellkojn. Posamezni kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bi namesto sorte hellkorn posejali druge žitne vrste, ki so v dosedanjih poskusih dale ugodne rezultate, saj je bil njihov hektarski donos celo večji. V zameno za sorto hellkorn naj bi na primer posejali leonardo, ki ima precej njenih značilnosti. Prav tako za plitvo zemljo priporočalo sorto stnmarino. Vendar pa je do teh in drugih žitnih 6ort med posrednimi ali neposrednimi oroizvajavci še precej nezaupljivosti. Svoja stališča utemeljujejo s tem, da so smotrnost gojitve teh sort potrdili pretežno le poskusi in ne splošna praksa. Pač pa se pro-izvajavci strinjajo s tem, da bi te sorte zasejali na sorazmerno manjših površinah. V zvezi s po-« manjkanjem semen bo gospodar-« *ka zbornica za okraj Kranj po-Krcnila pri pristojnih organih vse potrebno, da bi zagotovili za jesensko setev potrebne oziroma predvidene količine. Planirani obseg setve bi razen drugega lahko izpolnili, pereče vprašanje je torej le seme. Po sedanjih predvidevanjih oziroma naročilih in zalogah bi znalo primanjkovati tudi umetnih gnojil, ker potrebe jesenske setve prekoračujejo dosedanja naročila kmetijskih gospodarskih organizacij. Prav letošnji nizki hektarski donosi nas namreč opozarjajo, da je treba hitreje menjati seme in da je bilo dosedanje gnojenje pomanjkljivo in nezadostno. Letošnji pridelki so bili namreč na privatnem sektorju porazni; pa tudi hektarski donosi na socialističnih posestvih so bili slabi. Verjetno bosta do srede septembra tudi občinska ljudska odbora (Nadaljevanje na 2. strani) V »lakri »bodo izvolili 4 člane f ■kupicHno komunalne skupnosti f*fWca zavarovanja. Na te vo-0M se dobro pripravljajo. uV«mne nlužbe so pripravile ana-J:to o hitfensko-tehnični zaščiti !r; zdravstvenim vaovtvu v pod-, J/^a. ki vaebuje mnoge podatke 9 boleznih, izostankih in o druidu, kar morajo delavci spoznati B»«d tem ko se pripravljajo na volitve ovojih članov v skupščino. Analizo bodo posredovali članom W*kUva kot nrilogo tovarniške-P čafopioa. Ko se bodo delavci aHaanili z nleno vsebino, bodo o t*U razpravljali po posameznih **fikalnih podružnicah, da bodo mi delavci-zavarovanci dobro razumeli pomen novih predpisov na splošno in še posebej za njihov kolektiv. Zanimivo je ,da so v »Iskri« izdelali pravilnik o higiensko-teh-ničnem varstvu že pred petimi leti, ko za to še ni bilo niti zakonskih predpisov. Pravilnik je po-služil kot vzor mnogim drugim gospodarskim organizacijam posebno kovinske in elektroindustrije. Do sedaj so ga natisnili že v 7000 izvodih. Vsak nov delavec dobi en izvod, da ga prebere in se tako seznani z vsemi ustreznimi varnostnimi predpisi, * stroji, materiali, prevozi In drugim. V seminar ,ki ga mora opraviti vsak (Nadaljevanje na 2. strani) Obrazi In pojavi • Obrazi In pojavi . Obrazi In pojavi • Obrazi in pojavi « Obrazi ln pojavi . Obrazi In pojavi « Obrazi Volan Listal je po knjigi svojega živ- In prav ta sla po modernem pre- bi bili čimbolj originalni, niso nik- stradanjem, ie zanj izgubil pravo ljenja, ki sicer se ni bila zajetna, voznem sredstvu ga jc nenehno dar dejali, da bo sin pripehal av- vrednost. Edina opora so mu bila toda 'zadnje strani so bile drobno spodbujala in gnala naprej, neneb- to, temveč Je, da se bo vrnil z vo- pisma starhv, ki so ga nenehno lanom. V času sinove odsotnosti so spodbujali, naj vztraja in rs u do- pomnožili število obiskov pri bili- mala ie opisali slavnostni povra- njih in daljnih sorodnikih, pri pri- tek — seveda z volanom . .. jateljih in znancih. Ti obiski so se Obrnil je zadnji list svoje knjige začeli, nadaljevali in končali samo živlienia. Drobno popisan j zdrav- v stilu sinove vrnitve z volanom, nizkimi recepti in ugotovi itvami b no je iskala novih motnosti in jih Redkobesednejsi pa Je postajal v "J^'ll J t .Z(ir??*tvcnf? n'% tetJ" j ■ • I 1 '1 tudi nasla POD KRINKO tujini sin. Teikl in d okrajno de- ^Zn^TlZ Vse do tedai m okusil ezkeoi STROKOVNEGA I/POPOLN JE- lo ob slabi hrani mu je že prve ted- JJV °"'c e r'*«\*J t€cL \amn W' življenja, čeprav se ie vedno ob VAN/A VTUJ1NI. ne Potrdilo znani trmvor, da ni ^SuS^lf Tako ?V primernem ali neprimernem časn ... l . v,?;; A„\ V• m^sar drugega, k.ikor rad primerjal s Prciibovimi samo- 2 odhodom v tujino seje ola;- zse **' M vecn a" da je v tvojo knjigo življenja za-rastniki Svoje nesrečno fivlJene 'salo življenje tudi njegovim star- zaslužka si ,e sicer res lahko pri- pisal Mostno resnico, da je otruje opisal prijateljem in znancem sem, hkrati pa jim je sinovo biva- hranil za avto toda ob misli, da vx\ ,/,,/,„ Opcijo, ker jc v zameno samo v dveh bese'dah: nimam avta. nje za mejami razvezah jezik. Da je ta denar zaslužil z garanjem m za zdravje kupil avlo. — P. popisane. In prav teh strani ie je najbolj bal! Kadarkoli jc pomisli! nanje, mu je postalo neprijetno in občutek sramu pred samim seboj mu je pregnal spanec s se tako trudnih oči. V njegovi zavesti pa so oživela dejanja in dogodki zadnjih let. SOROtV. v crPtr\in.v^.1 prvo pomoč pri manjših ^i*1**0 bah, pri katerih so si včasih***" pomagali z materialom i-^* K*rni za prvo pomoč. Ugotovili se?0**1*0 reč. da je bilo zaradi ne*st> nega de.sinfeciranja in ^°*0»-ran zelo pogosto zastruplj^.***^* tej ambulanti dobijo tim J*- V o zascuiuu __ (»delali m'm okviru pa jo č. *_ nje- elovno mesto poaeuej ' wosior za žene. ki jih H* zmanjšalo za 1000. Števil "** ških izostankov se j„ ** ^»hsi-vendar Orim dvignilo. ogromnim splošnim porasti malo. Nekoliko več kolika .'ri**i t dni zat I je bilo zaradi oboi*4£b*ifn,h radi nesreč pri d*lu lh bo opoiarMl na to. kje jc potrebno odpravi j,g vzroke obolenj. Poudarili pa ^ da nikakor ne mislijo kakor k«il vplivati na zdravnika, da bi M sam zmanjševal stalci — M. g. G LAS v vsako hišo Gibanje osebnih dohodkov Nekateri pravilniki so že upoštevali družbena merila Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka pri občinskem ljudskem odboru v Tržiču Je že pred mesecem proučila poslovanje gospodarskih organizacij v preteklem letu in • tem v zvezi sprejela tudi potrebne ukrepe. Hkrati s tem pa Je komisija proučila tudi nove pravilnike za leto 1962 in ob tem zbrala nekatere zelo zanimive pokazatelje, ki kažejo na gibanje osebnih dohodkov nekako v prvi polovici letošnjega leta. Iz naSih delovnih kolektivov V TR2ISKI TOVARNI KOS IN SRPOV so se povprečni osebni **odki v letu 1962 dvignili za 13 •datotkov. Najvišji osebni doho-te je zvišal za šest odstotkov, u^iji pa kar za 16 odstotkov. T! ove Številki torej kažeta, da se ;« povprečje dvignilo predvsem "dojim kategorijam; vzrok tega •»visenja pa so nadure, ki so bi-* potrebne zaradi izvoza. Izvozne «>sge so bile namreč vezane na wk dobave. Komisija je podjetje v/JiorAa. na prekomerno povečale oeebnega dohodka v letu 1962 s mu naročila naj analizira te podatke v medsebojni odvisnosti povečanja delovne storilnosti in jevitanja osebnega dohodka. "i nesorazmernost glede dvi-jasja osebnih dohodkov pri višjih krteforijah glede na osebne do-iodke nižje kategoriziranih delovat mest pa je komisija naletela 7 TOVARNI PIL. Tam so se sdan dohodki v prvih petih me-adh v povprečju povečali za delal odstotkov; najvišji za 13 od-rtotiov. najnižji pa samo za en •datotek. V BOMBA2NI PREDI L-KCI IN TKALNICI pa so letos seboi dohodki narasli v povpreč-,1 za 4,8 odstotka, kar kaže, da je yrr\ pravilnik upošteval družbe-u merila. Pri tem je razveseljiva »SJtovitev komisije, da osebnega dohodka višjim kategorijam de- Ali že veste, da ... ... bo v nedeljo, 2. septembra, Avto-moto društvo Tržič priredilo za voznike motornih ntD izlet na Vršič, v Trento hi na Mangart. Zbirališče bo * Itirih zjutraj pred AMD Tr- m ...to se preteklo leto gibali povprečni mesečni dohodki v trtUki industriji od 23.175 dinarjev do 33. 991 dinarjev. Naj-Mnjat razpon med najvišjim ia najnižjim osebnim dohodkom je bil 2,8; najvišji pa 8,3. ...to pred nedavnim v Tr-Hia odprli nov trgovski lokal, r katerem bo naša znana torama čevljev Peko prodajala •vaj« izdelke. V našem listu •no junija objavili sliko, ki je prikazovala adaptacijska dela orj urejanju omenjenega lokata. ... Je na tečaju za pridobitev kvalifikacije oziroma visoke kvalifikacije, ki je bil namenjen za člane Zveze borcev, pridobilo 26 borcev naziv kva-Iflekanega delavca in 35 nadev visoko kvalificiranega delava. ...t Združeni lesni Industriji Tržič dokončujejo gradnjo novega obrata za izdelavo Ladijskega in drugega pohištva. V zvezi s tem bo potrebno še itekaj deviz za izpopolnitev »trojnega parka. V omenjenem obratu bodo izdelovali predvsem ladijske pode in opremo za ladjedelnice. ...lahko tovarna pil Triglav TrW razširi svojo dejavnost tod! na Izdelovanje novih ar-Hkhrv; to je predvsem svor-r.3tov raznih razsežnosti in ročnih žaganih listov za kovine. KOMUNISTI 0 SVOJEM DELU Trač, 1. aep4embra - V tem fe&N ao imele številne osnovne organizacije Zveze komunistov v trfciki občini svoje polletne konference. Kolikor je mogoče povzeti iz prvih ugotovitev, so polletne konference uspele, 6aj 60 komunisti samokritično ocenili dooedanje delo in s tem v zvezi konkretno razpravljali in ukrepali. Seveda je to bo\j splošna iona, ki je po posameznih or-l*r~zacijah bolj ali mnnj razlivaj. Dejstvo pa je, da so sedanje konference pokazale določen napredek in so zato hkrati tudi po-fjatvo za se uspešnejše delo v prihodnje. Ta teden so imele polletne kon-f«r«mce osnovne organizacije ZK V Lepenki, v ZLIT, v kmetijski zadrugi, v trgovskem podjetju Rttl in v gradbenem podjetju.— M polletni konferenci so se sestali tudi komunisti terenske or-ff&ttacije Tržič oziroma Tržič jnato ter Ravne in Podiju beli-Tudi osnovna organizacija zdravstvenih delavcev je že ocenila »roje delo. Isto velja tudd.za ko-rr*waste v trzićki tovarni kos in lovnih mest niso poviševali in da ja Slo omenjeno povišanje le na račun nižjih kategorij. Prav tako se je v skladu z družbenimi merili dvignil tudi povprečni osebni dohodek v TOVARNI OBUTVE »PEKO« (za 4,6 odstotka). Pod- TRŽIŠKI VESTNI K jetje je popravljalo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov tako, da bi vsem osebam, razen tistih, ki so v priučevanju, zagotovili osebni dohodek v višini 15 tisoč dinarjev. Občutno pa so se letos znižali osebni dohodki v TOVARNI -RUNO«. Na znižanje so vplivali težki in neugodni poslovni pogoji, zlasti pomanjkanje surovin. Na gibanje oziroma višino osebnih dohodkov v letošnjih prvih mesecih pa so ponekod znatno vplivale specifičnosti posameznih dejavnosti. Tako so se povprečni osebni dohodki v TRZISKEM GRADBENEM PODJETJU znižali za 0.6 odstotka, kar je po mnenju komisije vzrok nesezonsko obdobje v začetku leta. Delno je nesezonsko obdobje krivo za znižanje povprečnih osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 5,8 odstotka v primerjavi z letom 1961 tudi v TRGOVSKEM PODJETJU -PRESKRBA« Tržič. Tam imajo namreč s pravilnikom predvideno nagrajevanje, ki upošteva predvsem doseženi promet. Prvi trije meseci v letu pa so glede na promet najslabši, medtem ko za jesenske mesece velja obratno. Prav zato se osebni dohodki v prvih štirih mesecih ne morejo primerjati z letnim povprečjem. V letošnjem maju so bili namreč povprečni osebni dohodki že za 6,5 odstotka višji od povprečnih osebnih dohodkov v preteklem letu. V TRGOVSKEM PODJETJU »LJUBELJ« pa se je povprečni osebni dohodek dvignil za 2,7 odstotka. Pri tem je komisija ugotovila, da se je najvišji osebni dohodek dvignil za 19 odstotkov, medtem ko je ostal najnižji na višini iz preteklega leta. Vendar pa je tako gibanje posledica izvršenih nadur, ne pa vpliva pravilnika. Iz podatkov GOSTINSKEGA PODJETJA Tržič pa je mogoče razbrati, da je znašal povprečni osebni dohodek v preteklem letu 23.966 dinarjev, medtem ko je bil v prvih štirih mesecih le 21.611 dinarjev. Razmerje med najvišjimi in najnižjimi izplačanimi osebnimi dohodki pa je bilo v obdobju januar - maj ena proti tri. P. Tudi delovni kolektiv TRZlSKE TOVARNE KOS IN SRPOV Je eden Izmed tistih, ki pravilno razumejo pomen in vlogo Izvoza v naših gospodarski politiki oziroma v našem nadaljnjem gospodarskem razvoju. V zvezi s tem so namreč v tem podjetju pregledali svoje izvozne zadolžitve In sklenili, da bodo plan letošnjega izvoza povečali. In naj takoj že na tem mestu povemo, da so v TRZlSKI TOVARNI KOS IN SRPOV trdno prepričani, da bodo povečane planske zadolžitve tudi Izpolnili. Pomemben izvozni artikel trži ske tovarne kos in srpov so mačete, ki jih kupujejo afriške dežele. Kupci so s kvaliteto teh izdelkov zelo zadovoljni, kar je dokaz tudi veliko povpraševanje. Prav proizvodnjo mačet so v zadnjem času mehaniziral L Prej so ta dela opravljali predvsem ročno, kar je seveda v precejšnji meri vplivalo tudi na višino cene. Ker pa je povpraševanje po tem izdelku naraščalo, so se v podjetju odločili, da bodo proizvodni postopek mehanizirali. Na ta način bi namreč pocenili proizvodne stroške, hkrati pa bi lahko proizvajali tudi večje količine. Zanimivo je, da je bil prej prav ta artikel za podjetje nekakšno breme, ker je bil zaslužek pri tem izdelku pičel. Vendar pa so v tržiški tovarni kos in srpov menili, da je treba izvažati tudi tisto, kar je trenutno sicer nerentabilno. S tako politiko je namreč mogoče obdržati kupce in se na že osvojenih zunanjih tržiščih še bolj uveljaviti. Tudi koa so letos v omenjeni tovarni precej izvozili. Kljub temu, da je za prodajo teh izdelkov sezona že mimo, pa v podjetju predvidevajo, da jih bodo nekaj še izvozili v Perzijo. Kose, ki jih fizvažajo, prilagodijo zahtevam kupcev. .Tako na primer najprej zahtevajo ustrezni načrt in šele nato prično e proizvodnjo. Nekaj kes podjetje izvozi tudi v Švico, Italijo, ■ Turčijo in Albanijo ter drugam. V nekaterih podjetjih je bilo zlasti v prvih mesecih letošnjega leta občutno pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz uvoza. To je delno hromilo tudi izpolnjevanje planskih nalog. S tovrstnimi problemi pa se trži ška tovarna kos in srpov ni .srečala, ker za svojo proizvodnjo uporablja le domač reprodukcijski material, ki po kvaliteti ne zaostaja za tujim. Kakor smo že v uvodu omenili, bodo v tržiški tovarni kos in srpov kljub povišanju plan izvoza izpolnili. Dobili so namreč več naročil tudi za ostala orodja. Tako si ta delovni kolektiv s stalnim prizadevanjem za uspešno uveljavitev na zunanjem tržišču ustvarja pogoje za boljše poslovanje tako sebi kakor tudi širši družbeni skupnosti. Tržiška tovarna kos in srpov gradi tudi nove delovne prostore, v katere bodo preselili obrat II, ki je 6edaj v bližini avtobusne postaje. Lokacija sedanjega obrata namreč ne ustreza, ker je tam po urbanističnem načrtu predvidena izgradnja trgovskega centra. Razen toga pa so v sedanji stavbi obrata II tudi zelo težki delovni pogoji. Novi delovni prostori bodo kontno tudi bliže ostalim obratom. Gradnja prostorov za obrat II bo stala približno 75 milijonov dinarjev. Podjetje gradi z lastnimi sredstvi, zato se je kolektiv odrekel tudi deiu osebnega dohodka. Predvidevajo, da bodo del obrata II preselili v nove prostore že letos, preostalo pa takoj, kakor hitro bo to mogoče. - P. Povečani plan izvoza bodo izpolnili JZa potrebe obrata II gradijo nove delovne prostore prvi obrisi novih delovnih prostorov obrata II Domska oskrba za odrasle Člani sveta za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Škof ja Loka so predlagali, naj bi dom slepih v Stari Loki spremenili v dom oskrbovancev — V tem primeru bi razen slepih v domu našli prostor tudi stari ljudje, k! so potrebni zaščite _ V torek ie bila v SkofJl LoH redna seja sveta za socialno pri moških), s tem pa je seveda v ioreK je ona v SKorji ; j-----A----t- narasi0 tudi število starih ljudi varstvo in varstvo družine občinskega ljudskega odbora, na kateri so razen o koriščenju sredstev za socialriovarstvene potrebe v prvem letošnjem polletju govorili tudi o nekaterih problemih oblikovanja socialnovarstvene politike v občini. Medtem ko to pri prvem (sredstva) ugotovili, da Je bilo za nekatere oblike socialnega varstva potrošenega več denarja kot po Pla"". za druge pa manj (kar bodo skušali do konca leta uskladiti), pa so pri drugem (oblikovanje socialnovarstvene politike) opravljali o prenosu nekaterih pristojnosti s sveta oziroma z občin-skega ljudskega odbora na krajevne skupnosti. Člani s™**™ socialno varstvo so tudi predlagali, naj občinski odbor SZDL ■kliče posebno posvetovanje (plenum) tudi o vprašanjih socialnega varstva S posebno skrbnostjo so člani sveta tokrat obravnavali problematiko vključevanja soc. ogroženih oseb v zavodsko varstvo oziroma zaščito. Ugotovili so, da se je pri nas v zadnjih 30 letih življenjska doba ljudi neverjetno podaljšala (od povprečno 54,5 let pri ženskah in 49,5 let pri moških na 71 let pri ženskah in 66 let V, Selški dolini je še.v« lične prtičke (ti so vo klekljarsko delo. Na sliki vidimo klekljarice v Železnikih, ki izdelujejo okrasno blago) za ljubljansko podjetje Dom LOŠKI DELAVEC - med njimi takih, ki so potrebni zavodske oskrbe. To pred naše socialnovarstvene organe postavlja nedvomno nove m večje naloge. Stare ljudi moralo čim-dlje zadržati pri družbeno koristnem delu, zato pa jim moramo nuditi socialno pomoč, rejništvo ali oskrbo v posebnih zavodih. Občinski ljudski odbor Skofja Loka je probleme materialno ogroženih oseb pričel reševati že pred nr.kaj leti - najčešče z varstvom v zavodih, kasneje pa tudi z rejništvom, ki se je izkazalo kot zelo posrečena oblika varstva odraslih. Sedaj loška občina plačuje oskrbnino 29 oskrbovankam in 12 oskrbovancem v šestih slovenskih socialnih zavodih za odrasle, skupna mesečna. oskrbnina zanje pa znese nad 620 tisoč din. V loški občini zavoda za varstvo odraslih nI, vendar so člani sveta za socialno varstvo na zadnji seji menili, da ga pravzaprav ne bi biLo težko ustanoviti. V starolo-škem domu slepih namreč število slepih pada in je trenutno v niem 21 postelj nezasedenih. Koristno in bilo torej namen doma razširiti - talko da bi v njem našli prostor tudi stari ljudje, ki so potrebni socialne zaščite. V tem primeru bi se dosedanji dom slepih spremenil v dom oskrbovancev, kar bi tudi znižalo stroške oskrbnega dne (če bi bile seveda zasedene vse razpoložljive kapacitete). - J. Zontar SPREJEMNA PISARNA ZA STRANKE Mnuli teden je v pritličju občinskega ljudskega odbora v Sk. Loki pričela poslovati sprejemna pisarna, katere namen je: olajšati delo državljanom, ki na ObLO iščejo nasvete in informacije, ter razbremeniti uslužbence, ki so doslej za malenkosti (tiskovine, obvestila, vloge) morali sprejemati stranke. Ta pisarna bo delala po navodilih o organizaciji in poslovanju sprejemnih in informacijskih pisarn pri občinskih ljudskih odborih, ki jih je izdelal sekretariat izvršnega sveta za občo upravo, redno pa bo pričela poslovati z današnjim dnem. KDAJ BO KOPALIŠČE V ŽELEZNIKIH? 2e vsa leta po vojni kažejo pre-bivavci 2eleznikov in okolice veliko zanimanje za izgradnjo kopališča. Kmalu po vojni so domačini kopališče že pričeli graditi (posekali eo drevje pri Jegrovem vrtu ob Sori, kjer naj bi lc-to bilo, vendar jim je zmanjkalo denarja in vo.je do dela. Sedaj v 2eleznikih obstajajo tri variante za gradnjo kopališča, prav pa bi bilo, da bi se pristojni organi za eno izmed njih čimprej odločili. Najprimernejše kopališče bi bilo v Ovčji vasi, kjer je izredno lep sončni prostor. Zajeti bi bilo potrebno le Soro, kar pa ni težko, ker so tam že naravni pogoji za zajezitev. Menda je bil za kopališče na tem mestu nekoč že narejen načrt. — Najmanj dela z gradnjo bazena pa bi bilo pod Lazom, kjer je že doslej največ ko-pavcev. — Tretja možnost je na Dašenci med Cešnjico in Železniki. Blizu je tudi vodovod in bi iz njega lahko dobivali vodo. Nekoč si je ta teren ogledal tudi pokojni ing. Stanko Bloudekj ki je dejal, da je prostor kot nalašč za kopališče. — Ena izmed variant izgradnje kopališča je tudi na Logu, kjer pa bi bilo precej ,da>* 3a, ker je voda dosedanji jez porušila, novega pa ne bodo vwS gradili. — J. 2. USKLADILI SO RAZLIKE MED VIŠINAMI ŠTIPENDIJ Do zaključka minulega šolskega leta je v Skofji Loki prejemalo štipendije 74 študentov in dijakov, medtem ko jih bo v šolskem letu 1962/63 prejemalo le 48. Stipendije bodo tako lahko višje, znašale pa bodo od 5 do 15 tiso* dinarjev — odvisno od vrste šola in letnika, v katerem je štipendist. Nekaj štipendistov je lani končalo šolanje in se redno zaposlilo, nekaj pa jih je študij samovoljno prekinilo (ti bodo n»w rali občinskemu ljudskemu odboru denar vračati). Na novo bodo tokrat v laški občini štipendirali le 4 dijake učiteljišča in po en*~ ga slušatelja višje pedagoške šole in višje šole za socialne delavce. Med štipendisti iz loške občine bo sedaj 34 učiteljiščnlkov, kar zadovoljuje potrebe v občini do leta 1966, medtem ko jc Se vedno čutiti močno pomanjkanje predmetnih učiteljev za "matematiko in fiziko. Ta teden se jc komisija za štipendija pri ObLO v Skofji Loki sestala in, uskladila dosedanja razlike med višinami posameznin štipendij, ki so bile v preteklih letih dolcaj.občutae.:-- $ n^nskž odhor SZDL Kranj o gospodarskih vprašanjih o delitvi OD Neenotna delitev osebnih dohodkov v družbenih službah O vsebini sredine seje občinskega odbora SZDL Kranj smo na kratko že pisali. V prvi točki dnevnega reda so člani odbora obdelali nekatere značilnosti gospodarjenja in delitve dohodka v podjetjih v kranjski občini, potem pa so razpravljali še o poročilu občinsike komisije, ki je pregledovala delitev osebnih dohodkov v družbenih služžbah. Predvsem v zvezi s tem velja omeniti ugotovitev komisije, da način razdeljevanja sredstev za osebne dohodke v družbenih službah" še vedno ni enoten, v večini primerov celo deformiran! Se vedno namreč v pravilnikih o dclflvi prevladujejo tako imenovane plače in razni dodatki, ki niso odvisni od količine in kakovosti dela. sprejeti priporočila, ki bi uredila delitveni sistem. - Po razpravi so člani občinskega odbora SZDL prejeli priporočila, ki jih bodo poslali nekaterim gospodarskim družbenim organizacijam. -Zontar Poročilo o nekaterih značilnostih gospodarstva v podjetjih v kranjski občini je podal predsednik obč. odbora SZDL Vili To-mat, izvlečke iz analize občinske komisije za pregled delitve osebnih dohodkov v družbenih službah pa podpredsednik Rajlko Mali. V razpravi o obeh poročilih so člani odbora sprejeli nekaj zaključkov, ki jih bodo kot priporočila posredovali samoupravnim organom gospodarskih organizacij. Med drugim jim priporočajo, naj že sedaj začno sestavljati letne plane (posebno izvozne) za prihodnje leto. Poročilo komisije za pregled delitve OD v družbenih službah, ki ugotavlja neenotno delitev v posameznih negospodarskih panogah, pravi, da smo v preteklosti zelo kritično ocenjevali le delitev osebnih dohodkov v zdravstvu, medtem ko nas je ta delitev manj motila v nekaterih šolskih zavodih (osnovna šola »Staneta Žagarja«, šolski center za blagovni promet, vajenska šola za pleskar- sko in slikarsko obrt, osnovna šola -Simona Jenka«, ekonomska srednja šola itd.), kjer so anomalije največje. Zanimivi so podatki o povprečnih osebnih prejem- KRANJSKI Hi Nove cene mesa in kruha SVET ZA BLAGOVNI PROMET NI V CELOTI SPREJEL PREDLOGA PODJETIJ V četrtek, 30. avgusta, so v vseh prodajalnah mesa v kranjski občini pričeli prodajati svinjsko in telečje meso po višjih prodajnih cenah. Cena svinjskega mesa se je dvignila za 40 dinarjev, tako da bo I. kvaliteta po 540 dinarjev, II. kvaliteta pa po 500 dinarjev za kilogram. Cena teletine je narasla za 20 dinarjev, tako da bo I. kvaliteta po 500 dinarjev, II. kvaliteta pa po 480 dinarjev za kilogram. Danes (1. septembra) so v vseh prodajalnah kruha v kranjski občini pričeli prodajati bel kruh po novih cenah. Cena belega kruha iz moke tipa 400 bo narasla za 1 dinar, tako da bo kilogram belega kruha veljal 76 dinarjev. Cena črnega kruha in žemelj ostane ne-izpremenjena. Nove cene za meso in kruh je obravnaval in odobril 6vet za blagovni promet ObLO Kranj na zadnji seji. Zvišanje cen kruha je svet obravnaval že na eni prejšnjih 6ej, vendar ni sprejel nobenih sugestij, pač pa je skic mil cene, ki jih je predlagala Pekama Kranj, temeljito proučiti Pekarna je namreč predlagala, da bi se cene kruha zvišale za 3 dinarje. Tržna inšpekcija, ki je v tem času pregledala kruh, je ugotovila, da je kruh iz kranjske pekarne slabe kvalitete. Inšpekcija je poročilo posredovala tudi članom sveta. Po temeljiti razpravi 1 je svet odobril povišanje cene belega kruha za 1 dinar. Mestna klavnica Kranj in Mesnina Škof j a Loka sta zaprosili avet, naj odobri višje cene za svinjsko in telečje meso. Svinjsko naj bi bilo dražje za 50 din za I. kategorijo, 40 dinarjev pa za II kategorijo. Teletina I. kategorije naj bi se podražila za 70 dinarjev II. kategorije pa za 20 dinarjev Nove cene sta podjetji utemeljevali z višjimi odkupnimi cenam in delno z višjimi poslovnim stroški Svet je ugotovil, da tolikšno kih na zaposlenega v posameznih družbenih službah. Tako so imeli v šolstvu 45.227, -v prosveti 33.838, znanstvenih in kulturnih ustanovah 40.100, v zdravstvu 31.572, socialnem zavarovanju 38.132 v okrajni upravi 41.866, v občin ski upravi 34.936 dinarjev na me sec. Skupno mesečno povprečje v družbenih službah v kranjsk občini pa je 38.197 dinarjev. Analiza je tudi polkazala, da je bilo doslej v družbenih službah še vse premalo prizadevanj za določitev objektivnih merih, ki bi omogočili ocenjevanje oziroma nagrajevanje uslužbencev po uspehih pri delu (učinku). Prav gotovo bi se tak način lahko uveljavil na več delovnih mestih kot doslej. Se vse preveč temelji tistem delitve osebnih dohodkov v družbenih službah na uslužbenče-vem položaju, izobrazbi itd. O teh problemih je na eni izmed sej razpravljal tudi izvršni odbor ObO SZDL. Meni, da bi bilo potrebno za področje ustanov in družbenih organizacij NA POBOČJIH VITRANCA SO BRIGADIRJI PRENEHALI Z DELOM Kranjska gora, 31. avgusta Včeraj so tudi brigadirji, ki so j delali in urejevali smučar Ao pro-' go na pobočjih Vitranea prene- j hali z delom. Brigado so sestav- , Ijali tako kot prvo, tudi drugo sa-mladi perspektivni slovenski in juge slovanski smučarji. Brigada je za svoje uspešno delo postala drugič ud arna in specialno pohvaljena. Mladinska delovna brigada, ki delala pri urejanju športnega parka pod Mežakljo na Jesenicah pa je odšla domov že preteklo sredo. Tudi ta brigada je bila drugič udarna in specialno pohvaljena. Prihodnje leto bo obč. komite LMS na Jesenicah organiziral spet podobne delovne akcije. - M. 2. je Na Javorniku in Koroški Ben praznujejo Vrsla kvalitetnih prireditev Letos so se na Javorniku ia tfQ-roški Beli pripravili za krajevni praznik bolj skrbno kot prejšnja leta. Na pobudo krajevnega bora SZDL in organizacije ZB to na Javorniku in Koroški Beli ven organizacije uspešno zakltocli priprave za prireditev in tek:r->. vanja, ki bodo v počastitev krajevnega praznika. Krajevni praznik na Javor«-*« in Koroški Beli bodo proslav*; znamenju začetnih del za družbenih organizacij, na " tem naselju že dolgo težko cikajo. Gradbenemu odbon uspelo premostiti številnete* * in zbrati vso potrebno dotami tacijo ter gradbeno dovol^T*" tudi znatna finančna sredstv t zemeljskimi deli pri gradn«^ ma družbenih organizacij čeli že pred dnevi. Lepa 5 kateri so predvideni tevilne sekcije in odeek?0?,^ Svobode in društva Ljudskft^S? nike ter drugih organi^.*, *t stala tik ob glavni cesti j • -Ljubljana na vzhodni spomenika NOB. **rani Ze na večer Pred kra praznikom bo v osnovni~^^Vn*m vesna akademija, na i_ 1 •to* kateri bo jeva«* Pretekli torek so na zadnji brigadni konferenci na Jesenicah podelili mladim brigadirjem z Raven na Koroškem priznanja in pohvale. Temu dogodku je prisostvovalo pred strelskim domom na Jesenicah tudi več domačinov — Foto: M. 2. Jeseniška mladina pred novimi nalogami Doslej so bili osnovna slabost kadri J». na govoril o pomenu praznika predstavnik kra^ odbora ZB, sodelovale ^l6^™*** tudi sekcije DPD Svobodi štvo Ljudske tehnike najh^* rilo razstavo vseh klubov in krožkov, ^atc^^' svojih za že sedaj med mladirni tehnike veliko zanimanj zan bo organiziral več tivL ****** Na Javorniku bodo or1^*^ tudi šahovsko simultanko^^^1***" zbor in godba Svobode ' 1>ev8*i priredila samostojen Do*> U. 2. *TOnc*rt, . občinskega komiteja LMS JesenicejeMla^Ve^ Pretekli torek se je na rednem plenumu sestal občinski komite LMS Jesenice, ^jj™" gim so razpravljali o neposrednih nalogah mladine v komuni m o kadrovskih spremembah v komiteju. Plenum je sodil priprave na izvedbo letnih kon terene in občinske konference mla-dine, ki bo verjetno 14. oktobra V zvezi s tem je član kom.te a Jože Vindišer v razpravi poudaril, da se morajo zelo potruditi, Sedemsto razočaranih Kranjčanov Ali bo današnji koncert Magnifico navdušil poslušavce? kako bodo izpeljali mladinske konference na vaseh. Namreč te konference na vaseh bi morale biti nekakšne tribune mladih, posebej velja to za Kranjsko goro in Blejsko Dobravo. Iz izkušenj vemo, da je bilo delo mladinp na Hrušici mnogo boljše, ker je bila lani njihova konferenca zelo dobro pripravljena. "Predsednik tovarniškega komiteja jeseniške Železarne pa 6e je v razpravi dotaknil kadrovskega problema. Dejal je, da na Jesenicah še vedno prevladuje slabost pri ljudeh, ki JESENIŠKI KOVINAR fio odgovorni za k**«^*£ tiko v tem, da v foiočen^ P"_ merih, ko ne vedo koga b POjU vili na to in ono mesto »g tistega ki jim je^trejutno n ajMj pri roki, čeprav morda ne t £ Te dni potekajo Tartnjsl or"rn;.zaci.iske priprave za obfc-ni zbor občinskega etamka*. nega sveta Radovljica, ki bok 16°t. m. na Bledu, Prav tata* na te5c5° tudi priprave ta ^ činsko konferenco ZKS, ki bo 22. septembra. Trgovsko podjetje ~Zel«- novo clektromaterialom terialom). nina« Radovljica bo vt*'^ odprlo novo poslovalni in ? in sicer 2a radioma- V sredo zvečer pred dvorano kina »Center« Za v 6redo zvečer je bil v Kranju napovedan koncert kvarteta Magnifico iz Skopja. Ker program kvarteta sestavljajo mehiške in druge južnolatinske pesmi, ki jih radi poslušamo in, ker se je glas o tem, da so mladi Makedonci pravi mojstri za izvajanje teh melodij, razširil tudi pri nas, so bile m!t52 m utemelJeno, zato že precej pred pričetkom koncerta Predloga « upošteval. - R. |ako£] vse karte za sedeže v dvo- rani kina »Center« razprodane. Na žalost pa so nekaj pred začetkom koncerta zvedeli, da je eden izmed članov kvarteta zbolel za angino in da zato ne morejo nastopiti. Vsi zbrani so bili sicer zelo razočarani, vendar so proti pričakovanju mirno in z razumevanjem sprejeli to obvestilo. Koncert je bil preložen na danes zvečer ob osmih. Po dosedanjih navdušenih sprejemih Magniiica pri poslu-šavcih po vsej Jugoslaviji sodeč, pa bo današnji koncert uspel zgladiti tudi nezadovoljstvo iz pretekle srede. Magnifico je do sedaj gostoval že v 200 jugoslovanskih krajih, samo letošnje poletje pa je na stopil več kot sedemdesetkrat vsem pogojem. To slabost čutijc v Železarni in seveda tudi v vodstvu občinskega komiteja LMS na Jesenicah. V razpravi je sodeloval tudi član CK LMS Kranj Igor Janhar. Iz njegove razprave lahko povzamemo, da mora mladina v okviru komune reševati svoje probleme bolj resno in seveda tudi kvalitetnejše. Zaključki, ki jih mladi posredujejo s svojih konferenc samoupravnim organom ali drugim organom v občini, morajo biti tehtni, da jih bodo tudi oni vzeli resno. Zaradi tega, ker so se v sedanjem poslovanju občinskega komiteja LMS Jesenice pojavile nekatere nepravilnosti, ki so jih povzročili posamezni člani komiteja, so nekatere člane razrešili dolžnosti s tem, da poravnajo svoje obveznosti do določenega roka. Na njihovo mesto pa so izvolili nove mlade ljudi. Za predsednika občinskega komiteja LMS na Jesenicah pa je bil izvoljen Milan Veskovic. - M. Z. — avtobusno postajo v Radovljici. q Ce bo jutri lepo vreme,- M bo na letališču zbralo precej ljubiteljev letalskega šport«, zakaj uradno bo zakl jučena letalska sezona, kjer bodo člani ALC pokazali uspehe svoje dejavnosti. ^ Na zadnji seji delavskega svoia GG Bled so spreg* gklip, da bodo razpisali posojila za gradnjo individualni hiš za svoje delavce. V ta u*. men je DS odobril 3 milijone dinarjev posojila, pri tem pa naj omenimo, da se bodo izkoristila tudi lani odobren* sredstva. # Komisija za vzg0i0 i nost v cestnem prometu^***' Radovljica je te dni r °bU ljala o programu v », ™ akdijami republiške v in o pravilniku 0 r^J0^ vzgoji in varnosti v v gospodarskih organiSc^f1 FESTIVAL BLEJSKI« TABORNIKOV H Bled, 1. septembra — ^ otvoritvijo tabornišketn ^ln°« je začel I. taborniški 'feS^0 * ga prireja odred »Jezerci v'*1 * «m bise- rov« z Bledaa Danes dopoldne tekmujejo t orientacijskem pohodu -p0 p^. rižanskih poteh- za Gregotčičer pokal. Zvečer pa bo družabna prireditev v Kazini, ki nosi naslov »Taborniki pred mikrofonom* Jutri dopoldne bo parada blejski tabornikov, s popoldansko xabaw> v hotelu »Triglav« pa bodo naključni svoj prvi festival. _ ^ ^ Družbeno-politična vzgoja je nujno potrebna - S. Ze od minule nedelje, ko se je zaključil I. republiški tečaj v padalstvu so v zraku in "/^^ iTbo tekmovanja v okviru VIII. gorenjskega deta. ki bo jutri slovesno^ "ključen ™ «r^SK^JES ki jih bržkone Na pobudo ideološke komisije občinskega komiteja ZKS Radovljica so se minulo sredo sestali predstavniki ostalih družbeno^por* HtičnLh organizacij, ki delajo Ml tem področju, in predstavniki M dovljiške Delavske univerze. Raz-' pravljali so o družbeno-politični vzgoji. V letošnjem letu naj bi pri družbeno-politični vzgoji dali I predvsem poudarek vzgoji proiz-vajavcev in upravljavcev v go-gospodanskih organizacijah — članom delavskih svetov. Za to bodo prirejali seminarje za kolektive, kjer se bodo le-ti načrtno seznanili z vsebino, pravicami in dolžnostmi samoupravljavca. Na tem posvetu je bilo med drugim poudarjeno, naj bi gospodarske organizacije istovetile družbeno-politično izobraževanje s strokovnim. Zakaj izkušnje nam povedo, da gospodarske organizacije najdejo sredstva, če gre za strokovno izobraževanje (razni te- gorenjskega zleta, ki bo jum siovesnuAIC nriWa7S1,, „|edavcem ki jih bržkon jutri uradno zaključena tudi športna letalska sezona. Ob tej priliki pa bodo J1"^^™^1!.^*^ os j. Zaplotnik malo, nekakšen prerez svoje dejavnosti v sezoni. Na sliki: vsakdanji prizor pred hangarjem ALL - M. s». *oio ne bo čaji, seminarji, šola, praksa), če možne gospodarske pa je vprašanje političnega izo- - St.S. braževanja, se največkrat pri sredstvih. Ros Je, ^ j****^ kovno izobraževanje in -jV B*rTh Pjevanje zelo važno za to ah****' gospodarsko organizacijo ~! ^ RADOVLJIŠKA KOMUNA političnega izobraževanja tudi M gre zapostavljati, saj j« nedvotn«, prav tako pomembno. Mimogrede naj omenimo prunar GG Bled, kjer so posvetili er«0ro pozornost tako strokovnemu kot političnemu izobraževanju. Ideološke komisije pobučosfa aktiva bodo v teh dneh eaatavfl« programe in jih predložila DlT, na podlagi katerih bo Dejjnaaa univerza prirejala tečaje za poat- JOMTA. 1. SFPTEMHRA 196? K ranjski gledališčniki pred novo sezono Ali so našli pot iz stiske? Ko gledamo v preteklo sezono in preštevamo uspehe in neuspehe, pa nevšečnosti. I so /veslo spremljale delo Prešer novega gledališča — in včasih vsiljevale ansamblu in vodstvu t odi malodnšjc in naveličanost — tedaj se nehote vprašamo, kaj obeta s/ledališka. sezona 1962/63. Zlasti še, ker je gledališče doživelo majhno reorganizacijo, ki spreminja tudi delovni program za naslednjo sezono. C) tem je preteklo sredo (29. avg.) razpravljal tudi novi upravni odbor gledališča. Oglejmo si torej Prešernovo gledališče v novi delovni preobleki. na- j 0 letošnjem repertoar nem fcta ae moremo še govoriti, zakaj frtnilil svet gledališča, ga bo aaijel na svoji seji prihodnji te-■I Lahko pa spregovorimo o Aragib posebnostih letošnje sezo-«. Igravski ansambel bo pripra-*S samo štiri premiere, od tega ko ena namenjena mladini. Oder aiafih, ki stopa letos v tretjo teo svojega obstoja, pa bo naštu-flai dve deli. Namesto doseda-osem ali devet premier, se 5b obeta le šest. To vrzel pa bo taULo gledališče zapolniti z go-H9vmji poklicnih in amaterskih tttelhi. Poklicna gledališča bo-4) posredovala 8 gostovanj, vsako i čvema ponovitvama, razen tega 'A bodo med stalnimi gosti še riallnrt 11 gledališče iz Ljubljane, carjev© gledališče z Jesenic in eaterski gledališči iz Trbovelj in SWje Loke. in se ena sprememba: gledali-ŠČe ne bo več razpolagalo s svojimi stalnimi režiserji, pač pa bodo vsa dela pripravili poklicni režiserji. Prav gotovo nov prispevek h kvaliteti uprizoritev. ►»Ura pravljic«, ki si je v zadnjih letih pridobila tolikšen krog mladih gledavcev bo začela z delom takoj po 15. oktobru. Vodstvo bo poslej zaupano enemu samemu človeku. Hkrati sc je porodila zamisel,; da bi kazalo Ure pravljic organizirati tudi v posameznih stanovanjskih skupnostih - npr. na Zlatem polju, v Stra-žišču, na Primskovem itd. Zamisel je posrečena toliko bolj, ker se obeta nova oblika dela z mladino v stanovanjskih skupnostih. O končnem uspehu pa bomo spregovorili kdaj pozneje. V okviru ►►Ure pravljic« bo kot ski podmladek. Delo z najmlajšimi se je (»kazalo kot zelo uporabna in mnogo obetajoča oblika gledališkega d<*la, zakaj prav podmladek tvori neizčrpen vir za oder mladih, ta pa vzgaja igravce za ansambel odraslih. Le oder mladih ne bo doživel posebnih sprememb. Deloval bo v isti obliki kot doslej, in to pod vodstvom Ladja Cigoja. Vzporedno s tečajem bodo mladi igravcl pripravili dva gledališka teksta, če pa bo potrebno bodo posamezni Igravcl priskočili na pomoč ansamblu odraslih. Prav ta je-doživljala v minulih dveh sezonah precejšnjo krizo. Več igravcev je odšlo na študij. Lotos bo stiska precej umiljenn, saj se mnogi po končanem študiju že vračajo. Morebitne vrzeli v ansamblu bo gledališče skušalo zapolniti z razpisom za igravski tečaj. Trenutno pa šteje ansambel, če govorimo o odrski uporabnosti, 22 igravcev. Spričo omenjenih sprememb gledališče v prihodnji sezoni ne bo več razpisalo abonmaja. Ta namreč ni vselej zabeležil najlepšega uspeha. Zagotovil je določeni dohodek, ni pa hkrati zagotavljal obiska. PTikladnejša oblika pa so zaključene predstave za delovno kolektive. Organizaciji takih predstav bo gledališče v prihodnji sezoni posvetilo posebno 6krb. Ob koncu še tole: igravski an i, septembra, s prvo premiero pa se bo predstavil v drugi polovici oktobra. Vrzel bo zapolnilo eno izmed poklicnih gledališč Z gostovanjem. — S. S. Zborovanje slavistov na Bledu Letošnje zborovanje slavistov bo na Bledu v festivalni dvorani. Začelo se bo v soboto, 1 ■ septembra, ob 19. uri, in sicer s predavanjem dr. A. Bajca Slovenski pravopisi Po Levcu. V ostalih dneh — to Je do 5. septembra — se bo zvrstilo še 14 predavanj, ki bodo obravnavala razna vprašanja o slovenskem jeziku in književnosti, in to s posebnim poudarkom na uskla- jevanju z novim učnim načrtom na naših srednjih šolah. Posebno predavanje bo načelo tudi filmsko vzgojo na gimnazijah. Seminarski del bo zaključen v Brado dopoldne, takoj za tem pa «e bo začel občni zbor Slavističnega društva Slovenije. Sodeč po prijavah, se bo zbora na Bledu udeležilo okrog 140 6lavi6tov iz vse Slovenije. Bodimo stvarni! Pripombe k vprašanjem in odgovorom Vladislava Cegnarja v preteklih sezonah deloval igrav- Isambel bo začel z vajami okrog Nove pomembne najdbe v jamah pod Lubnikom Ob pričetku izkopavanj v Janah pod Lubnikom (tam sta nam-sjf dve jami, večja je znana pod aanom Kevderc, manjša pa je hfbniika) smo poročali in na-ppUJgU, da bodo letošnja ar-ksjioika izkopavanja loškega mu-sjga verjetno izpolnila pričakova-tjk. In reo je rezultat petindvaj-atih delovnih dni precejšen, poljano se, Če pomislimo, da so afettiogi kopali polnih enajst 4b t jalovini, se pravi v plasti, t\« običajno najdb ni aH pa so tso redke in docela nepomemben Danes je izkopno polje dol-a t, široko 2 in globoko 2 mesa Izkopno polje je danes že v )jA, medtem ko so pričeli z izkopom kakih sedem metrov pred vhodom. Najdbe se množe t *> čedalje pomembnejše in bo-pKjfe. Arheologi so doslej našli race navadne grobe keramike Mt nekaj kosov ftnejše črno gla-:«a* keramike « pUtkimi kanelu-■a (nflebljenimi okrasnimi čr-'m). Med letos izkopano kera-riltpa pogrešajo inkrustirano (v Ane ilebove je vloženo apno, far daje poseben mik tako okra-pceodi, ker je osnova temna attma črna). Taka inkrustirana fcsaatika je bila posebno pogosta najdbami iz leta 1959. Na t*£ keramiko lahko arheologi še m&ijo, ker se približujejo jedru vse pogostejših najdbah. Ce pa inkrustirane keramike ne bodo našli v večjem številu v Lubniški jami, bo to dokaz, da so takratni prebivavci uporabljali to jamo samo za bivališče, jamo Kevderc pa za kultne namene. Posebno pomembna za letošnje izkopavanje je najdba ognjišča, kar potrjuje prvotno domnevo o bivanju ljudi'pred jamo in v njej. Na ognjišče so naleteli pod zaklonom, ki ga nudi vhod v Lub-niško jamo. Močna in naravnost presenetljivo debela plast rdeče prežgane zemlje ognjišča dokazuje izredno dolgo uporabo. To je tudi dokaz, da so ljudje prebivali pred jamo in da so se na tej postojanki zelo dolgo zadrževali. Tudi ostale najdbe so bile pred ognjiščem oziroma okoli njega zelo zgoščene. Med kamnitimi najdbami je del sekire in večje število kamnitih brusov. Te so rabili ga obdelavo koščenega orodja. Našli so več kosov, in sicer razna šila in ploščata gladila. Arheologi pričakujejo tudi najdbe iz starejše kamene dobe, ker so take jame na tem koncu Gorenjske zelo redke. Jami imata tudi idealno lego za naselitev. Z vhodom sta namreč obrnjeni proti jugu. Seveda bo šele izkopano gradivo potrdilo to domnevo. In če se bodo ta predvidevanja prikazal nepretrgano življenje vse od starejše kamene dobe dalje. - P. A. Čeprav ..redkobesedno«, a ven-i(kp.). Dore Klemencic (si.), Alek-dar govorim v svoji kritiki (Glas, Išander Kovač (kp.-amater), Leon 13 avgusta 1962) dobesedno o tri- j Kopan- (si.), Stane Kumcr (si.), umfu diletantizma in kiča ali po J Sašu Kump (scenski ti.), Franc zmagoslavju samo- | Kunaver (6l.), Tone Kralj (si., kp.). Stane Kregar (si.), Vladimir Lakovir (si). Vladimir Lamut (si.), Janez Lenassi (kp), Ferdo Maver (si.), Miha Maleš (slikar), Bogdan Meško (si.), Janez Mežan (si.), Pblde Mihelič (si.). Izidor Mole (si.), Floris Oblak (si.), Polde Oblak (si.), Nikolaj Omersa (si.), Lidija Osterc (si.), Dušan Po-trič (si.), Dora Plestenjalc (si.), Igor Plcško (si.), Albin Polajnar (si.). Mira Pregelj (si), Sonja Primožič (si.), Ljubo Ravnikar (si.), Cene RibnLkar (kp.), Milan Rija-vec (si.), Evgen Sajovic (si.), Janez. Sedej (sl.-amater), Maksiin Sedej ml. (si.), Sigulin (kp.), Rudi Simčič (sl.-amater), Franco Slana (si.), Rajko Slapernik (si.), Lojze Spacal (si.), Vida Stegovec (si.), Marlenka Stupica (si.).- Saša San-tel (si.), Ive Subio (si.), Marko Sušteršič (si.). Jaka Torkar (si.), Tone Tomazin (sl.-amater), Drago Tršar (kp.), Marijan Tršar (si.), Izidor Urbančić tel.). Mario Vil-har (sl„ kp.-amater), Molita Vovk (si.), Aladar Zahariaš (kp.), Karel Zelenko (sL), mojstri slovenske partizanske grafike, mojstri iz zbirk Moderne galerije v Ljub- domače: uškega nestrokovnjaštva na eni (Cegnar) in ničvredne plaže na drugi strani (neznani avtor ovčic in še nekateri, ki jih sploh nisem imenoval). ».Slabo obiskane« razstave v Mestnem muzeju v Kranju vržejo na leto preko 90.000 obiskovav-cov, kar pomeni največji muzejski' oziroma galerijski obisk v vsej Sloveniji. »Se manj občudovane kot pa slabo obiskane« so bile v Mestnem muzeju v Kranju od leta 1956 57 dalje (ko sem pričel sodelovati v žirijah imenovane ustanove) razstave naslednjih slovenskih umetnikov in ustvarjav-oev (po abecedi): Milan Balista (si.), Marijan Belec (si.) Metoda Berčič (dekorativna si.), Jože Ber-toncelj (um-, kovač), Bogdan Borci«: (si.), Karla Bulovec (si., kp.), Miro Cctm (sI,)' Jože ciuha (sL)' Avgust Cernigoj (al), Marijan Do Reggi (si.), Marijan Dovjak (cd.), Danilo Fugger (si.), Rudi Gaberc (si.), Maksim Gaspari (si.), France Godec (si.), Rudi Gor j up (si.), Joža Horvat-Jaki (sl.-amater), Gabrijel Humek (si.), Stane Keržic jjfiibinr. kakor domnevajo po uresničila, bo loški muzej lahko Osamljena skupina Igor Janhar ljani (si.), mojstri slovenske socialne motivike (si.), DOLIK-Je-senice (sl.-amaterji), otroška risba itd. Leta 1956 je med te »slabo obiskano ,in še manj občudovane« razstavo zašla tudi Cegnarjeva. Komu 6em naprtil diletantizem m komu ».kičizem«, je zapisano zo v kritiki sami in še enkrat v začetku tega komentarja, kar pa zadeva »KITSCHIZEM«, so mu ne bomo klanjali (saj ne gre za tujo avtomobilsko znamko), kot se nismo niti vizitkam niti štam-piljkam. Kdor pričakuje od kritika v socializmu, da bo lakaj, ss je žal prepozno rodil. Ne more ss več zanašati na »-sežiganje« kritik in s tem v zvezi na »-nekoliko manjšo izgubo«! Ce kdo »absolvira« umetnostno zgodovino, utegne imeti tudi diplomo iz. le stroke. Kolikor pa ima diplomo iz te stroke, se vedno obstaja vprašanje, ali ima tudi diplom<> akademije za upodabljajočo umetno«!. In če ima končno tudi to. mu kljub vsemu lahko še mnogo mnogo manjka do priznanja, da jc dober umetnik. Nebom tu našteval prenekaterih akademskih umetnikov, ki Brno jim zaradi dvomljive vrednosti njihovih del odsvetovali razstavo v Mestnem muzeju v Kranju in so se moško strinjali s tem ter prišli povprašat. — z uspehom — kasneje! Kar pa zadeva »obe vrani« — katera ima »oči in srce« in usmiljenje do publike, ki jo tolikokrat varajo? Ce kdo slika »iz ljubezni« diletantske, ni to nič hudega, če pa kdo slika »poklicno« diletantako, je to zelo hudo! In še nekaj — socializem je s podpiranjem amaterizma sprostil ogromne ustvarjalne sile, ki bi sicer ostale potlačene in nepriznane, pogrešil pa je, ko je dovolil preraščanje amaterizma v najbolj džunglasti komercialni profesionalizam. Ni vseeno, ali velja amatersko-dile-tantski akvarel 3000 ali od 10.000 dinarjev navzgor. Prosim — 10.000 dinarjev, to jo danes cena celo-mesečne prehrane za enega delovnega človeka, akvareli, ki nastajajo tako naglo, da navdušeni Angleži, Francozi, Holandci in zlasti Avstrijci čakajo kar *v vrsti« nanje, pa predstavljajo potemtakem samo delo nekaj kratkih ur, minut in sekund. In prav to je tisto, kar sili kritiku pod pero ne »žaljive«, temveč srdite, ' ostre besede! Kranjčani (kot vsi Gorenjci) si ne pustijo radi »soliti pameti«, imajo pa dar za stvarno presojanje dejstev, če jih trdo in ne a prilizovanjem postaviš prednje. Toda imajo tudi eno napako, da zaradi podzavestne ljubezni do (Nadaljevanje na 6. strani) GrSgorij BAKLANOV Seženj zemlje M Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga *5 tzdala v knjigi. Tam je prvega zasulo, krogla drugega ranila. Naj žive tovariši, •saj zvestoba se krepi 12» Tu, na tem posebno žalostnem mestu, se je Maklecov spričo rr/nrj! kar zmotil. 'Manami," je začavkala Rita in pokazala na svoje drobno uho. -To sem celo jaz opazil,« je rekel Babin, se razveselil in obe-Mffl »trahoma pogledal druge, če je prav zadel. ».Častna beseda, 4 tam ali šal. Prav na tem mestu.« Hotel je zapeti. Toda bilo je » tabo in vsi so strmeli vanj, da jo prišel v zadrego. •Ah, kaj, pojdita k vragu!« Dovolite, da raportiram, tovariš bataljonski poveljnik!« Rita v Je zravnala z roko pri baskovski čepici. »»Tovariš bataljonski poveljnik niso mogk slišati nič podobnega, ker so brez slehernega p*uha za glasbo.- »In kaj zato,*" zagode Babin. »-Na mestu voljno!« Toda njegovo samoljubje jo bilo ranjeno. Vselej opazujem B»knt. Le kaj je na njem, kar mi manjka? Malarija ga je pošteno icoozgala. V obraz je postal bolj koščen, senca so mu upadla. Po-•jbao ramena in roke s shrokimi zapestji so se posušile.* Kar odvraten aa mi zdi. Zalotim se, da mi je misel pogodu pa se obrnem. -Naprej, Afamasij, zapojva kaj žalostnega,« pravi Rita. Otožen postajam, menda zato, ker sedi v moji bližini. Rita za-rakhne in tiho zapoje, Maklecov pritegne: Crne oči, rjave oči, temne kot noč, svetle kot dan. Sedi mu nasproti na robu jarka, noge v nizkih škorenjcih ji opletajo, roke ležijo na kolenih. Pesem je orosila zasanjane oci. Ne vem, če ima Rita lep glas, vsekakor pa me jc pretresla prav v dušo. Rjave oči, dekliške oči, kdo vas je učil mešati srca? Morda je kriva južnjaška noč, morda pesem, toda čo bi zdaj terjali moje življenje, bi ga dal z veseljem! Daklecov priduši strune, zaslišim sopihanje dveh moz in su-štenje šotork med koruznimi stebli. Manjši prišlek, ograjen s so-torko, je častnik, ne previsok človek s častniško čepico. Spremlja ga vojak z brzostrelko in nahrbtnikom. Častnik nas šo med hojo ošine s pogledom in obstoji pred Babinom: »Bataljonski poveljnik Babin?« »Da.* . - »Seznaniva se. Tudi z ,B': Bril. Prihajam kot tvoj pomoč111«, politoficir, zampolit.« Potem tresne s petama in mu ponudi roko. Babin jo stisne, ne da bi vstal. Pes ves čas pozorno opazuje prišleka z dvignjeno glavo. »Srečo imam,« pravi Babin z nasmejanimi očmi in obriše ustnik, ki se leskeče. »Vsi moji zampoliti so imeli priimke na ,B': imeli smo Bojčenka, Bluvbanda in Borodina. Med njimi je bil tudi nekdo na ,G\ pisal se je Gavrilov. Vedli smo se, kot da ga sploh ni med nami. Preštej torej: preživel sem tri zampolite.« »»Saj štejem,« odvrne Bril. »Namerno se bom napihnil in ie preživel, posebej še, če me boš dobro pital.« Široko se zareži. Čokata postava je čvrsta, usta prepolna zob. Babinu je očitno všeč. Dokaz je nedvoumno znamenje: Frolikov, kurir bataljonskega poveljnika. Čeravno je nasploh skop, kadar gre za hrano, se nenadoma prikaže, ko da je zrasel iz zemlje, nakloni pisotnim nasmešek in se urno loti kuhanja večerje. Bril vrže na zemljo plašč, ki ga je doslej nosil pod šotorko prek roke, in namigne brzostrelcu, naj odloži nahrbtnik. Ko se Bril predstavi Riti, znova tresne a petami. »Bril!« In zdaj sedi med nami, porumenelimi malaričnimi bolniki: pol- mokrven, obrit in svež kakor človek iz drugega sveta. »Doslej se niste bili na mostišču, tovariš stotnik?« vpraša Maklecov in ga radovedno ogleduje. »Nc, nisem bil, čemu?« »Tako boste torej tudi vi staknili malarijo,« odgovori zadovoljno. Potem vstanem. »Kam, Motovilov?* vpraša Babin. »Kdo je Motovilov?« se naglo obrne BriL »Ti?« ►»Da« »Ah, vidiš, skoraj bi pozabil.« Torbico z zemljevidi položi na kolena - polna je papirjev kot pri vseh političnih častnikih — in mi izroči dve pismi. »Vzemi.« Medtem ko ju jemlje iz torbice in izroča, strmijo drugi vanjo in čakajo. Toda zanje rti nobenega pisma. »Ostani tukaj,« pravi Babin, »rum dobimo.« Zaslutim Ritin pogled, rad bi ostal. »Spat hočem,« pravim in zazeham v potrdilo. Osamljen pod južnimi zvezdami se vračam v svoj jarek. Pismi sta materini. »Ah, moj sinko! Davi sem iskala neko potrdilo in našla fot<> grafijo. Tri leta si imel takrat pa jezdiš v žabah na lesenem konju in se z ročicama opri jemlješ grive. Zdi so mi, da je bilo šele včeraj - tako jasno so spominjam tistega zimskega dno in snežnega meteža — ko sem to nesla k fotografu. Nisi hotel obuti rokavic in tako sem držala tvojo dlan. Kako toplo in mehko roko si imel! In zdaj si že vojak... vso noč sanjam o tebi. Majhen si bal in sanja se mi, da mo z ročico gladiš po licih pa se prebudim v solzah. Le dobro se varuj, najdražji!... Zatem piše kratko o sebi: »Zdrava sem ... ne skrbi zame. Fri nas je zdaj dovolj dela v zdravstvenem oddelku. In prav je tako. Doma je pusto, ker te ni. Spoprijateljila sem se s srrežnico Ano Sa vično. Tudi ona ima sinove na fronti. Skupaj jeva. Po elužbi skuha Ana Savdčna čaj ...« C5 1^ AS mah oglasi •mah oglasi prodam Vola sposobnega za vsako delo, starega 4 leta, prodam. — Sr. Bitnje 78 3463 Prodam Primo - ISO ccm ali zamenjam za moped. — Setina, Zbilje 38 3470 Šolski odbor glasbene šole v Tržiču proda 2 rabljena klavirja. Cena po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: Glasbena šola, Cankarjeva cesta 5/II, Tržič Kupim dobro ohranjen gumi voz — 16 eolski, z obema zavorama, precej močnega. — Slavko Sušteršič, Svetje, Medvode 3510 Kupim rabljen brzoparilnik. - Kleindinst. Brezje 27 352« Izgubil sem avtomobilsko orodje od tovornega avtomob'la OM-Super Orione, KR 11-C9, last Gozdnega gospodarstva Kranj, in 3185 i sicer: 2 montirna železa, ključ za Prodam visoko pritlično hi*o z I kolo, dvižno dvigalo za mehansko vrtom in 5 prostori v Selški dol!- nakladanje (škripec). - Poštene-ni. Ogled vsak dan. — Naslov v j pa najditelja prešini, da vrne ŠPOR Pr^d nastopom plavavcev Triglava na državnem prvenstvu Upi na drugo mesto Brata Brinovec, Bogatajeva in Kob? jeva stebri ekipe Oglasnem oddelku 3486 Prodam rabljeno cementno Strešno opeko po ugodni ceni. — Šenčur 214 3487 Prodam klavirsko harmoniko *Scandali«, 80-basno, 5 registrov. Francka Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur 3488 Prodam kravo, ki bo čez en me-•ec četrtič teletila. — Mače 5, Preddvor 3489 Prodam motor BMW — 250 ccm. Dam tudi na ček. — Anton No-grašek, Predoslje 2 3500 Prodam dobro ohranjen pianista. — Staneta Žagarja 21 3501 Prodam kravo v zadnjem mete cu brejosti. — Zadružna 3, Prim-Skovo 3502 Prodam konja, 5 let starega. — C. JLA št. 41, Kranj (pri Fran-celjnu) 3503 Prodam: omaro, mizo, stol, postelje, nočno omarico. — Naslov V oglasnem oddelku 3504 Prodam NSU-Primo — 150 ccm, ■ ščitnikom. — Naslov v oglasnem oddelku 3505 Psa — čuvaja in pisalno mizo prodam. — Škofjeloška 56, Kranj 3506 Prodam dva dobra konja po 500 do 600 kg težka ali zamenjam za dobro kravo. — Filip Bohinc, Medvode 3507 Zaradi vojaščine prodam snemalno kamero »Eumig«, fles / dvema reflektorjema, flexaret in Yaschica. — Naslov v oglasnem oddelku 3591 V bližini Kranja prodam hišo z vrtom, takoj vseljivo. — Ponudbe poslati na upravo pod »»Gotovina-« 3520 Prodam kompletni kompresor, brezhiben, 10 atm. — Naslov v oglasnem oddelku 3521 Prodam dvodelno omaro. — Naslov v oglasnem oddelku 3522 Prodam emajliran štedilnik in posteljni mreži. - Ludvik Slabe, krojač, Kranj 3523 Ugodno prodam kompleten jazz-boben. - Stane Grašič, Škofjeloška c. 2. Kranj 3524 Prodam spalnico, kavč, sobno kredenco, predsobno steno, lestence, karnise. — Stritarjeva 8, pritličje - desno 3525 Ugodno prodam 2 trodelna okna 120 x 160 cm z vložkom za rolo. — Janez Praprotnik, Naklo 125 PRODAMO dva dostavna av-tomobila / »»SKODA« 1201 ▼ dobrem In voznem stanju. »PLANIKA«, industrijski kom binal Kranj kupim Kupim C stroj za Topolina. — Ivan Bajželj, Planina 33, Kranj 3479 Kupim enostanovanjsko nevse-Ijjvo hišico. - Ponudbe pod »Kranj-mesto« 3508 Kupim sobo in kuhinjo v Kranju. — Ponudbo pod »»VRT« 3509 orodje v transportni obrat GG Kranj, proti primerni nagradi. (Izgubljeno je bilo na relaciji Sk. Loka — Kranj — Kokra, dne 24. avgusta 1962, od 12. do 13. ure) 3511 Gostilna pri Bizjaku — Bela, vas vabi v nedeljo, 2. septembra na vsakoletno tradicionalno prireditev s plesom. — Vabljeni! 3512 Denarnico, izgubljeno od Tiska-nine do železniške postaje, prosim vrniti v Tidkanino, Alojzu Pod jedu 3513 Izgubljeno čepico dobi lastnik pri Držaju, Zanova 7, Kranj 3514 Izgubljeno denarnico z gotovino, od Podnarta do Vodovoda Krm j, prostim vrniti na naslov v oglasnem oddelku 3515 Iščem mesto za izučitev ali pri-učitev v šiviljski stroki. — Naslov v oglasnem oddelku 0 3516 Zamenjam komfortno enosobno stanovanje za dvosobnega v Kranju — Krfogec, Kranj, Planina 23 3517 Iščem moč za predpoldanska gospodinjska dela. — Naslov v oglasnem oddelku ' 3518 V najem vzamemo neopremljeno sobo za tri osebe sa dobo enega do dveh mesecev. Plačilo sobe po dogovoru. — Ponudbe poslati na naslov: Kovinar, Savska 22, Kranj 3527 Izgubil sem bundo od Cešnjice do Hvalčka na Jesenovec. — Najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi v zadružno gostilno na Cešnjici 3528 Zamenjam 3-sobno stanovanje na Zlatem polju za manjše pri Vodovodnem stolpu ali oddam sobo moškemu. — Ponudbe oddati pod »»Kranj- 3529 Oddam opremljeno sobo dijakom v centru Kranja. — Naslov v oglasnem oddelku 3530 Za stanovanje grem pomagat na kmetijo ali v gospodinjstvo Naslov v oglasnem oddelku 3531 Iščem enosobno stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plačam po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku 3532 AMD Šenčur obvešča, da se te čaj za mopediste prične v torek, 4. septembra, ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju 3533 Zamenjam trosobno stanovanje z dnevno sobo, kuhinjo in vsemi ostalimi pritiklinami za enosobno z dnevno sobo v novih blokih na Zlatem polju ali pri Vodovod nem stolpu. — Ponudbe oddati 1 oglasni oddelek 3534 Sporočam cenjenim strankam da sem se preselili iz Prešernove v Stošičevo ulico št. 2. - Za na daljnje zaupanje se pri por oč Ludvik Slabe, krojač, Kranj 3535 Iščem enosobno stanovanje pritiklinami v Kranju za starejši miren zakonski par brez ctrok. Najemnino plačam za daljšo dobo naprej oziroma dam lepo nagra do. — Anton Emeršič, Sejmišče 1 Kranj 3536 Od Cerkelj do Cešnjevka sem izgubil zelen moški pulover. -Najditelja prosim, da ga vrne v Cerklje št. 13 3337 Iščem starejšo žensko za varstvo otroka v dopoldanskem času. - Koroška 33 3538 Tekmovanje najboljših plavalnih ekip v Jugoslaviji je razdeljeno v dva dela. Najprej je na sporedu tekmovanje za jugokup po HtfaSkem sistemu v dveh skupinah. Zmagovavca v obeh skupinah se pomerita med seboj za naslov pokalnega prvaka. Pomembnejše pa je državno ekipno prvenstvo, na katerem nastopa vseh osem ekip hkrati. Razen naslova državnega prvaka sc tam tudi odloči, kdo sc mora vrniti v nižje tekmovanje. Lani so dosegli Kranjčani ve- plavali na razdalji 400 m (v jugo-lik uspeh, ko so osvojili 3. mesto, kupu 200 m). Državno prvenstvo Po zelo slabih pripravah zaradi se le v teh spremembah loči od neugodnega vremena jc kazalo, pokalnega tekmovanja, ki pa boda letos na tako visoko mesto ne do močno vplivale na končni vrst-morejo računati. To so še posebno potrdili prvi (slabi) rezultati v tekmovanju za jugoslovanski plavalni pokal. Z marljivim treningom pa se je forma stalno dvigala, število točk pa se je večalo z vsakim nastopom. Sicer pa so triglavani vzeli prvo tekmovanje le bolj kot priprave za državno prvenstvo, na katerega so se do zadnjih dni zelo načrtno pripravljali. Tako bodo prav na državnem prvenstvu v Dubrovniku od nedelje do torka v najboljši formi in računajo tudi na kak nov republiški rekord. Trenirali so v mestnem bazenu, kjer pa so bili zelo na tesnem zaradi le nekaj Prog, ki jih lahko postavijo. Lani so odšli pred prvenstvom na trening v Izlake, letos pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli. Denar, ki so ga vložili ani v te skupne priprave (100 Koč), se jim je bogato obrestoval. Letos so ostali brez toga de-naTja in tudi brez obresti. Kar najbolj bodo morali zato izkori-stiti hitrost in kondicijo, ki so si pridobili v skromnejših pogojih. Državno prvenstvo bo trajalo 3 dni, vsak tekmovavec pa bo lahko vsak dan trikrat nastopil. -Sporedu tekmovanja za jufrokup bodo dodali še disciplino 1500m prosto za moške, mešano pa bodo ni red ekip. Te spremembe so za Kranjčane še posebno ugodne. — Tridnevni spored jim namreč omogoča, da kar najbolj »»izkoristijo« udarno moč svoje vrste brata Brinovca ter Bogatajevoin Kobijevo. Ti štirje bodo imeli vse dni državnega prvenstva polne roke dela. saj bodo imeli skupno kar 21 startov. Glavno breme bo torej na ramah teh štirih tekmo-vavcev, vendar bo za končni uspeh prav tako važna vsaka točka, ki jo bodo osvojili ostali plavav-ci in plavavke. Pri moških bodo ili: 100 m S. Košnik, nastopili: 100 m prosto mur, s>. rsosniJc, 400 ^ 1500 m prosto in 400 m Vlado in Peter Br "•ešaae / movee m>j prsno - Brandner. FV>Ka<ši v .j metrov hrbtno — M. KoAniT lin, 200 m metuljčefc _ ^ ' vec, Peternelj, 4 x 200 m Kocmur. S. Košnik. v ^r"** / P. Brinovec, 4 x 100 m ' t°Tit***e' M. Košnik, Brandner V i?*"* / Kocmur. - Ženske: * 100 *aow* - Kobi, Čolnar., 400 m m Pes*** 400 m mešano — Boeat'>r08t0 ^ 200 m prsno - Senica a K<*i (Debeljak). 200 m m'eteil?*** Bogataj, Senica, loo — u,*ek / Bogataj, Čolnar, 4 x 100 tD0 ' Plavanje postaja mno/ifen šport Da postaja plavanje na Jesenicah množičen šport, dokazujejo letošnje medobratne plavalne tekme, ki so bile pretekli torek popoldne. Iz devetih obratov se je tokrat pomerilo kar 136 jeseniških železarjev v disciplinah 50 m prsno, 50 m hrbtno in 50 m prosto ter v štafeti 3 x 50 metrov. Posamezniki so dosegli kar lepe uspehe, najlepše pa so razumljivo dosegli člani plavalnega kluba, ki so tekmovali izven konkurence. Prsno je dosegel prvo mesto s časom 39,8 Janez Cerne iz železarskega izobraževalnega centra, hrbtno je bil prvi s časom 44,7 Marjan Pintar iz elektto oddelka, prosto pa Vlado Ulčar iz Železarskega izobraževalnega centra s časom 31,4. Tudi v štafeti je zmagal ZlC s časom 1:48,6. Tekme je priredila komisija za špor» pri sindikalni organizaciji jeseniške Železarne, organizacijsko pa jih je izvedel jeseniški plavalni klub. - U. (- Bogataj, Kobi, MiU*.)* I 4 x 100 m moša 4 x 100 m mešano — niča, Bogataj. Kobi. Dobri rezultati, ]^ gli triglavani v zatinvl3ih (gostovanje v Italiji ii ting) so jim vlili ž^ t^***** »* nja za ugodno uvrstitev ^ UP* nem prvenstvu. p0 drsn* nerja Petija Čolnarja***1*** ** ska vrsta borila za m bofcraV Po njegovem mnenju^ 0,1 14 Jadran zanesljivo p^T. £° sptato go mesto pa sta mi^f' ** s Parti^a^ in Mladost (Zagreb)"""!]. vBeograf njimi štirimi ekipami V četrtek zvečer so udeleženci mednarodnega avtomobilskega ral-lyja Licffc - Sofija - Liege potovali čez Gorenjsko__ »KOVINAR«, tovarna Kranj, Savska cesta 22 tekstilnih strojev in naprav, razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: najmanj 5-letna praksa na delovnem mestu računovodje. — Pismene vloge sprejema tajništvo podjetja do 10. septembra 1962. ZAHVALA Ob bridki izgubi nadvse dobrega in ljubljenega ata in starega ata FRANCA PRETNARJA se najprisrčnejc zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem sorodnikom .prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in v najtežjih urah pomagali, izrazili sožalje, pokojniku poklonili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ob tej priliki sc toplo zahvaljujemo zdravniku dr. Tonetu Martinčiču iz Tržiča za njegovo mnogo-kratno požrtvovalno pomoč. Pnako se zahvaljujemo Primožiču iz Tržiča za njegovo pomoč, kakor tudi g. Cudrmanu, ki ga je pospremil na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči: sin Franc, snaha Francka in vnuk Franci Podbrezje. 31. avgusta 1962 POPRAVEK OBVESTILA O CEPLJENJU V osnovni šoli Besnica bo cepljenje 3. septembra 19G2 ob 11. uri. RAZPIS SPREJEMA GOJENCEV V GLASBENO SOLO JESENICE Glasbena šola na Jesenicah bo sprejemala stare In nove gojence za oddelke: klavir, godala (violina, viola, čelo, kontrabas), soJopetjc, harmoniko, pihala In trobila. Vpisovanje gojencev, starih In novih, bo 6., 7. In 8. septembra od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v pisarni Glasbene šole Jesenice (pos'opjc gimnazije, I. nadstropje — desno). Stari gojenci naj pri-nesejo s seboj zadnje spričevalo glasbene šole, novi pa morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo matične šole (osnovne šole, gimnazije, strokovne šole). Ravnateljstvo glasbene šole na Jesenicah RAZPIS „ . „„„im,, vpčie število absolventov Osnovna enota PTT Bled sprejme veeje . „. . n . " , . , . „_r.(n: tii:/b na podrocu tJDl.lJ popolne srednje šole za delo v postni siuzm ™> v> 7 Vivlienie Radovljica. - Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z z.vljenje pisom na upravo PTT Osnovne enote Bled. majhne, tako da povLf* vrstnega reda ni moo to*«9 Po doseženih rezuitati^poveda& še najslabši jug (tw"» ie ** da domač »»teren« muT^ » precej pomagal pri vj*° brisa« stanck v I. ligi. — t «► Bodimo stvarni! DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU razpisuje nemške in angleške začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje po magnetofonski metodi Pogoj za sprejem v začetne tečaje je dovršena osnovna ali nižja strokovna izobrazba, za nadaljevalne tečaje pa zadostno predznanje jezika oziroma dovršen začetni tečaj. Pouk bo 2- do 3-krat tedensko popoldne ali zvečer, program pa bo obdelan v približno 140 urah. Šolnina za vsak tečaj je 16.000 dinarjev in se vplača: ob vpisu prva polovica, druga pa po dveh mesecih šolanja. Ob vpisu je treba priložiti dopisnico za odgovor, vplačati prvi obrok v višini 8000 din, izpolniti prijavnico in predložiti priporočilo delodajavca. Ce nosi stroške šolanja gospodarska organizacija, zavod ali ustanova, mora kandidat predložiti še potrdilo o plačevanju. Razen navedenih pogojev je za vse tečaje obvezna starost pri- javljencev 18 let. Prijave sprejema Delavska univerza Kranj, Koroška cesta 13, vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 12. septembra 1962. - Informacije: telefon 27-33. (Nadaljevanje s 5. strani) svojega slikovitega alpskega sveta podležejo marsikomu, ki meni, da zna upodabljati planine, vode in krajine. Samo na to sem jih hotel opozoriti — a glej ga spaka, naredil sem »»reklamo« za avtorja vprašanj in odgovorov, ki jih komentiram. »Mozart, nerazumevanje s strani sodobnosti, slava po smrti« -?! Ker sem na področju psihologije in psihiatrijo samo amater in diletant, ne morem dajati kompetentnih izjav o grandomaniji. »Katero in kakšno« umetnost prikazuje Mestni muzej v Kranju, sem nakazal že v tretjem odstavku tega komentarja. Poudarim naj le še to, da so razstavni prostori imenovanega muzeja pod pogojem vsaj relativne kvalitete odprti vsem »»domišljavim« in ne domišljavim umetnikom od »»akademikov« do amaterjev in otrok (!) ter V6em izmom od primitivizma in realizma pa tja do »»ab-straksizma«. Naši kriteriji so lahko širši in milejši, ker nismo reprezentativna Ljubljana! Vsi umetniki, tudi »»avtodidak-ti, imajo pravico do dela«, nimajo pa pravice zahtevati, da kranjski muzej brezpogojno sprejema vse njihove razstave, posebno še, kadar to direktno ali indirektno utemelji. Za Cegnarja sem povedal, da bi od 50 ali 60 akvarelov, ki smo jih videli na Gorenjskem sejmu, bilo primernih za dekodiranje te gospodaTske prireditve kakih 5 ali 6. Mogoč* , kaj takih?! Kar na^ * * Za izbiranje smo vechli * njuni-polago, kadar imamcTcT » de na to -ali smo ^Trs> n» pt- službi. smo M, - Štefan Erže UBILA JO JE v popoldanskih urah se * po>a^ dom in okolico razbean^1 ^ nevihta. Neurje j«. pr^J*** oun polju 48-letno FrančisT^'50 » ki te je z družino tak«i°. proti domu. Na Po?^^^^ pa je udarila strela i* 6om Maroltovo. Kljub *rtrs,_ .o<e* moči je MOTORISTA STA TRČILA V četrtek, 30. avgusta, ©v je primerila hujša' - 1 se je pr nesreča na Podlonkom motorist cesti in c*snjico. Ko III. Florjan Gaj««/ *° J zapeljal v nepregleden OvJw!^8,",* je nenadoma znašel pr^T****' ristom Francem Tolarjem pripeljal iz nasprotne atneri >! čenje je bilo neizbežno pj J sreči se je Gajger hudo po&tv£ val. Tolar pa je ocinosel j« j-,^ telesne poškodbe, torjih je za 30.>D0 dinarjev.