i
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Leto XXXVIII. - Štev. 45 (1925)
Gorica - četrtek, 20. novembra 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Sofelovati uri StnritellSklD lačrtu Nerazumljiv molk o Libanonu
(Iz pridige škofa L. Bellomija slovenskim vernikom za Hvaležnico v stolnici sv. Justa 9. novembra letos).
Stvarstvo je velika zgradba, ki jo je Bog ustvaril za vse ljudi. Za svoje bivališče pa je izbral človeka. Bog želi prebivati sredi človeštva, ki si ga je izbral za svojo družino.
Pri svetem krstu nas je Kristus določil za duhovno ljudstvo, da bi Bogu prinesli edino daritev, ki si jo želi: to, da ga vsi častimo kot Očeta in da živimo med seboj kot bratje. Živo nas je povezal v svojem edinorojenem Sinu, ki je postal naš Prvorojenec, da bi uničil nasprotja in sovraštvo ter ustvaril novo človeštvo, tako, ki bo svobodno in pravično, solidarno in miroljubno.
DELO, KI JE NAJBOLJ VREDNO ČLOVEKA
Veliki odrešitveni načrt je v naših rokah. Vsaka človekova dejavnost, ki je vredna človeka, vsako delo mora biti vključeno v ta program. Sicer bi bilo delo brez smisla: bilo bi zaman, utegnilo bi nam celo škodovati.
Podobno bi bilo menjalcem in prodajalcem golobov v jeruzalemskem templju. Jezus je prevrnil njihove mize in jim velel: »Spravite to proč in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« (Jn 2, 15-16).
Danes se to onečaščenje kaže v hujši in še bolj rušilni obliki. Zaradi pohlepa po denarju — in samo zaradi tega — se oblast spreminja v zatiranje; revežem kradejo kruh, zato da plačujejo orožje; človekovo dostojanstvo teptajo iz pohlepa po denarju na osnovi izprijenih špekulacij v industriji, trgovini, pornografiji, mamilih, potrošništvu sploh; kultura, ekonomija in politika stremijo po blagostanju in ugodju, reklama pa jih celo spreminja v cilje lahkotnega življenja ali celo v smisel življenja.
Cerkev in kristjani so dolžni spremeniti mišljenje in navade, ki so osnova materialistične civilizacije, tesnobe in smrti. Cerkev in kristjani morajo stati na strani življenja, ki je del živega in pravega Boga.
Začeti pa moramo pri sebi!
Naša tržaška Cerkev se bori zato, da bi odpravila krivične razmere, ki bremenijo našo mestno in okoliško skupnost. Tudi brate slovenskega jezika rotim, naj se angažirajo in povežejo v skupni boj, ki nam nalaga dolžnost zarezati v družbeno tkivo in ustanoviti take družbene strukture, ki bodo ustrezno reševale probleme sodobnega človeka, posebno revnih, šibkejših, nebogljenih, osamljenih, bolnih In ostarelih.
CERKEV IN TERITORIJ
Zato, da bi se organizirali, da bi združili vse moči in storili, da bi bila naša pobuda učinkovita, smo namenili pozornost novi stvarnosti »teritorija«.
Država in družba rasteta v ponudbi javnih uslug na šolskem, zdravstvenem, podpornem in kulturnem področju. Decentralizacija teh storitev nosi ime »teritorij« in daje temu izrazu nov pomen. Ne gre več za naravno okolje in bivalno cono, temveč za omrežje struktur, skozi katere se pretakajo potrebe družin, bolnikov, prizadetih, ostarelih, narkomanov in vseh revežev. To je področje, na katerem mora delovati tudi verska skupnost. Verniki so poklicani, da delujejo za skupno dobro.
Poglejmo naše ustanove in pobude! Lahko se vprašamo, v kolikšni meri Cerkve delujejo v tem smislu? Kaj so storile glede tega naše župnije?
Zavedajmo se, da moramo biti prisotni v vseh strukturah človeške skupnosti na državni, občinski, pokrajinski, deželni ravni, katerih del so tudi kristjani. Bolnišnice, zdravstveni domovi, ambulante, domovi za ostarele, domača oskrba osamljenih in nepokretnih bolnikov, pobude za različne oblike prizadetosti, centri za dušno higieno, družinske posvetovalnice, rajonske konzulte, šola in šolska okrožja, raz-
lični organi soudeležbe itd.: koliko krajev upanja pričakuje od nas odgovorno in delovno prisotnost!
Vsaka župnija ali več župnij skupaj naj razmišlja o tej stvarnosti in naj aktivno poseže vanjo.
Prehod z zemeljskih njiv na njivo »teritorija« je nujen. Na tej zemlji bosta oranje in setev zahtevnejša. Vendar ta zemlja pričakuje delavnih in močnih rok, da jo zrahljajo in obdelajo.
Zato vabim vse vas, duhovnike, redovnike in redovnice, može in žene, mlade in odrasle, da sodelujete pri obdelavi te zemlje v luči dobrote, ki odpira srce človeškemu trpljenju in ga olajšuje v božjem imenu in z močjo njegovega Duha.
Novi veleposlanik ZDA v Vatikanu
Severnoameriški predsednik Reagan je povedal, da je za novega veleposlanika pri Apostolskem sedežu imenoval dosedanjega veleposlanika ZDA na Portugalskem Franka Shakespeara. Ta bo v Rimu nasledil dosedanjega veleposlanika Williama Wilsona, ki je po dveh letih in pol diplomatske službe v Vatikanu zaprosil za razrešitev.
Na Dunaju poteka 3. konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji ministri 35 držav, podpisnic listine iz Helsinkov v letu 1977, skušajo doprinesti svoj delež k popuščanju napetosti med velesilama in v svetu ter najti pot do učinkovitega mednarodnega sodelovanja. Med njimi je tudi zastopnik Vatikana, nadškof Silvestrini, tajnik Sveta za javne cerkvene zadeve. Z drugimi diplomati se je 4. novembra letos v dunajskem Hof-burgu udeležil slovesnega začetka konference in še isti dan govoril njenim udeležencem.
Msgr. Silvestrini se je v prvi vrsti zavzel za dosledno spoštovanje verske svobode v teh državah. Zal marsikje te svobode ni, čeprav ustave vseh evropskih držav zagotavljajo njihovim državljanom tako svobodo verskega prepričanja kakor tudi ravnanja po vesti.
Vatikanski »zunanji minister« je nato navedel točke, ki bi jih morale države podpisnice upoštevati na področju verske svobode. Ne da bi posebej omenil zatirane katoličane vzhodnega obreda v SZ in Romuniji, je dejal: »Nikakor ne moremo
V	Washingtonu so se zbrali severnoameriški škofje na svojo redno konferenco, na kateri so razpravljali o dokumentu, ki naj bi v kratkem izšel in bil posvečen gospodarskim problemom; nadalje je bil predmet razprav padec duhovnih poklicev, vloga redovnic v življenju Cerkve in primer nadškofa Raymonda Hunthausena iz Seattla, ki mu je Apostolski sedež odvzel skoro vse pravice, ker je njegov nauk glede uravnavanja rojstev, razporoke in homoseksualcev v opreki z uradnimi stališči Cerkve. Obenem so škofje izvolili za novega predsednika severnoameriške konference nadškofa Johna Maya iz St. Louisa. Prejel je od 272 navzočih škofov 164 glasov. Drugi je bil bostonski kardinal Bernard Law z 90 glasovi. Slednji velja za pristaša discipline v Cerkvi, prvi, May, pa je precej toleranten in popustljiv. Ce bo to v dobro Cerkve, se bo kmalu pokazalo.
Zbranim škofom je papež Janez Pavel II. naslovil posebno pismo, ki ga je v ponedeljek 10. novembra prebral apostolski nuncij Pio Laghi. V pismu poziva škofe, naj ostanejo vedno združeni z naslednikom sv. Petra (med škofi se pojavlja večkrat odpor zoper smernice iz Rima). »Ker je bil naslednik sv. Petra določen za vso Cerkev vrhovni pastir in
Med nekaj več kot tremi milijoni Libanoncev je še vedno skoraj milijon 600.000 kristjanov (51 odstotkov): 67 odstotkov je katoličanov maronitov, drugi so pravoslavni, protestanti. Med 49 odstotki preostalega prebivalstva je največ šiitov (680 tisoč), nato sunitov »,580 tisoč) in druzov (200 tisoč); vsi so veje iste islamske skupnosti. Judov je v Libanonu komaj za ime.
Vse do leta 1975 je bil Libanon dežela praktičnega ekumenizma. Pripadniki najrazličnejših verskih skupnosti so živeli kot dobri sosedje, sodelavci ali poslovni partnerji. Tudi sedaj, tako zatrjujejo libanonski škofje, v Libanonu ni verske vojne. Kristjani so še vedno pripravljam živeti z vsemi v miru in prijateljskem sožitju; v Libanonu je vojna zato, ker so v njej tuje sile. »Nekateri nas dolžijo, da smo dežela terorizma. To nikakor ni res, pač pa smo žrtev terorizma,« trdijo libanonski kristjani. Čeprav so večina prebivalstva, se je v zadnjih desetih letih njihov življenjski prostor skrčil na področje vzhodnega Bejruta in na neposredno okolico.
Posledice desetletnih krvavih spopadov so strašne. 70 odstotkov Libanona držijo
molčati o težkem položaju, ki traja brez olajšanja že 40 let.« Države podpisnice je spomnil na obveznosti na področju praktičnega uresničevanja verske svobode, ki so jih sprejele v Helsinkih in potem v Madridu. Tu bi bilo treba vsekakor odločneje ukrepati.
Nadškof je potem omenil klic papeža Janeza Pavla II. z Montblanca k duhovno združeni Evropi od Atlantskega oceana do Urala. Nato je posebej odločno podčrtal, da vprašanje človekovih pravic ni nič manj pomembno od vprašanja varnosti in razorožitve. Na tej konferenci naj se posebej posvetijo nadaljevanju že začetega dela na obeh prejšnjih konferencah, pri tem pa naj imajo zlasti pred očmi učinkoviti sredstvi: dialog in pogajanja. Ti dve obliki naj sprejemajo z vso potrpežljivostjo in poštenostjo.
Pozitivni helsinški proces mora postati dinamična resničnost, zato se ne smejo sprijazniti s trenutnim stanjem v Evropi, temveč iskati novih možnosti za krepitev »duha iz Helsinkov« na področju večjega medsebojnega spoštovanja, razumevanja in vernosti.
Kristusov namestnik, morajo vse krajevne Cerkve, prav zato, ker so katoliške, živeti v občestvu z njim. Njemu, papežu pritiče naloga, da skrbi za univerzalnost Cerkve ter potrjuje škofe v njihovi službi in veri in jim predseduje v ljubezni.«
V	pismu pa je papež tudi napovedal svoj ponovni obisk Sev. Amerike, ki naj bi potekal prihodnje leto od 10. do 18. septembra. Pri tem misli obiskati Miami (Florida), New Orleans, San Antonio (Te-xas), Phoenix (Arizona) ter v Kaliforniji Los Angeles, Monterrey in San Francisco.
Omilili kazen Popieluszkovim morilcem
Glasnik poljske vlade Jery Urban je na tiskovni konferenci za časnikarje v Varšavi izjavil, da je poljska vlada omilila visoke kazni morilcem duhovnika Jerzija Popieluszka. Izjema je le nekdanji kapetan Piotrovvski, ki nosi največji del krivde za duhovnikov umor in je bil obsojen na 25 let zapora.
Nekdanjemu polkovniku Adamu Pietru-szki je vlada kazen znižala s petnajst let zapora na deset let, prav tako je bila kazen omiljena nekdanjemu policijskemu naredniku Pekali in Chmielevvskemu. Prvi je bil obsojen na 15 let zapora, drugi pa na 14.
v svojih rokah Sirci, 18 odstotkov pa Izraelci. Nad pol milijona kristjanov je moralo zapustiti svoje vasi in sedaj živijo kot begunci, stisnjeni čez vse razumne meje. Približno tako, kakor bi vse Slovence stisnili na ožje območje novogoriške občine. Še hujši so podatki o žrtvah: 125 tisoč kristjanov je umrlo v vojni, 200 tisoč je bilo ranjenih, med njimi jih bo 40 tisoč ostalo pohabljenih vse življenje. Osiromašena krščanska skupnost mora skrbeti za 25 tisoč šoloobveznih otrok, ki so ostali sirote. Nad 200 krščanskih vasi so povsem izropali, 40 pa so jih z buldožerji zravnali z zemljo. 378 cerkva, šol in samostanov so porušili in pravijo, da se v Muktari, kjer je doma voditelj druzov Valid Džumblat, hvalijo z bogato zbirko cerkvenih zvonov.
In svet je ob vsem tem molčal. Voditelj libanonske delegacije duhovnik Antoine Gemael je upravičeno rekel: »Svet še ni nehal govoriti o šestih milijonih Judov, ki so izginili v nacističnih taboriščih. Ves svet pozna stisko 800 tisoč palestinskih beguncev in sočustvuje z njimi, zelo malo ljudi pa ve o stiski kristjanov v Libanonu.«
Res je. Kadar v Parizu, Madridu ali Londonu poči bomba, ki razbije izložbeno okno in morda koga rani, bo to na prvih straneh časopisov in televizijskih zaslonih po vsem svetu. Samo v prvi polovici letošnjega leta je bilo v krščanskih naseljih v Libanonu 21 eksplozij, ki so skupaj z nekaterimi krvavimi vpadi različnih milic povzročile 500 smrti in ranile 1500 ljudi. Škode na krščanskih domovih pa je bilo za več milijonov dolarjev. Pa se a tem ne piše in ne govori.
Newyorški nadškof kardinal Terence Cooke, ki je nekajkrat obiskal Libanon, je po enem takšnih obiskov izjavil: »Trpljenje kristjanov v Libanonu je ena najbolj varovanih skrivnosti.« Zakaj? Na to vprašanje bi najbrž znali odgovoriti le tisti politiki, ki držijo v rokah niti dogajanja na Bližnjem vzhodu. Voditelja obeh velikih sil sta med njimi.
Kaotično sliko položaja v Libanonu pa kaže tudi odgovor na vprašanje, koliko je v deželi vojakov in koliko civilistov: »Ne moreš ločiti vojaka od civilista. Ce hoče Libanonec obvarovati življenje svoje družine, mora imeti v rokah orožje.«
Pomoč mednarodnih dobrodelnih ustanov sicer prihaja, vendar ne zadostuje za vse potrebe. Libanonski kristjani si želijo le eno: da bi tuje vojske odšle domov in da bi se sami mogli vrniti na svoje domove, pa čeprav bi jih morali spet graditi od temeljev. V stiski pa si pomagajo s pravo bratsko solidarnostjo.
Sovjetske oblasti nadaljujejo s preganjanjem kristjanov
Sovjetske oblasti so spet obsodile dva verna državljana, ki sta se zavzemala za pravice kristjanov v svoji domovini. Kot poroča britanski »Keston College«, je sodišče v Rigi sredi avgusta obsodilo 35-let-nega pravoslavnega vernika Mihaila Bom-bina. Tožilec mu je očital, da je »obrekoval sovjetski sistem«, raznašal v Parizu tiskani list Poslanec ruskega protisovjetskega gibanja, govoril kritično o vojni v Afganistanu. Bombin je na vse obtožbe odgovoril le, da ne priznava nobene osebne krivde. Zanimivo, da ga niso obsodili na zapor, ampak ga poslali za dve leti na »poboljševalno delo« v Cudovo, nedaleč od Rige, kjer živijo člani njegove družine.
Že julija pa so v Tomsku zaprli pravoslavnega vernika Nikolaja Srebrenikova in ga potem poslali v psihiatrično bolnišnico. Omenjeni je bil v tej bolnišnici že od oktobra 1985 do marca 1986, potem pa je pisal pritožbo o preganjanju vernikov sovjetskemu partijskemu voditelju Gorbačovu in tudi poglavarju ruske pravoslavne Cerkve patriarhu Pimenu. Kot je videti, brez uspeha.
★
Če hočemo priti do izvira, moramo plavati proti toku. (Poljski pregovor)
0 nekaterih stališčih glede slovenske zaščite
V	Trstu se je sestala slovenska enotna delegacija, da bi ocenila zadnje novosti v zvezi s prizadevanji za globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Pozitivno je ocenila dejstvo, da se je v senatu končno obnovil zakonodajni postopek v ožjem odboru komisije za ustavna vprašanja, in pa nekatere izjave v poslanski zbornici, ki so pokazale na zavest znatnega dela demokratičnih političnih sil, da je nemogoče še naprej odlašati s priznanjem temeljnih pravic, ki jih Slovenci zahtevamo na podlagi ustavnih določil in mednarodnih dokumentov.
Slovenska enotna delegacija pa najodločneje odklanja stališča in predloge, ki bi hoteli zožiti bodoči zaščitni zakon le na obravnavo nekaterih vprašanj. Po nezadovoljivem videmskem srečanju s podtajnikom v predsedstvu vlade Amatom in razpravi v poslanski zbornici o finančnem zakonu čuti enotna delegacija potrebo, da poudari nesprejemljivost načela postopnosti in ločevanja zaščitnih določil na različne zakonske instrumente. Zato ponavlja zahtevo, naj bo zaščitni zakon globalen, kar zadeva vsebino in kar zadeva ozemlje, ki ga obravnava. Zaščitna določila morajo zajemati vsa življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in veljati za vsa področja tržaške, go-riške in videmske pokrajine, kjer živimo Slovenci.
Slovenska enotna delegacija ravno tako zavrača nekatera omejevalna stališča, ki so že prišla na dan med razpravo v ožjem odboru senatne komisije za ustavna vprašanja. Spričo krčenja finančnih sredstev, ki jih predvideva za potrebe slovenske manjšine osnutek finančnega zakona in novega triletnega iinančnega načrta, pa izraža hudo zaskrbljenost in podčrtuje svoje prepričanje, da ni mogoče varčevati pri uresničenju manjšinskih pravic.
Avstralija se pripravlja na sprejem papeža
Avstralija, peti kontinent, ki površinsko obsega dve tretjini Evrope, ima komaj
14	milijonov prebivalcev — toliko kot npr. Nizozemska. In od teh jih šest desetin živi v jugovzhodnem predelu države, kjer so velika mesta Adelaide, Melbourne, Sydney in Brisbane.
Od prvotnih 300.000 domačinov jih živi še kakih 50.000 na severnih področjih celine. Vsi ostali so priseljenci, večinoma Anglosaksonci. Avstralijo je dokončno odkril angleški pomorščak Cooke, ki jo je vključil v britanski imperij. Prvi naseljenci, ki so se izkrcali 26. januarja 1798, so bili kaznjenci, takoj za njimi pa so prišli katoliški Irci, ki jih je angleška vlada izgnala iz Irske.
Danes živi v Avstraliji 30 % anglikancev, 30% je prezbiterijancev, metodistov in kongregacionistov (severnoameriškega izvora), 27,1% katoličanov z izrazitim irskim pečatom. Trenutno šteje katoliška Cerkev 4.229.000 vernikov; škofov je 52 s kardinalom na čelu, 2880 je duhovnikov, 2128 redovnikov, redovnic pa kar 12.000. Vseh župnij je 1582 s 551 asistenčnimi centri.
SSk na sestanku v Aosti
Konec prejšnjega tedna je bil na sedežu Union Valdotaine v Aosti sestanek alpskega dela manjšinske koalicije, ki je nastopila na zadnjih evropskih volitvah. Poleg UV so na srečanju sodelovali predstavniki Slovenske skupnosti in Okcitan-skega avtonomističnega gibanja.
Sestanek se uvršča v niz stalnih stikov med političnimi silami manjšin in posebej še okoli delovanja v okviru evropskega parlamenta. Naj zlasti omenimo pomen parlamentarnega urada in načrtovanje dela v bližnji bodočnosti. Vse zastopane skupine bodo v tem smislu nositelj in načrtovalec pobud, ki naj tudi v bodočnosti uresničujejo skupno delovanje po programskih smernicah in širšem evropskem sodelovanju.
Posbo vatikanskega predstavnika na Brniu
Sveti oče seuernoameriškim škofom
Cecilijanka 1986
OKNO V DANAŠNJI SVET
Preteklo soboto zvečer in nedeljo popoldne je bila v Gorici Cecilijanka, vsakoletna revija pevskih zborov, letos že osemindvajseta. Na odru Katoliškega doma se je zvrstilo 21 zborov, večidel iz Goriške, trije iz tržaške pokrajine, dva z onstran meje, po eden iz Benečije in Koroške ter italijanski zbor iz Tržiča. Predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjan Paulin je v pozdravnem nagovoru dejal, da so prireditelji povabili italijanski zbor, ker so hoteli pokazati odprtost do pevske dejavnosti večinskega naroda, in je nadaljeval: »Smo za enakovredne oblike sodelovanja, ki morajo vrednotiti kulturno bogastvo obeh narodnosti. Tudi naši zbori sodelujejo na italijanskih revijah. Ker hočemo biti dosledni temu načelu, odklanjamo izjave prirediteljev nacionalistične manifestacije, ki je bila prejšnji petek v Verdijevem gledališču v Gorici in na kateri so označili kulturno dejavnost naše skupnosti kot nepomembno. Mislim, da je Cecilijanka najotipljivejši odgovor takim izjavam.«
Številni zbori, ki so nastopili v soboto in nedeljo, so že stari in zvesti znanci goriške Cecilijanke, drugi nastopajo šele nekaj let ali pa so letos prvič nastopili. Za petindvajseti nastop na Cecilijanki sta letos prejela priznanje ZSKP mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana, ki ga zdaj vodi Tomaž Tozon, prej pa ga je nad dve desetletji vodil Herman Srebernič, in mešani zbor Štandrež, ki ga vodi Mirko Špacapan. Med zbore, ki nastopajo že dolgo vrsto let, spadajo še: mešana zbora Lojze Bratuž iz Gorice (vodi ga Stanko Jeri-cijo) in Rupa-Peč (zdaj ga vodi Dimitri Rejc), moška zbora Štmaver (Gabrijel Devetak) in Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), dekliški zbor Devin (Herman Antonič), mešani zbor Hrast iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič) in moški zbor Mirko Filej iz Gorice (Zdravko Klanjšček).
Iz prejšnjih let so nam znani Soški oktet - Ottetto isontino, ki ga sestavljajo pevci obeh narodnosti in ga vodi Flavio Quali, beneški zbor Pod lipo iz Špetra (Nino Špehonja), dekliški zbor iz Števerjana (letos ga je vodila Anka Černič), ženski zbor Sovodnje (Rezi češčut), pevska skupina Sovodenjska dekleta (Sonja Pelicon) in moški zbor Skala iz Gabrij (Anton Klančič). Tudi moški zbor Novi sv. Anton iz Trsta (Edi Race) je že večkrat pel na goriški Cecilijanki.
Z onstran meje sta na Cecilijanki pela istoimenska zbora iz Vipavske in iz Brd: mešani zbor Lipa iz Šempasa (Miran Rust-ja) in moški zbor Lipa iz Kozane (Rozina Konjedic). Koroško so zastopali pevci iz Št. Petra na Vašinjah in iz Kazaz, ki so nastopili v združenem mešanem zboru pod vodstvom Antona Mncherja. Že omenjeni moški zbor Aris iz Tržiča je vodil Leonardo Pierro. Prvič je na Cecilijanki nastopil dekliški zbor goriškega učiteljišča
S.	Gregorčič, ki ga vodi Franka Žgavec.
Spored je povezoval Franko Žerjal. Celotno prireditev sta snemala goriški Ljudski radio in radio Trst A.
Cecilijanka je bila dobro pripravljena in lepo razporejena. Kljub velikemu številu pevcev in množični udeležbi občinstva, ki je zlasti v nedeljo do kraja napolnilo dvorano in prostore ob njej, je potekala urejeno in brez zastojev. Povsod je bilo čutiti praznično razpoloženje, ki je značilno za velike in pomembne kulturne dogodke. Poleg številnih uglednih gostov, predstavnikov kulturnih organizacij, ravnateljev slovenskih šol, izvoljenih in drugih predstavnikov političnega življenja, sta se sobotne prireditve udeležila goriški nadškof A. V. Bommarco in goriški prefekt dr. Garsia, nedeljske pa goriški župan dr. A. Scarano in devinsko-nabrežinski župan B. Brezigar.
Prireditelji so Cecilijanko posvetili skladatelju Matiji Tomcu, ki je umrl ob koncu preteklega leta, in spominu goriškega slavčka Simona Gregorčiča ob 30-letnici njegove smrti. Obenem so se spomnili Maksa Debenjaka, ki je na lanski Cecilijanki prejel Gallusovo odličje za posebne zasluge na glasbenem področju in je kmalu zatem umrl.
Glede na glavno posvetitev je bilo pričakovati več Tomčevih skladb. Izkazalo pa se je, da sta se za Tomca odločila samo štandreški zbor — izbral je skladbo Majska noč na besedilo Ivana Trinka — in devinski dekliški zbor, ki je zapel ljudsko v Tomčevi priredbi Tam v dolu. Vendar obsega Tomčev zborovski opus poleg številnih cerkvenih pesmi tudi svetne skladbe, zelo lepe in dostopne pa so Tom-čeve priredbe ljudskih napevov.
Razmeroma veliko je bilo skladb, uglasbenih na Gregorčičevo besedilo. Zbor iz Šempasa in števerjanski mešani zbor sta v svoj spored vključila priljubljeno Ned-
vedovo skladbo Nazaj v planinski raj. Isto besedilo je uglasbil Dimitri Rejc. Skladbo je pod njegovim vodstvom zapel zbor Rupa-Peč. Vodopivčeve pesmi na Gregorčičeva besedila sta izvajala ženski zbor iz Sovodenj in moški zbor Štmaver. Zbor Mirko Filej je izvajal odlomek iz Sattnerjeve kantate Jeftejeva prisega in Aljaževo Soči. Dekliški zbor goriškega učiteljišča pa je zapel vse tri pesmi na Gregorčičevo besedilo: bolj tradicionalno zasnovano Soči N. Križmana in modernejši skladbi A. Bratuža Tone sonce, tone ter Š. Maurija Sam.
Glede besedil nasplošno bi bilo dobro, da bi bilo ob imenu skladatelja (če mogoče tudi na vabilih in pri napovedovanju) zapisano oz. napovedano tudi pesnikovo ime, saj je vsako besedilo enakovredna sestavina zborovske skladbe, brez njega bi skladatelj ničesar ne ustvaril. Na to kaj radi pozabljamo in navadno upoštevamo samo skladateljev delež. Na sporedu letošnje Cecilijanke so bila poleg Gregorčičevih in ljudskih besedil, katerih avtor seveda ni znan, še besedila Simona Jenka, Dragotina Ketteja, Srečka Kosovela in drugih. Pri napovedovanju je bil izjemoma imenovan Stanko Vuk in še kdo. Toda navajanje avtorjev bi moralo postati navada. Res je, da ob naslovu pesmi v zbirkah in drugje velikokrat avtor besedila ni naveden, vendar bi se do njegovega imena tako ali drugače le dalo priti.
Glede izbire pesmi letos ni bilo bistvenih sprememb ali odmikov od že ustaljene prakse. Prevladovala je domača zborovski literatura z nekaterimi nanovo izbranimi pesmimi, kakršna je bila npr. lepa Adamičeva skladba V snegu v izvedbi zbora L. Bratuž. Slovenska zborovska zakladnica ostaja neizčrpen vir za take in podobne revije, zato je prav, da jo leto za letom odkrivamo, saj hrani še veliko lepih in neobrabljenih skladb.
Tudi letos je bilo na sporedu nekaj tujih skladateljev, zlasti velika imena kot so Bach, Mozart, Stravinski. Največ pozornosti pa je zbudil operetni odlomek iz Leharja-Kalmana v izvedbi doberdobske-ga zbora ob instrumentalni spremljavi. Nedvomno bo ta točka zaradi izredno prijetne in znane melodije kakor tudi zavoljo fine in brezhibne interpretacije ostala poslušalcem še dolgo v spominu. Vendar ostaja odprto vprašanje, ali sodi v okvir Cecilijanke, kakršno smo doslej pojmovali, in ali ne bi še bolj blestela na kakem samostojnem koncertu, zlasti pa bi bila za tak okvir bolj primerna. To je vprašanje in pomislek obenem.
Po teh vtisih in ugotovitvah je za zaključek treba poudariti, da so se nastopajoči zbori, vsak po svojih močeh, v glavnem lepo izkazali. Njihov nastop priča o temeljiti pripravi in resnem odnosu do glasbenega poustvarjanja, potrjuje pa tudi prepričanje, da ostaja raven Cecilijanke na dostojni višini in da se v posameznih primerih celo dviga.
Ta množična pevska manifestacija naj bi bila še vnaprej zanesljiv in pristen izraz naše kulture in potrdilo naše nepogrešljive prisotnosti na tem robu slovenskega narodnostnega ozemlja.
1. b.
S TRŽAŠKEGA
Šolska komisija SSk o aktualnih problemih
Šolska komisija Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnavala nekatere aktualne probleme v zvezi z obstoječim ustrojem slovenskih šol na Tržaškem, trenutnim številčnim stanjem ter možnostmi nadaljnjega delovanja in razvoja. Še posebej se je poglobila v teritorialno razporeditev osnovnih šol in vrtcev tako v mestu in v okolici kot na podeželju.
Drugo vprašanje, ki je posredno povezano s prvim, pa je dejansko izvajanje načela o prostem vpisu otrok v osnovne šole ne glede na njihovo bivališče oziroma njihovih staršev in družin. Prepustiti uveljavljanje tega načela zgolj individualnim subjektivnim izbiram staršev bi utegnilo nevarno ošibiti nekatere šole v središču mesta, kar bi vsekakor ne bilo v skladu s politiko ohranitve vseh šolskih postojank zlasti v mestu.
V	komisiji je bil dalje govor o pobudi oziroma potrebi po ustanovitvi sekcije otroških jasli v mestu za slovenske otroke, ki naj bi jo vzdrževala občina.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako zagotoviti uspešno in dosledno dvojezično poslovanje upravnih struktur tako
Andreotti o zaščiti slovenske manjšine
V	razgovoru z jugoslovanskim zunanjim ministrom Dizdarevičem je šef italijanske diplomacije Andreotti dejal, da bosta morala italijanska vlada in parlament upoštevati »zemljepisne in druge razlike med Slovenci, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini«, pri obravnavi slovenske zaščite pa je treba upoštevati tudi položaj italijanske skupnosti v Jugoslaviji, kjer se v Sloveniji s temi vprašanji drugače ukvarjajo kakor pa v hrvaški Istri in na Reki. Andreotti torej naprej vztraja na stališču različne stopnje zaščite naše skupnosti in na zahtevi recipročnosti med obema narodnima skup-nostima.
Povsem drugačno stališče pa je o slovenski zaščiti zavzel predsednik republike Cossiga, ki je Dizdareviču dejal, da je treba Slovencem v Italiji dati celovito zaščito.
Enotna slovenska delegacija je ob obisku ministra Dizdareviča v Rimu zaprosila za predhodno srečanje z njim. Toda do tega srečanja ni prišlo, zato se je v torek popoldne sestalo z Dizdarevičem le okrnjeno zastopstvo treh oseb in sicer so šli v Rim Clavora, Udovič in Spetič, ki je že bil v Rimu kot poročevalec »Primorskega dnevnika«.
Skupna izjava francoskih cerkvenih voditeljev
Predsednik francoske škofovske konference msgr. Jean Vilnet, francoske Cerkvene zveze pastor Jacques Maury in med-pravoslavnega škofovskega sveta mitropo-lit Mletios so napisali skupno izjavo predsedniku Sveta za cerkvene zadeve pri sovjetskem ministrskem svetu Konstantinu Harčevu. V njej so rekli, kako zelo jih skrbi položaj kristjanov v Sovjetski zvezi. Odgovorne osebe v tej državi pozivajo, naj preprečujejo netenje sovražnosti do kristjanov.
Nestrpnost ameriških baptistov
Ameriško vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo baptističnih Cerkva ter drugih verskih skupnosti, ki nasprotujejo odločitvi predsednika Reagana o navezavi diplomatskih odnosov z Apostolskim sedežem (to se je zgodilo januarja 1984). Vladi so očitali, da je zagrešila protiustavno dejanje. Menijo, da je tsko katoliška Cerkev v ZDA dobila prednostni položaj in da je takšen korak kršitev načela ločitve Cerkve od države. Baptistične Cerkve so se najprej pritožile pri zveznem sodišču v Filadelfiji, ki pa ni ugotovilo škodljivih posledic za druge verske skupnosti.
Marksizem in islam glavni oviri za širjenje krščanstva
Prefekt kongregacije za evangelizacijo narodov, kardinal Jožef Tomko je ob 12. generalnem zasedanju te kongregacije v Rimu izjavil, da predstavlja največje težave misijonskemu delu katoliške Cerkve širjenje marksizma in radikalnega islama v številnih državah Tretjega sveta. Danes so metode misijonskega dela drugačne kot nekdaj. Cerkev skuša voditi dialog s kulturami in religijami v različnih državah Afrike, Azije in Latinske Amerike, ne pa vsiljevati svojega mnenja, oblik kulture, verskih tradicij.
v okviru didaktičnih ravnateljstev kot srednjih šol s slovenskim učnim jezikom.
Človek in čas - III. del
V teh dneh je prišel iz tiskarne III. del učbenika »Človek in čas«, ki je namenjen pouku zgodovine in državljanske vz'goje v tretjem razredu srednje šole. Pisec knjige je prof. Ivan Artač, ki je pred leti napisal že tudi I. in II. del omenjenega učbenika.
V knjigi je obdelano zgodovinsko dogajanje po letu 1815 do današnjih dni. Velik poudarek je na slovenski zgodovini, zlasti v naših krajih. Knjiga, ki obsega 360 strani, je zelo pregledna, lepo opremljena in ilustrirana ter polna zanimivih pregledov, z eno besedo res sodoben zgodovinski učbenik. Na koncu so objavljena še nekatera poglavja iz državljanske vzgoje in prevod italijanske ustave. Učbenik je izdal in založil Deželni šolski urad.
■	Na Dunaju so se v sredo 19. novembra pričeli v palači Palfi Trubarjevi dnevi, ki bodo trajali do 22. novembra. V sredo je bila predstavitev knjig, ki so izšle ob 400-letnici Trubarjeve smrti, v četrtek je bila slavnostna akademija, ki se je je udeležil tudi avstrijski minister za znanost in kulturo dr. Hainz Fischer, v petek bo na sporedu predvajanje slovenskega filma »Heretik«, v soboto pa bodo uprizorili spevoigro za otroke »Maček Muri«.
■ V torek 18. novembra je papež začel svoje 32. potovanje v tujino. Prvi kraj, kjer se je ustavil, je bila Dacca, glavno mesto Bangladeša. Ta država, ki je zaživela leta 1971, ko se je v krvavem boju odtrgala od zahodnega Pakistana, je ena najrevnejših na svetu. Na površini, ki je velika za pol Italije, živi kar sto milijonov ljudi. Uradna vera je islam, ki ga izpoveduje 85 % prebivalstva; 13 % je hindujske vere, kristjanov je 0,4 % (katoličanov komaj 280.000), ostali so animisti.
■ Jugoslovanski zvezni zunanji minister Raif Dizdarevič se je 17. in 18. novembra mudil v Rimu na uradnem in prijateljskem obisku. Obširne razgovore je imel predvsem z ministrom Andreottijem, sestal pa se je tudi s Craxijem in predsednikom države Cossigo. Prvi dan bivanja v Rimu je obiskal še Vatikan, kjer ga je sprejel papež Janez Pavel II., imel pa je pogovore tudi s kardinalom Casaroli-jem in msgr. Silvestrinijem. Papež je poudaril delo za svetovni mir, Dizdarevič pa je dal priznanje sv. očetu za njegova mirovna prizadevanja. Govora pa je bilo tudi o dvostranskih odnosih, ki naj bi bili dobri. Odprto pa je ostalo vprašanje papeževega obiska v Jugoslaviji.
■ Šele po Craxijevem povratku s Kitajske se je zvedelo, da je italijanski predsednik vlade izrabil svoj državniški obisk (seveda na državne stroške) tudi za izlet svojih družinskih in drugih prijateljev. Tako je Craxija spremljalo 50 povabljencev, med njimi številni sorodniki, žena, hčerka, sin z zaročenko, osebni šofer, fotograf in še drugi. To spremstvo se je obnašalo vse prej kot dostojanstveno in časopisi so to po svoje komentirali. Osebno letalo se je nato »mimogrede« ustavilo še v Hongkongu, v zasebni obliki pa je v Indiji Craxi obiskal še svojega brata Vittoria.
■ Carlo Tognoli, socialist, ki županuje v Milanu že nad deset let in ki je zadnjih
15	mesecev načeloval povezavi petih vladnih strank, prej pa vodil koalicijo socialistov in komunistov, je zaradi očitkov DC in PRI, češ da je dopuščal nedovoljeno trgovanje z zemljišči, odstopil, za njim pa še ves odbor. »Da bi s svojim odstopom omogočili nepristransko preiskavo o dogodku,« je dejal. Pravi povod za prepir med strankami večine pa je bil sporazum, ki so ga socialisti sklenili s komunisti za skupno levičarsko upravo milanske pokrajine. Do nekaj podobnega je prišlo tudi v Kalabriji, kjer so PSI in PCI s prebežnikom iz vrst PSDI sestavili novo vlado (21 : 19), zaradi česar so po več desetletjih neomejene oblasti krščanski demokrati bili prisiljeni preiti v opozicijo.
■ Zaradi onesnaženja reke Rena, ki teče iz Švice po Zahodni Nemčiji in se izliva v Severno morje na Nizozemskem, je nastalo silno ogorčenje v prizadetih državah. Do nesreče je prišlo, ko so po požaru v kemičnem koncernu Sandoz v Baslu (Švica) zelo strupene kemikalije stekle v Ren, ki je ena najbolj pomembnih vodnih poti v zahodni Evropi. Zavoljo tega onesnaženja je v reki zamrlo vse življenje, posledice pa bodo trajale še deset let. Obstaja tudi nevarnost, da bi težke živo-srebrne spojine z dna Rena prodrle v talnico, kar bi oropalo obrežne kraje pitne vode. Tako podjetje Sandoz kot švicarska vlada sta se uradno opravičila prizadetim in izrazila pripravljenost, povrniti nastalo škodo.
■ V Franciji so teroristi spet krepko udarili. Iz drvečeva avtomobila so streljali na generalnega direktorja francoskega državnega avtomobilskega obrata Renault 58-letnega Georgesa Besseja in ga ubili. Umorjeni je izhajal iz delavske družine in bil oče petih otrok.
■ Za novega patriarha je volilni odbor romunske pravoslavne Cerkve 9. novembra namesto v juliju umrlega Justina Moisescuja izvolil metropolita iz Iasija v Moldaviji TeoCtista Arapasuja. Njegovo imenovanje je že potrdil šef partije in države Ceausescu.
Poznati zgodovino Evrope, pomeni poznati zgodovino krščanstva
Francoskega politika, socialista in ne-katoličana Jeana Jauresa je sin prosil, naj ga oprosti obiskovanja verouka. Sinu pa je odgovoril takole:
Dragi sin! Prosiš me za izjavo, ki naj bi te oprostila učenja verouka. Morda to delaš zategadelj, da bi veljal za vrednega sina moža brez verskega prepričanja. Tega dovoljenja, dragi sin, pa ti ne dajem in ti ga ne bom nikdar dal. Zakaj? Resno sem sklenil, da morata biti tvoja izobrazba in vzgoja popolni. Brez resnega poznanja religije pa bi to ne mogli biti.
Mitologijo študiraš zato, da razumeš zgodovino Grkov in Rimljanov. Kako bi mogel razumeti zgodovino Evrope in vsega sveta po Kristusu, ne da bi poznal verstvo, ki je spremenilo obličje zemlje in ustvarilo našo kulturo ter civilizacijo. Kaj bi ti v umetnosti pomenila dela srednjega veka in moderne dobe, ko bi ne poznal nagiba, ki jih je navdihoval, in verske misli, ki jo vsebujejo? Ali bi mogel v književnosti mimo Bossueta, Fenelona, De Maistra, Veillota in toliko drugih, ki so se posvečali izključno le verskim vprašanjem, temveč tudi mimo Corneilla, Racina, Hugoja, skratka mimo vseh tistih velikih mojstrov, ki dolgujejo krščanstvu svoje najlepše navdihe. Ne moreš pustiti vnemar najčistejše izraženo naravno pravo, najbolj razširjeno filozofijo, najbolj splošno moralo. Tako je mislil Rousseau. Celo v naravoslovnih vedah se boš srečal z religijo. Pascal in Newton sta bila goreča kristjana, Ampere je bil pobožen. Pasteur je dokazoval božje bivanje in pravijo, da je zavoljo znanosti spet našel vero preprostega Bretonca.
Moram ti priznati, da je vera najtesneje povezana z izrazi ljudske duše. Ne poznati krščanstva pomeni odtujevati samega sebe od sveta, ki nas obdaja. V tvoji izobrazbi bi ostala velika vrzel— To pismo te bo začudilo, toda oče mora svojim otrokom vedno povedati resnico.
Človeška pozabljivost
Da smo ljudje pozabljivi, menda vsi bolj ali manj radi priznamo. Tako smo to poletje slišali o neki gospe, ki je denar dala kar med smeti misleč, da ga tam nihče ne bo iskal, medtem ko bo sama odsotna na letovišču. Ko pa se je vrnila domov, je smeti enostavno odvrgla in z njimi tudi svojih menda 150.000 milijonov lir.
Nič manj presenetljive so najdbe na potniških vlakih. Ravnateljstva državnih železnic objavijo vsako leto dolge sezname predmetov, ki jih uslužbenci najdejo pozabljene po vagonih. Na Japonskem je tak seznam beležil kar tri milijone raznih stvari. Med temi je bilo samo dežnikov pol milijona; ostalo število je obsegalo plašče, torbice in torbe vseh vrst, kovčke, klobuke itd.; za nameček pa še tri strupene kače in celo žare s pepelom pokojnih.
Iz Slovenije
Razstava del arhitekta Jožeta Plečnika
Od 14. novembra do 5. januarja bodo v Ljubljani na ogled dela arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava prihaja iz Centra G. Pompidou iz Pariza, kjer si jo je ogledalo 380 tisoč obiskovalcev, kar samo potrjuje veličino Plečnika in zanimanje tuje javnosti za njegovo delo.
Razstava obsega približno 800 fotografij, 48 umetnoobrtnih izdelkov, 6 velikih kandelabrov, 10 lestencev, makete mostov, stavb in pokopališča Žale, 160 dunajskih skic, 80 originalnih načrtov, 2 portretni plastiki in rekonstrukcijo Plečnikove delovne sobe.
Razstava bo na Gospodarskem razstavišču, Titova 10, odprta vsak dan od 9. do 19. ure. Vodenje po razstavi je vključeno v ceno vstopnine, ki bo: 600 din za odrasle; 300 za študente; 200 za otroke in 480 za skupine.
V	času razstave bodo tudi organizirana vodstva po Plečnikovi Ljubljani. Ob tej priložnosti je Ljubljanska turistična zveza izdala zgibanko, na kateri je načrt mesta Ljubljane in shema okolice ter so vrisana in označena Plečnikova dela.
Bogoslovci koprske škofije
Koprska škofija ima letos 23 bogoslovcev, ki so po letnikih takole razdeljeni: prvi 4, drugi 5, tretji 3, četrti 4, peti 3, šesti letnik 4.
Smrt slovenske redovnice v Zagrebu
Zadnja številka Glasa koncila (16. nov.) poroča o smrti redovnice Jakobe Jelovšek. Umrla je v četrtek 23. oktobra v bolnišnici v Zagrebu. Rodila se je leta 1904 v Zaplani nad Vrhniko. Stopila je v red šolskih sester. Vse svoje redovniško življenje in delovanje pa je potekalo po župnijah v Bosanskem Posavju. Povsod so jo cenili zavoljo njene požrtvovalnosti in iskrene pobožnosti. Veliko je molila za duhovnike. Pokopali so jo v kraju Klošter Ivanič, kjer je preživela zadnji dve leti. Pogreba se je udeležilo 13 duhovnikov in številne redovnice. Pri grobu so bili kar štirje poslovilni govori.
Nadškof F. B. Sedej - vzgojitelj in prijatelj Simona Gregorčiča
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST priredi v nedeljo 23. novembra ob 17. uri v Kult. domu v Trstu
zborovsko revijo
Na drugem večeru, posvečenem nadškofu Sedeju v četrtek 13. novembra, sta o njem govorili ravnateljica Mirka Brajnik in prof. Lojzka Bratuž. Mirka Brajnik je svojo doktorsko tezo pripravila iz Sedejevih pastirskih listov. Za svoje predavanje je iz bogatega materiala izbrala misli in poglede nadškofa Sedeja na vzgojo mladine. Poudarila je, da je glede tega vidna razlika med Sedejevimi pastirskimi pismi do leta 1918 in po tem letu. V pismih do leta 1918 izstopa njegova skrb za vzgojo maldine, ki naj sloni na treh temeljih: na družini, na šoli in na družbi. Zato nadškof priporoča krščansko vzgojo v družini, podčrtuje nadaljevanje vzgoje v šoli in nato vključevanje mladih
v	primerne mladinske organizacije.
V	pastirskih pismih od leta 1919 pa je videti njegovo zaskrbljenost glede vzgoje slovenske mladine. Šlo je predvsem za verski pouk v šoli, ki so ga nove italijanske oblasti od začetka ovirale, po Gen-tilejevi šolski reformi leta 1924 pa so nastale nove težave, ko je šolska oblast začela zahtevati, naj se tudi verouk poučuje v italijanščini. Takrat je nadškof Sedej zasnoval Bratovščino krščanskega nauka, ki naj pomaga posredovati verski pouk otrokom v župnijskih veroučnih šolah. Praktično je to pomenilo, da so se slovenski duhovniki odrekli verouku v šoli in ga organizirali po zakristijah. Te šole so postale dejansko tudi šole za pouk
v	materinščini, saj so se otroci poleg verouka učili tudi slovensko pisati in brati ter peti. Te šole so pomagale, da so pozneje mogli slovenski fantje od vojakov pisati staršem v slovenščini.
Naslednje predavanje je imela prof. Lojzka Bratuž. Svojo pozornost je strnila
Občutek imam, da je leto 1986 za Slovence posebno bogato odpoklicev v večnost. Dolga vrsta v kulturi znanih ljudi — priletnih, a tudi mlajših — se je do danes poslovila, tako v matični domovini (Matija Tomc, France Vodnik, Bojan Štih, Ivan Mrak, Jože Udovič), v zamejstvu (Hubert Močnik, Stana Offizia, Franc Štuhec, France Gorše, Marinka Theuerschuh, Zlatko Jelinčič, Vladimir Turina) in v zdomstvu (Anton Orehar v Argentini, Janez Ložar v Braziliji, Mirko Javornik v ZDA). Najbolj daleč od rodne Slovenije, v avstralskem Sydneyu, je 12. novembra izdihnil Ludvik Klakočer, ki je 17. avgusta dopolnil 80 let življenja.
Prvič sem se posredno srečal z njim, ko je 1933 v zborniku Krog objavil esej o angleškem pisatelju Lavvrenceu »Sino-
vi	in ljubimci«. Leto kasneje je z dovoljenjem avtorja Axela Muntheja prevedel njegov avtobiografski roman »San Miche-le«, ki me je očaral in še ob vsakem branju prevzel. Med vojno je imel v rokah tipkopis moje »Molitve na gori«; prvič sem takrat slišal besedo »aparten« (mislil je pač na zgodbo, motiv, razrešitev te povesti).
Jeseni 1945 sva se iz istega nagiba ali vzroka znašla v Trstu. Vzorno znanje angleščine in pa gosposki nastop sta mu omogočila ugledno službo pod Zavezniki. Izkazal se je tudi kot glasbenik, prišel na radio Trst A, ustanovil mešani pevski zbor »Škrjanček« in vodil petje pri Novem sv. Antonu. Nekaj let je učil tudi cerkveni zbor na Opčinah. Spomladi 1957 je z ženo in s hčerkama emigriral v Avstralijo. Brž pa, ko se je na novi celini, v Sydneyu ustalil, je našel stik s tamkajšnjimi izseljenci — in zadonela je slovenska pesem v cerkvi in zunaj nje. Rodil se je no-
vi	»Škrjanček«, zdaj kot desetglavi moški zbor, in se pod Klakočerjevim vodstvom tako izbrusil, da so lahko izdali ploščo z 19 ljudskimi in umetnimi pesmimi. Nekajkrat ga je še priklical Trst na obisk, bili so praznični dnevi zanj in za prijatelje; z ženo sta šla malce po Evropi, a v Slovenijo, svojo prvo domovino, ni več vstopil, ker je v njem preveč živela njena čista predvojna podoba.
Zame bo ostal Ludvik Klakočer zgled nazunaj in naznotraj urejenega in uglajenega človeka. Pogovor z njim je bil užitek posebne vrste. Hvaležen sem Bogu za vse ure, ki sva jih prebila skupaj. Literatura, jezikoslovje, glasba, filozofija, medicina — ni ga bilo področja, na katerem ne bi bil doma. Nikdar se ni razvnel, ni dvignil tona v pogovoru, obvladoval se je, v sobesednika je s svojo finostjo, pozornostjo, premišljenostjo in iskrenostjo vlival mir, znal je vse postaviti na pravo mesto.
Ludvik Klakočer bo živel v spominu
na F. B. Sedeja in na njegov odnos do pesnika Simona Gregorčiča. Povedala je, kako se je Sedej že kot dijak zanimal za slovensko slovstvo in zlasti za ljudsko pesem, saj je zbiral ljudske pesmi po Cerkljanskem in jih kasneje izročil prijatelju in sošolcu Karlu Štreklju za njegovo zbirko Narodnih pesmi. Sedej je torej bil odprt do slovenskega slovstva. Pozneje se je posebej spoznal s pesnikom Gregorčičem. To znanje najbrž sega že v 80. leta, poglobilo in utrdilo se je, ko se je Sedej vrnil z Dunaja v Gorico. To sklepamo iz pisem, ki so se ohranila, tako Sedejeva Gregorčiču kot Gregorčičeva Sedeju.
Zlasti tesen in prijateljski je ta odnos postal, ko je Gregorčič začel prevajati svetopisemske tekste, posebno Joba. Pri prevajanju tega slednjega je Sedej pomagal s svojimi strokovnimi nasveti kot svetopisemski izvedenec. Job je potem izšel z dolgim uvodom F. B. Sedeja. Prav tako je zadnje leto pesnikovega življenja Sedej že kot nadškof stal ob strani Gregorčiču pri prevajanju Jeremijevih Zalo-stink. Nadškof je hotel, naj bi izšle v tisku po Gregorčičevi smrti, a do tega je prišlo šele med zadnjo vojno leta 1944, ko so Žalostinke končno izšle v knjigi.
Nadškof Sedej je Gregorčiču dvakrat ponudil, da bi prišel k njemu stanovat, a je pesnik vsakikrat odklonil. Svojo navezanost na Gregorčiča je nadškof pokazal tudi ob njegovi smrti, ko ga je šel kropit in ko je prisostvoval maši zadušni-ci v cerkvi na Travniku.
Ce je Gregorčiča kak sobrat užalil s kritiko ali tudi s svojim ravnanjem, mu je to obilo nadomestila naklonjenost in prijateljstvo nadškofa F. B. Sedeja.
vsem, ki so ga imeli srečo poznati. Ostal bo v zgodovini slovenske kulture kot neutruden glasnik in širitelj njenega duha, rastočega iz krščanskih prvin.
Vinko Beličič
■	Ob prvi obletnici podpisa britansko-irskega sporazuma je prišlo v glavnem mestu Sev. Irske Belfastu do hudih pouličnih bojev med policijo in množico protestantov, ki jih je vodil znani hujskaški pastor lan Paisley. V sprevodu je korakalo vsaj 200.000 oseb. Prišli so iz vseh bližnjih pokrajin, da bi protestirali proti sporazumu, ki dopušča Irski republiki posvetovalno vlogo glede zaščite katoliške manjšine v Ulstru (Sev. Irski). Manife-stanti so uničili ali razdejali 46 trgovin, bile pa so tudi tri smrtne žrtve.
V	cerkvi sv. Jakoba v Trstu je že nekaj let v novembru dvojezično bogoslužje za vse pokojne župljane italijanske in slovenske narodnosti. Pri obredu sodelujejo duhovniki, oba pevska zbora in verniki obeh jezikovnih skupnosti. Pri somaševanju, ki ga vodi župnik, sta tudi dva kratka priložnostna nagovora. Objavljamo misli, ki jih je pri tej maši povedal slovenski dušni pastir g. Marij Gerdol.
Danes smo zbrani v cerkvi v imenu vseh naših pokojnih župljanov obeh narodnostnih skupnosti. Spadali so z nami v šentjakobsko župnijsko družino. Dokler so živeli med nami, so nas mogoče vezali z njimi prijateljski odnosi, dobro poznanstvo, sosedstvo, skupni interesi in isti jezik. Mogoče so nas pa od nekaterih ločevala pripadnost različni narodnostni skupnosti ali nasprotnemu taboru, ali pa tudi samo ta ali ona poteza, ki nam ni bila všeč in nas je na njih motila.
Smrt, ki jih je iztrgala iz naše srede, nas je sprijaznila z vsemi: odpravila je vse razlike, izravnala vsa nasprotstva, podrla vse pregrade in je vse te naše rajne združila na bregu večnosti v posmrtno življenje. Zdaj moramo gledati v vseh pokojnih le naše brate in sestre. O njih nam vera pravi, da so potrebni naše duhovne pomoči, naše molitve in naših dobrih del, če se zaradi svojih pomanjkljivosti in grešnega prahu še očiščujejo v pričakovanju večne sreče v Bogu.
To naše dejanje usmiljenja in vzajemnosti do pokojnih nam bo tudi omogočilo pogled na življenjsko dogajanje z različnega zornega kota. Spoznali bomo, da je naše zemeljsko romanje le kratka doba in da smo le tedaj naravnani v pravo smer, če ne izgubimo izpred oči končnega cilja, ki je večno življenje v Bogu.
Tiskovna konferenca o koroških Slovencih
Na sedežu SSk v Trstu, ul. Machiavelli 22, je bila v soboto 15. novembra tiskovna konferenca, ki jo je pripravila Koroška enotna lista (KEL) o koroških Slovencih in ob predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji, ki bodo to nedeljo 23. nov.
Na sami konferenci, ki je lepo uspela, je govoril glavni kandidat KEL-a na koalicijski listi Zelena alternativa - Lista Freda Meissner-Bau Karel Smolle. Z njim je bil sodelavec Janko Kuhnesch. Uvodno besedo je imel deželni tajnik SSk Ivo Jev-nikar. V ospredje je stopila zahteva po tem, da je manjšina tudi v politiki subjekt. Kot tak lahko išče potem svojo pot, v tem primeru tudi v obliki koalicije, a ne stopitve v vsedržavno stranko. Poudarili so tudi zadnje slabe novice glede šolstva, ko vse tri avstrijske v parlamentu zastopane stranke nastopajo proti skupnim dvojezičnim razredom.
Smrt zavedne slovenske žene
V soboto 15. nov. smo spremili k zadnjemu počitku 84-letno Elviro Železnik, vd. Udovič. Bila je najmlajša od enajstih otrok (od katerih je šest umrlo v zgodnji mladosti) dobro znane družine Železnik-Godina pri Sv. Ani. Podjetni in trdni gospodarji — »mandrjerji«, so poleg posestva, s katerim so zalagali tržnico, imeli še trgovino, gostilno, tobakarno (trafiko) in prodajo cvetja.
Iz zavoda pri notredamkah v Ilirski Bistrici je prišla v Ciril-Metodovo šolo na Acquedotu v Trstu, nato je obiskovala še slovensko učiteljišče v Gorici in bila sošolka Lojzeta Bratuža. Dve leti je učila na osnovni šoli v Skednju. Zaradi težke materine bolezni (mrtvoud), se je morala odpovedati poklicu in doma prevzeti gospodinjstvo. Leta 1929 se je poročila s Petrom Udovičem, ki je doktoriral na Fakulteti za ekonomske vede in leta 1930 odprl trgovino izdelkov lanu in konoplje v ul. Milano, ki še danes obratuje.
V mladosti je pokojna bila članica akademskega društva »Balkan« in pevka v zboru »Vasilij Mirk«. Vedno prisotna sredi družbenega dogajanja je bila tudi sousta-
Na svetu bodo še naprej razlike, ki izvirajo tudi iz naravnih zakonitosti. Pripadnost različnim narodom je ena teh naravnih danosti, kar pravzaprav človeštvo bogati in pestri naše bivanje na zemlji. Zato je tudi prav, da ljubimo svoj narod in cenimo duhovno dediščino, ki so nam jo pridobili in izročili naši predniki. To je vrednota, ki jo moramo spoštljivo ohraniti in si prizadevati, da jo bomo neokrnjeno posredovali tudi prihodnjim rodovom.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na sosede drugih narodnosti, ki delijo z nami isti bivanjski prostor. Paziti moramo, da jih ne žalimo, da jih ne preziramo, da jim ne povzročimo krivice, še več: graditi moramo mostove, da bomo po svojih močeh tudi mi doprinesli svoj delež k vedno globljemu razumevanju, medsebojnemu spoštovanju in ljubezni in da bomo stremeli po edinosti v raznolikosti.
Pot do te edinosti nam začrta evangelij o blagrih, ki je eden najlepših odlomkov sv. pisma, Kristusova čudovita himna o sreči. Osemkrat se ponavlja »blagor«, to pomeni srečni. Srečni ubogi v duhu, to so tisti, ki ne navežejo svojega srca na minljive dobrine; srečni krotki, tisti, ki se odpovedo nasilju; srečni žalostni, to so tisti, ki znajo sprejeti tudi križ in trpljenje; srečni lačni in žejni pravice, tisti, ki gradijo pravico, se trudijo, da so pravični do vseh in ki zaradi pravice trpijo. To je pot do sreče, pot, po kateri so hodili naši bratje in sestre, ki so si prizadevali za izgradnjo božjega kraljestva že tu na zemlji. Ta pot zahteva od nas neprestano notranje očiščevanje in spreobračanje, nam pa edina omogoča, da se bomo z njimi nekdaj radovali v nebeški domovini.
noviteljica in sopobudnica mnogih slovenskih iniciativ. Takoj v prvi povojni dobi je nastalo Slovensko dobrodelno društvo, ki je skrbelo za revne šolarje in dijake. V tem okviru so se organizirali slovenski dobrodelni plesi (vršili so se v hotelu Ex-celsior), pa glasbene in baletne šole ter dramske predstave. Vse pobude so imele za cilj zbiranje sredstev pri obdarovanju otrok ob miklavževanjih ter v podporo poletni koloniji Dobrodelnega društva.
Trikrat je tudi kandidirala, tj. 1952, 1956 in 1958 na občinskih volitvah za SSk.
V starosti pa je imela veliko srečo, da je svoje bolezensko obdobje preživela v krogu svoje družine, kjer sta ji sin in snaha posvetila vso skrb in nego do zadnjega trenutka.
Člani ACM se je bomo kot dobrotnice in dolgoletne članice spominjali v svojih molitvah, zlasti ob srečanjih v kapeli sv. Leopolda Mandiča.
V četrtek 20. t. m. bo ob 20. uri v Rojanu za pok. Elviro Železnik sv. maša, ki jo bo daroval g. Zorko, v Skednju pa bo zanjo maša v soboto 29. novembra ob 17.30, ki jo bo opravil g. Jakomin.
Mlačno zadržanje PCI do lokacije sinhrotrona
V zvezi s sejo tržaškega občinskega sveta dne 4. nov., na kateri je bil potrjen znani sklep prejšnjega občinskega odbora o različici regulacijskega urbanističnega načrta, ki omogoča lokacijo sinhrotrona pri Bazovici, smatra pokrajinski izvršni odbor SSk za potrebno pojasniti, da je bil omenjeni sklep dan na dnevni red nepričakovano in v zadnjem trenutku, tako da svetovalec SSk prof. Lokar ni mogel več odložiti svojih poklicnih obveznosti na univerzi v Urbinu in se zato iz službenih razlogov ni mogel udeležiti omenjene seje.
To pa v ničemer ne spreminja stališča SSk, ki se je edina od političnih strank jasno in nedvoumno izrekla proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici in s tem povezanim nadaljnjim razlastitvam naše zemlje, medtem ko se PCI sklicuje samo na formalne nepravilnosti v zvezi z zadevnim postopkom tržaške občine. Zato izvršni odbor SSk kritično ocenjuje takšno stališče, ki se izogiba bistvu vprašanja, ki ni zgolj v sklicevanju na formalne nepravilnosti sklepa, temveč v političnem nasprotovanju izbrani lokaciji kot takšni.
Zato je SSk trdno na stališču, da je treba lokacijo sinhrotrona s področja T8 premestiti v Področje za znanstvene raziskave ne glede na izid raznih prizivov. Zato je tudi podprla pobudo slovenskih in italijanskih organizacij za uspeli protestni pohod po Krasu v nedeljo 12. oktobra in se manifestacije tudi udeležila po najvišjih predstavnikih, vključno z odbornikom Lokarjem in tajnikom Harejem. Na omenjenem pohodu pa nismo videli pokrajinskega tajnika PCI Polija in ne načelnika svetovalske skupine Calabrie, kar je treba kritično oceniti.
Nasprotovanje SSk izbrani lokaciji sinhrotrona iz vsebinskih in formalnih razlogov je odbornik Lokar ustno in pismeno iznesel v samem odboru tržaške občine
6.	junija letos.
Spričo znanega nesprejemljivega postopanja tržaške občine izvršni odbor SSk izraža začudenje, da niso vodstvo ali vzhodnokraške sekcije PCI naročile posl. Cuffaru, naj glede lokacije sinhrotrona vloži nujno vprašanje na vlado ali pristojnega ministra. S tem bi stvari več koristile kakor pa s pavšalnim kritiziranjem upravičene odsotnosti predstavnika SSk na omenjeni seji občinskega sveta.
Rojan
Pretekli teden je smrt kar trikrat posegla v vrste našega župnijskega občestva.
V	torek 11. novembrda je Gospod odpo-
iiimiiiiiiiumiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiii
Dva igralca bereta sv. pismo v obeh jezikih
Na pobudo ekumenske skupnosti iz Trsta bosta dva igralca predstavila in brala odlomke iz sv. pisma, še posebno iz evangelija. To sta slovenski igralec Andrej Božič in italijanski igralec Franco Giaco-bini, ki bosta v Trstu v dneh od 30. nov. do 2. dec. Spored:
V nedeljo 30. nov. ob 17.30, v Marijinem domu v ul. Risorta 3 bo Andrej Božič bral evangelij po Marku v slovenskem jeziku.
V ponedeljek 1. dec. ob 18.30, v dvorani na trgu Rosmini, ul. don Sturzo, bo Franco Giacobini bral isti evangelij v italijanskem jeziku.
V torek 2. dec. ob 19. uri, v baziliki sv. Silvestra (ob cerkvi S. Maria Maggiore) bosta oba igralca brala odlomke sv. pisma stare in nove zaveze v obeh jezikih.
★
Vsi lepo vabljeni na to srečanje kot pričevanje za božjo besedo, ki ne pozna meja.	/
iiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiuiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiii
klical mladega moža Silverija Pisanija od Jajnarjev. Star je bil komaj 46 let. Neizprosna bolezen mu je v nekaj mesecih izpila moči. Njegova, po naši sodbi, prerana smrt je težko prizadela družino. K njegovemu pogrebu v petek 14. novembra se je zbrala ogromna množica ljudi. Njegova žena Marija ga je spremljala na zadnji poti na bolniškem vozičku. Ko ga je šla obiskat v bolnišnico, je namreč nesrečno padla in si večkrat zlomila nogo. Hudo prizadeti družini naj dobri Bog nakloni svojo tolažbo in pomoč.
Istega dne popoldne je za vedno zaspala Elvira Udovič. Pogreb je bil v soboto 15. novembra s sv. mašo v naši cerkvi. (O njej poročamo posebej.)
In prav tako v torek 11. novembra je umrl Stanko Klun (Coloni) z Vernielisa. Več mesecev je bil v bolnišnici in dosti trpel. Tudi k njegovemu pogrebu se je zbralo veliko prijateljev in znancev. Pogreb je bil v soboto 15. novembra.
Vsem trem naj Gospod podeli večno življenje! - Stanko Zorko
Bazovica
V	želji odkrivati našemu človeku veličino svojega vzornika A. M. Slomška in navdušiti za njegove ideale: vera in materin jezik, bo Slomškov dom ob 186. obletnici rojstva tega škofa (rodil se je 26. novembra 1800) priredil proslavo v nedeljo 30. novembra.
Ker je letos 400-letnica smrti Primoža Trubarja in je v naši vasi šola, poimenovana po njem, ki ga je naša šola že proslavila, bo vsebina proslave: Trubar in Slomšek za slovenski narod.
Na proslavi bo pel moški zbor P. Trubar iz Velikih Lašč Trubarjeve pesmi. Govoril bo dr. Metod Benedik, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Nastopil bo tudi naš otroški zbor Slomšek.
Dolina
Sv. birma. V nedeljo 16. t. m. je veselo pritrkovanje oznanilo prihod našega škofa. Prišel je, da potrdi v veri fante in dekleta iz dolinske in ricmanjske župnije. 21 jih je bilo v spremstvu staršev, botrov, sorodnikov in prijateljev. V cerkvi se je trlo ljudi kot že dolgo ne. Cerkev je bila ozaljšana, petje s kora pa slovesno in ubrano. Vsi so bili veselo razpoloženi, ker so se zavedali, da je birma važen dogodek za naše krščansko občestvo.
Med mašo je g. škof v lepi slovenščini staršem polagal na srce skrb za krščansko vzgojo otrok. Saj z zgledom in besedo morajo vzgajati svoje otroke v poštene, delavne in verne osebe.
Po slovesnosti so se ljudje zbrali s svojim škofom in županom v mladinskem domu, kjer so v veselem kramljanju preživeli prijetne trenutke. Vsi si želimo še veliko takih doživetij in da bi birma pomenila vsem poglobljeno krščansko življenje.
Ob tej priložnosti izražam, v imenu vseh udeležencev, hvaležnost vsem, ki so se zavzeli, da je ta naš praznik lepo uspel.
R. Bogateč, župnik
Sožalje
Vdovi ge. Marici, hčerkama in drugim sorodnikom izreka cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin iskreno sožalje ob izgubi moža in očeta vrof. Ludvika Klakočer ja. Hvaležno in spoštljivo se klanja spominu svojega večletnega zborovodje.
»NAZAJ V PLANINSKI RAJ!«
Proslava ob 80. obletnici smrti pesnika SIMONA GREGORČIČA 30. novembra ob 17. uri
Marijin dom, ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu v Trstu
Tudi Ludvik Klakočer je odšel
Žalno bogoslužje pri Sv. Jakobu v Trstu
MM
Novi dekani
V pokoncilskem času se dekani volijo vsaka tri leta. Letos je iztekel mandat dekanom, ki so bili izvoljeni pred tremi leti. Zato so duhovniki posameznih dekanij na volitvah izvolili nove dekane, ki jih je nato g. nadškof potrdil. V naši škofiji so bili za tri leta izvoljeni naslednji dekani:
dekanija Oglej don Giuseppe Bruni, župnik v Belvedere; dekanija Cervinjan don Giovanni Carletti, župnik v Cervinjanu; dekanija Krmin msgr. Giuseppe Trevisan, župnik v Krminu; dekanija Devin don Ugo Bastiani, župnik v Naselju S. Mauro; dekanija Gorica-mesto don Ruggero Di-piazza, župnik pri Sv. Roku; dekanija Gradiška don Adelchi Cabas, župnik v Ro-mansu; dekanija Tržič don Romano Valle, župnik pri Sv. Ambrožu; Ronke don Mario Virgulin, župnik v Ronkah; dekanija Štan-drež g. Marjan Komjanc, župnik v Sovod-njah; dekanija Visco don Ennio Tuni, župnik v Campolongu.
Slovenci imamo sedaj samo enega dekana in sicer g. Marjana Komjanca, ker je v devinski dekaniji bil izvoljen don Bastiani namesto msgr. Kretiča, ki je bil dekan do sedaj.
Večer o nadškofu Sedeju v goriškem bogoslovju
V veliki dvorani goriškega bogoslovja, ul. Seminario 7, bo v petek 28. novembra ob 16.30 večer, posvečen 80. obletnici imenovanja F. B. Sedeja za goriškega nadškofa. Predavali bodo: prof. Tomaž Simčič o Sedejevi življenjski poti; prof. Franc Kralj o vidikih Sedejevega dušnopastir-skega dela in don Luigi Tavano o Sedejevi kulturni zavzetosti in njegovih pobudah. Sledila bo diskusija
Sedejeva razstava v Semeniški knjižnici
V prostorih Semeniške knjižnice (ul. Seminario 7/II. nadstr.) bo od sobote 22. nov. do nedelje 30. nov. razstava o življenju in delu F. B. Sedeja. Odprta bo vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, obe nedelji pa samo dopoldne.
Podobna razstava je bila že v Sloveniku v Rimu ob Sedejevem simpoziju preteklega septembra. Goriška razstava se uokvirja v ciklus predavanj, ki jih je od 6. nov. do 7. dec. organizirala Zveza slovenske katoliške prosvete skupaj z goriškim in števerjanskim prosvetnim društvom, ter se ujema s seminarjem o F. B. Sedeju, ki ga za prihodnji petek pripravlja Inštitut za družbeno in cerkveno zgodovino.
Zasluženo odlikovanje
Vsi starejši duhovniki poznamo semeni-škega slugo Nataleja Pleza. Doma iz Ro-mansa je prišel v malo semenišče leta 1936. Tej službi je ostal zvest do danes, tj. 50 let. Ker ni več malega semenišča, pomaga v bogoslovnem. Predstojniki in goriška Cerkev so mu izkazali svojo hvaležnost za zvestobo med zlato mašo, ki jo je v cerkvi sv. Karla daroval msgr. Ettore Fabbro, njegov bivši ravnatelj. Sedanji ravnatelj g. Zorzin mu je pripel na prsi papeško odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«.
Nataleju Plezu tudi naše čestitke kakor tudi njegovi ženi Lojzki Kerkoč.
Slikarska razstava v Katol. domu
Tudi letos je Zveza slovenske katoliške prosvete pripravila ob pevski reviji Ceci-lijanka slikarsko razstavo v atriju Katol. doma. Tokrat se nam je predstavil slovenski slikar Norbert Krištof Grčar, ki živi v Avstriji. Rastavljal je 23 portretov, ki jim je dal skupen naslov »Slovensko dekle«. Zelo smo bili veseli te zvrsti, saj zadnje čase gledamo bolj abstraktno slikarstvo.
Grčar se navezuje na dolgo tradicijo portretnega slikarstva, ki se je začelo v 14. stoletju in je prihajalo bolj ali manj do izraza v vseh ostalih dobah. Včasih je bilo bolj poudarjeno okolje, v katerem je portretiranec živel in njegov socialni položaj, včasih pa je prišla bolj do izraza portretirančeva duševnost. Prav v tej skrbi je Grčar kar dobro izpeljal svoje delo.
Grčar se je rodil leta 1956 v Krakovu na Poljskem od slovenske matere in očeta Litvanca. Po končani gimnaziji se je posvetil konservatorstvu in obnovi spomenikov. Leta 1979 je šel v Slovenijo, kjer je študiral teologijo, leta 1982 pa se je pre-
selil v Avstrijo, kjer živi sedaj v Salzburgu.
Razstava »Slovensko dekle« bo prihodnji teden prenesena v Tinje na Koroškem.
Sovodnje
Prejšnji teden smo bralce seznanili, kako je potekala razprava, ki jo je imel občinski svet 4. novembra o razširitvi industrijske cone. Dodajmo danes še ostalo, o čemer se je na tej seji razpravljalo.
Tako je župan seznanil svetovalce o nakazanih finančnih sredstvih za slovenski šolski center v Gorici, obenem pa je poročal o osebnem srečanju z županom Nove Gorice v zvezi z vprašanjem, ki ga je na eni prejšnjih sej načelnik svetovalske skupine SSk naslovil nanj glede nameravanega kamnoloma pri Mirnu. Podžupan Klemše je nato prečital pismo, ki je bilo glede tega poslano tamkajšnjim pristojnim organom. Prečital je tudi okvirni osnutek Trgovinske zbornice glede uporabe Goriškega sklada.
Mimogrede je župan tudi omenil dva predloga: prvi se je nanašal na odkup približno 107 ha zemljišča oz. gozda barona Bianchija v Rubijah, drugi pa na nakup zgodovinsko značilne hiše v Gabr-jah (tam ima sedaj KD Skala svoje prostore). Ta dva predloga naj bi spadala v srednjeročni načrt goriške pokrajinske komisije o ovrednotenju in zaščiti naravne in kulturne dediščine. Omenjena predloga pa prej nista bila dana v razpravo ali javno iznesena pred občinstvo, temveč že pet dni pred občinsko sejo poslana na pristojna mesta, kar je Branko Cemic (SSk) ostro obsodil.
Sledila je razprava o spremembi proračuna za leto 1986, pri čemer je svet spremenil razne postavke za 24.400.000 lir. Isti svet je odobril spremembe nekaterih točk v pravilniku smetarske službe. Živahna debata se je razvila o marsikaterih nevšečnostih, ki se pojavljajo ob gradnjah, ko je bilo govora o končnih izračunih raznim podjetjem, npr. Edilscavi in Presotto za dela na območju Peči in Rupe. Za obnovo poda v otroškem vrtcu v Rupi, kar je opravilo domače podjetje, je bilo odobrenih 8.700.000 lir. Tudi je bil odobren razglas za natečaj, ki predvideva začasno zaposlitev za trimesečno dobo kvalificiranega delavca oz. uradnika na občini, ki med drugim predvideva tudi znanje slovenščine.
V	točki »razno« je svetovalec Emil Tomšič opozoril na nevšečnosti, ki jih imajo dijaki iz Rupe in Peči pri prevozu; Ce-ščutova pa je ponovno hotela zvedeti za iztek natečaja za mesto knjižničarja. Marjan Tomšič je opozoril na še ne dokončane pločnike, ki so ostali poškodovani ob polaganju telefonskih kablov.
Na koncu so svetovalci in ostali prisotni nazdravili v gostilni županu ob 50-let-nici njegovega življenja, ki jo je doživel prav te dni. - R. D.
Jazbine
Na Jazbinah, v cerkvi Marije Pomočnice, so tamkajšnji verniki v nedeljo 16. nov. obhajali zahvalnico. Jazbinske vernike ima v oskrbi števerjanski župnik g. A. Lazar. Ob 11.30 je bila tam slovesna maša, pri kateri je pel domači zbor. Cerkvica je bila okrašena z jesenskim cvetjem, kateremu so dodali še žitno klasje. Pri darovanju so otroci nesli na oltar simbolične darove: kruh, vino, zelenjavo in jesensko sadje. Po slovesnosti v cerkvi je g. župnik blagoslovil še traktorje.
Na prostoru ob cerkvi so jazbinske žene in dekleta pripravile »mizo« kar na velikem kmečkem vozu. Pladnji narezanega domačega kruha, domačega pršuta in salame, jabolčni zvitek in še razno drobno pecivo so vabili prisotne, naj prigriznejo. Za najboljšo pristno briško kapljico so poskrbeli jazbinski vinogradniki. To zahvalno slavje sta s svojo prisotnostjo počastila zastopnica Neposrednih obdelovalcev in pa šef kmetijske šole, oba iz Gorice. - A. G.
»Rožni venec miru«
Hrvaški tednik Glas koncila poroča, da v župniji sv. Petra v Zagrebu že dalj časa vsak prvi četrtek v mesecu molijo Rožni venec miru, ki ga je sestavil inž. Vladimir Palcček. Skrivnosti tega rožnega venca so sestavljene tako, da se v petih de-setkah povzema vsebino vseh 15 skrivnosti običajnega rožnega venca s posebno mislijo na mir kot evangeljsko sporočilo in sad Kristusovega odrešenja.
Šport;
Olympia Kmečka banka spet zmagovita
Nadaljuje se uspešni pohod slovenske odbojkarske ekipe goriške 01ympie Kmečka banka, ki si je v soboto v kraju Fiume Veneto pri Pordenonu priborila nadaljnji dve točki in prvo mesto na lestvici v ligi C2.
Naši fantje so nasprotnika hitro spravili na kolena in ga nato priklenjenega držali do konca. Samo v tretjem setu so nasprotniki skušali poprijeti in so se zagrizeno postavili v bran. Vse zaman. 01ym-pijci so zmagali s 3 : 0.
S prvim mestom na lestvici si 01ympija seveda sedaj nalaga določene dolžnosti in postaja tarča vseh ostalih ekip. To v športu ni vedno enostavno, ker se bo treba zato na tekme še boljše pripraviti.
Za 01ympijo so igrali: Igor, Marko in Štefan Cotič, Luka Maraž, Rinaldo Dornik, Mirko Špacapan, Martin Komjanc, Simon, Andrej in Damijan Terpin, Lucio Batistič.
MOŠKA D LIGA
Mossa - Soča 2 : 3
(9 : 15, 13 : 15, 15 : 7, 15 :13, 2 : 13)
Za Sočo So.Be.Ma. so nastopili: Gergo-let, Tomniasi, Marušič, Sirk, Pahor, Černič, Cotič, Bagon.
Soča So.Be.Ma. je v gosteh dosegla zelo dobrodošlo in pomembno zmago, pa čeprav šele po petih setih nihajoče igre. Soča vidno popušča v ključnih trenutkih tekem in to se ji utegne maščevati v srečanjih z bolj zagrizenimi nasprotniki kot je bil sobotni. Naši so bili prisiljeni nastopiti v nepopolni postavi. V soboto 22. novembra igra Soča v Sovodnjah ob 19. uri. - P. T.
Zahvala
Zavod sv. Družine v Gorici se toplo zahvaljuje faranom iz Štandreža in Sovodenj, ki so ob zahvatni nedelji darovali zelenjavo, krompir in sadje.
•
Gregorčičeva proslava v Kobaridu in Drežnici
V okviru proslav ob 80-letnici smrti S. Gregorčiča bo v nedeljo 23. novembra v Kobaridu spominska sv. maša, zvečer ob 17. uri istega dne pa v drežniški cerkvi prva izvedba oratorija Avgusta Ipavca »Pusti peti moj'ga slavca«.
OBVESTILA
V ciklusu predavanj o nadškofu Sedeju
bosta danes, v četrtek 20. nov. ob 20.30 v Katoliškem domu predavala Milica Kacin-Wohinz o Sedeju v luči dokumentov italijanskih oblasti in Miloš Rvbaf o Sedejevih pismih sošolcu dr. Antonu Primožiču.
V Romjanu bo v četrtek 20. novembra večer diapozitivov. Mauro Bobič bo prikazal zanimivosti o vaških navadah v zadnjih letih v Romjanu. Večer organizira ženski pevski zbor iz Laškega.
Vsakoletni seminar gledališke igre pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in od-borništva za kulturo se je pričel v četrtek 20. novembra in bo trajal tri tedne. Zadevne informacije lahko dobite na tel. 0481/78158.
Zabavni večer v Zgoniku. Nanj vabita ansambel »Lojze Furlan« in Sklad »Mitja Čuk«. Večer bo potekal v kulturno športnem središču v Zgoniku v soboto 22. nov. s pričetkom ob 20. uri. Buffet bo dobro založen.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 24. nov. ob 20.30 večer, posvečen slovenski šoli. Predstavniki šolnikov in dijakov bodo skušali osvetliti nekatere probleme in protestni val, ki je zajel našo šolo.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu vabi k maši za duhovne poklice, ki bo v četrtek 27. nov. ob 17. uri v župnijski cerkvi v Škednju.
Za Sv. goro: družina Terčon, Mavhinje 42 v spomin pok. Jožefa Šaha 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. 50.000; A. V. za misijonarja Cukaleta 20.000; N. N. 100.000; N. N. 20.000; Roman Bensa namesto cvetja na grob Avgusta Devinarja
200.000	lir.
Za lačne po svetu: N. N. 20.000 lir.
Za misijone: Marko Udovič 50.000; M. F. 50.000; druž. Klun ob očetovi smrti 50.000.
Trg Jerzyja Popieluszka
Newyorški župan Edvvard Koch je slovesno odkril ploščo z novim imenom enega izmed trgov tega največjega ameriškega mesta. Poslej se bo imenoval Trg Jer-zyja Popieluszka, v spomin na umorjenega poljskega duhovnika.
Uredniški odbor Pastirčka vabi na
PASTIRČKOV VEČER
Predstavitev nove knjiga Pastirčkove sodelavke Tončke Curk
PRAVLJICE 1 Sodelujejo: avtorica, Saša Martelanc, Franko Žerjal in uredniški odbor.
Katoliški dom v Gorici četrtek 27. novembra ob 20.30
DAROVI
Za Katoliški glas: Marija Pelicon v spomin Alme Čevdek 50.000; Natalija Vec-chiet, Trst 22.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Ivan Brecelj, Devin 100.000 lir.
Matilda Mravlje, Gorica v zahvalo: za Sv. goro, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za misijone po 30.000 ter za Katoliški glas 10.000 lir.
N. N., Gorica: za Katoliški glas 5.000 in za lačne po svetu 20.000 lir.
N N., Podgora: za gobavce 150.000, za Alojzijevišče 50.000, za lačne po svetu 50.000, za Sv. goro 50.000 in za katoliški tisk 20.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Jožefa Komjanca darujejo žena in otroci za novo telovadnico v Gorici 300.000 in za nakup klavirja v Števerjanu 150.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti sestre Otilije daruje Mara Uršič, Sovodnje za popravilo cerkve v Sovodnjah 100.000 in za Zavod sv. Družine 100.000 lir.
Ob 10. obletnici smrti Filipa Tomažiča: (15. nov. 1976) daruje žena Krista za zbor Rupa-Peč 50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: bolniki 50.000; Pertot 20.000; Caharija 5.000; Mislej 10.000; Giuricich 40.000; Emil Milanič 50.000; Ve-ver 50.000; Devetak 30.000; Caharija 10.000; ob krstu Jana 50.000; Semec 10.000; Pipan 5.000; Caharija 5.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Des-santi 10.000; Bruna Milkovič 10.000; žena Marija in hči Vojka ob 3. obletnici smrti Franca Škabarja 50.000; Kristina in Aleksander Podobnik v spomin na strica Karla 500.000; razni 6.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 23. do 29. novembra 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Živalske dogodivščine«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 15.30 Športne novice. 17.00 Avg. Ipavec: »Pusti peti moj'ga slavca«, kantata. Prenos iz Drežnice.
Ponedeljek: 8.10 Iz šolskega sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Dr. Vladimir Turina. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog. 16.00 Zbornik: Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Razmišljanja o vsakdanjih stvareh. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 P. Zidar: »Dražba sanj«, pripoved.
Sreda: 8.10 Raziskovanje in gibalne dejavnosti. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Revija »Corovivo« v Vidmu: zbor Tabor z Opčin. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »Gaude Mater« iz Marti-gnacca. 18.00 Pričevanja o TIGR-u.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik in Ne prezrimo!
15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Zbornik: Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Ta rozajanski glas. 14.10 Poti do branja. 14.40 Drugi program.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba, 18.00 Janez Povše: »Življenje Simona Gregorčiča v treh podobah.
Za ženski pevski zbor iz Laškega: druž. T. Devetak 20.000; druž. L. Bratina 20.000.
V	spomin na prof. Ludvika Klakočerja
za popravilo orgel v cerkvi na Opčinah njegove bivše pevke 60.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: sodelavke Laure Pisani ob smrti njenega očeta Sil-verija namesto cvetja na grob 60.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
		ZAHVALO
za nepozabno mamo in nono		
		Elviro Železnik vd. Udovič
izrekajo g. Zorku za besede tolažbe in cerkvene obrede, zdravniku dr. Lovrečiču za vso		
pozornost ter vsem, ki so se udeležili pogreba in za izraze sožalja		
		sinova Peter in Marko z ženama in vnukinjo
		
		y]/ libreria cattolica
		. katoliška knjigarna
		[/N y Piazza della Vittoria - Travnik, 25
		T—ir A GORIZIA - GORICA (ITALY)
		jT Tel. (0481) 84407
		— knjige (revije in specifične knjige po naročilu)
		— šolske, pisarniške, tehniške in domače po-
		trebščine
		— vse vrste papirja in lepenke
		— nabožni predmeti in sveče
		— sezonski artikli za okras in darilo
		— plošče in muzikasete
		— igrače
		— pisarniško pohištvo
		— fotokopije