127
Svoboda
(Basen.)
llpotepeno ščene sreča mesarskega psa, vpreženega v ležak vozičck in ga pozdravi: »Dober dan, tovariš! Kakor vidim, ti nimaš prav nič dobrcga življenja, saj ga pa tudi ne zaslužiš. Mi psi smo svnbodno in pkmcnito pleme, stražniki človeškega rodu, a ti oskrunjaš našo svobodo, ti si nam drugim psotn v sramoto. Krepak si kakor hrast, bil bi lahko prvi branik naših svoboščin, a žal, uklepati se daš v lance, robuješ kakor zadnja stvar na svetu. Pa poglej mene, živim ti noč in dan prost kakor riba v vodi, kakor ptica pod nebom, dasi niti senca nisem tvoje krepkosti. Težko vlečeš voziček, da ti pokajo kosti in žile; prav ti je, izmeček !« Tako se poslovi ščene, a pes odide mirno svojim potem. —
Večerne sence so se raztegnile z gora po vsi dolini, na vasi je že vse spalo. Le zdaj pa zdaj se je razlegal pasji lajež skozi nočno tišino. Lajal je velik mesarski pes okoli hiše koncem vasi. »Dober večer«, seže mu v lajanje cvileč in proseč glas. »Kakor vidim, ti imaš prav dobrega; navcčerjal si se ( do sita in zdaj polajaš včasih za zabavo. Pa poglej mene, gladi se tresem kakor trepetlika, ves dan nisem dobil niti jednega izdatnega založaja, povsod me pode in kamenje mečejo ža menoj. Usmili se in reši me pogina, ostala ti je koščica od večerje, daj mi jo oglodati.« Pes pogleda potanje in izpozna ščene, katero je davi tako preširno govorilo. A kljubu temu se ga usmili rekoč: »Tam pri moji hišici dobiš dovolj hrane, le idi tja. Samo skrbi me, da-H bodo dišali »izmečkovi« odmečki tebi, ki mi živiš no(5 in dan prost, kakor riba v vodi, kakor ptica pod nebom!«                                    Gr. Gornik