■ Celje - skladišče D-Per 545/1980 Mašile IZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Lelo 8 Rogaška Slatina September 1980 Slovesnost in podelitev nagrad samoupravljavcem Trideset let samoupravljanja v steklarni Trideset let je že minilo, odkar so delavci steklarne »Boris Kidrič« prevzeli našo odgovornost za napredek in razvoj svoje delovne organizacije. Dosežki, ki so opazni na vsakem koraku, pričajo, da so se rogaški steklarji v vsakem trenutku zavedali odgovornosti in zaupanja, ki sta jim bili izkazani s tem, da so prevzeli tovarno v svoje roke. In prepričani smo, da tudi v bodoče ne bo drugače in da se bomo še naprej uspešno razvijali ter prispevali svoj delež k razvoju kraja, občine in širše družbene skupnosti. Steklarna - nosilka razvoja naše komune Takšni slabostni trenutki, kot je bil ta naš jubilej - tridesetletnica samoupravljanja - so že nekako strmi po sebi mejniki, ob katerih se ozremo v preteklost in ocenjujemo dosežene rezultate, hkrati pa razmišljamo, kakšna naj bo v bodoče naša delovna organizacija ... Dolgoletni direktor naše delovne organizacije Vojo Djinovski, dipl. inž., je na slavnostni seji delavskega sveta steklarne pod predsedstvom njenega predsednika Milorada Kračuna ob trideseti obletnici samoupravljanja v steklarni govoril o njenem razvoju in samoupravljanju v njej. V tem času je naša delovna organizacija postala ugledna proizvajalka ročno pihanih in ročno brušenih steklenih izdelkov. Nekajkratno je dvignila fizični obseg proizvodnje, omogočila zaposlitev mnogim delavcem na manj razvitem območju, mnogo prispevala k razvoju kraja in bila nosilka razvoja naše komune. Istočasno se je vse bolj uspešno vključevala v izvoz in si tudi na tujih tržiščih utrdila sloves kvalitetne in solidne dobaviteljice. Tovariš Djinovski je nakazal tudi osnovne razvojne usmeritve steklarne za obdobje od leta 1981 do leta 1985, o katerih smo podrobneje že pisali v avgustovski izdaji »Steklarja«. Nagrade štiriinštiridesetim samoupravljavcem... Nedvomno je bila slavnostna seja delavskega sveta tudi idealna priložnost, da smo se na njej v navzočnosti delegatov v organih samoupravljanja, predstavnikov občine, družbenopolitičnih organizacij in povabljencev spo- Preberite! Naši pionirji steklarstva 2 Končno smo le dočakali 3 Ponosni smo lahko! 4 Praksa narekuje popravke 5 Kakšen delovni koledar za leto 1981? 7 Pisarne so vabljivejše 8 O proizvodnji, prodaji, bolniških dopustih in... 9 Odločili za kabinetni pouk 10 Komu prosta stanovanja in stanovanjska posojila? 10 Dedinje, Užička 15 v Beogradu 11 V avgustu 1261 delavcev 11 Franc Colnarič 12 Ivan Sajko 12 Kako sem prišel v Steklarsko šolo 12 Spontana želja po ponovnem srečanju , 13 Izpolnjuje se načrt: dva tisoč brusilcev 13 Mi gradimo avtocesto -avtocesta gradi nas! 14 Branje za vsakogar. in to poceni 15 Nagradna križanka št. 76 16 mnili naših sodelavcev, ki so bili s svojim požrtvovalnim delom ter samoupravnim udejstvovanjem še posebej zaslužni za dosežene rezultate. Povabljeni so bili vsi še živeči člani prvega delavskega sveta steklarne, med kate-rerimi so navzoči še zlasti pozdravili prvega predsednika tega organa samoupravljanja Bena Jugovarja in prvega predsednika njegovega upravnega odbora Jožeta Sovreta. Njima in še dvainštiridesetim steklarjem so bila na slavnostni seji podeljena priznanja in priložnostna spominska darila. Prejeli so jih še: Anton BELCER Ciril BORŠIČ Stefan BRAČUN Nikola BURSAČ Mirko ČOH Vojo DJINOVSKI Rado DRENSKI Franc FIRER Mirko FIRER Jože HALUŽAN Franc HERNAUS Karl HOLEŠEK Anton JOŠT Anton JUG Boris JUGOVAR Hilda JUGOV AR Rudi JUGOVAR Stefan JUTRIŠA Ivan KIDRIČ Franc KOMERIČKI Jože KOVAČIČ Franc LOVRENČAK Rihard MELCER Vlado MRHAR Cita NOVAK Jospi NOVAK Vojo OBRADOVIČ Stanko PLAVČAK Milka PLEMENITAŠ Slavo RAK Ida SITAR Ivan SITAR Venčeslav SRBČIČ Branko STOJSAVLJEVIČ Franc ŠRIMPF Ivo SVERKO Jovo TIŠMA Mirko TRUNKELJ Ciril ZOBEC Andrej ZUPAN Franc ZUPANIČ Miro ŽEKAR. Vsi navzoči so prejeli priložnostna darila in spominske značke ob tridesetletnici delavskega samoupravljanja v steklarni »Boris Kidrič«. Nagovori in pozdravi V imenu skupščine občine Šmarje pri Jelšah je spregovoril njen predsednik Darko Bizjak, ki nam je čestital za jubilej, istočasno pa nam je zaželel, da bi uresničili zastavljene razvojne načrte in da bi bila naša delovna organizacija kot največji kolektiv v naši občini še nadalje nosilka njenega razvoja. Čestital nam je tudi predstavnik steklarne iz Hrastnika in nam izročil spominsko darilo. Uspešno sodelovanje naj bi v bodoče še bolj združilo oba steklarska kolektiva v Rogaški Slatini, ki sta bila že do sedaj neločljivo povezana, saj je bila Steklarska šola vseskozi nekakšen satelit Steklarne, je poudaril direktor Steklarske šole Vlado Tkavc. Bogdan Fürst nam je čestital ob jubileju in poudaril, da bo v bodoče nujno še več skrbi namenjati varstvu delavcev pri delu in še izboljšati sodelovanje z zdravstveno službo. Priporočil nam je tudi, naj temeljito proučimo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne zdravstvene skupnosti. Družabno srečanje in piknik na Boču Po končani slavnostni seji so vsi navzoči ostali na prijateljskem družabnem srečanju v prostorih delavske restavracije, še prej pa so bili za nasled- nji dan vsi povabljeni na steklarski piknik na Boč, ki ga je organiziral sindikat steklarne. Na družabnem srečanju so bili spet skupaj nekdanji sodelavci, ki so že upokojeni, si izmenjali mnogo zanimivega ob obujanju spominov, se zanimali za gospodarski položaj steklarne in razpravljali o steklarstvu in o steklarskih poklicih, ki so sicer težki, a zanimivi. Naslednjega dne, v soboto, 13. septembra, je bil na Boču piknik, ki je imel letos bogatejšo vsebino. Naša godba na pihala se je predstavila s svojim programom, za vse udeležence pa so bile pripravljene različne vrste športnih tekmovanj: mali nogomet, v katerem so tekmovali člani temeljnih organizacij med seboj; kros na tisoč metrov za "moške in ženske v dveh starostnih, kategorijah; metanje pikada v tarčo, ki je bilo tudi zelo zanimivo; najzanimivejše pa je bilo vsekakor vlečenje vrvi, v katerem so se pomerila med seboj moštva temeljnih organizacij. Ob napornem športnem udejstvovanju je bilo odlično poskrbljeno tudi za Prvi steklarji in steklobrusilci v Rogaški Slatini Naši pionirji steklarstva Sredi januarja leta 1927 je začela obratovati današnja steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Ob trideseti obletnici njenega upravljanja po njenih steklarjih je prav, da se spomnimo tudi njenih pionirjev - pionirjev steklarstva v Rogaški Slatini! Njeni prvi delavci so bili mojstri iz Zagorja ob Savi: Jakob Ernejc, Franc Jugovar, Anton Pok, Franc Pok, AvgustSiter, Urh Siter, Benedikt Weber, Vinko Weber in Engelbert Weinberger, iz Hrastnika Vencelj Šaly in iz tujine Karl Denk, Iztolc in Linke. Steklarskipomočniki so bili vsi iz Zagorja ob Savi, in sicer: Jože Ašman, Karl Uk, Norbert Uk, Beno Jugovar, Ivan Laneger, Franc Lipovšek, Ivan Matko in Jože Siter. Prvi steklobrusilci so bili: bratje Drimel, Jakob, Jože in Vinko Karat, Ignac Otmar in Franc Slainšek. Prva modelarja sta bila Franc Lipovšek in Franc Peršič iz Zagorja ob Savi, topilničar je bil Brajer iz Hrastnika. Prvi vršilec dolžnosti upravitelja steklarne je bil Engelbert Mecilošek, ki je vodil steklarno v Zagorju ob Savi in prihajal vsak teden za kakšen dan v Rogaško Slatino in dajal navodila svojemu sinu Vojku, ki je bil prvi obratovodja steklarne v Rogaški Slatini. Svinčeni kristal je začela steklarna v Rogaški Slatini proizvajati v letu 1937-1938, prvi mojster je bil Ivan Laneger, njegov pomočnik pa je bil Štefan Bračun. Kristalni izdelki so bili za tiste čase zelo lepi. Po letu 1937 ni bilo v rogaški steklarni nobenega tujega steklarja več! BENO JUGOVAR jedačo in pijačo. Če kdo od vsega opisanega še ni bil dovolj utrujen, pa je lahko pokazal še svoje plesne veščine. Razpoloženje je bilo kljub oblačne- mu vremenu enkratno, zato se nekateri udeleženci piknika na koncu kar niso mogli posloviti. In, lahko rečemo, da je bil letošnji piknik na Boču odlič- no pripravljen, da je bila udeležba številna in da je bilo posebej dobro poskrbljeno za prevoze z avtobusi! B. N. Otvoritev Steklarske šole in doma za učepce Končno smo le dočakali Prišel je dan, ki smo ga vsi težko in željno pričakovali 1 Bil je to dan, ko so se svečano odprla vrata naše prenovljene šole. V naših srcih je bilo sämo veselje, saj smo se končno le poslovili od stare šole in še zlasti od starega doma. Vsi učenci namreč vemo, kakšni pogoji za šolanje in bivanje so bili prej, kakšni pa so za to sedaj. Mnoge naše želje so bile prej neuresničljive; zdaj, ko je šola prenovljena, pa jih lahko uresničimo brez težave! V novi šoli imamo odlične pogoje za učenje in naša naloga sedaj je, da se potrudimo in pokažemo hvaležnost vsem, ki so vložili sredstva za obnovitev šole in doma. Hvaležnost pa lahko izkažemo najbolj z marljivim učenjem. Naša družba si namreč želi dobrih delavcev. In dober delavec lahko postaneš le, če si prej dober učenec. Zato mislim, da je naloga vsakogar med nami kar najbolje učiti se ter postati dober delavec, da bi zavestno opravljal svoje naloge v družbi. Tovariš direktor je med govorom na svečani otvoritvi prenovljene šole in prenovljenega doma orisal razvojno pot Steklarske šole in njen pomen za jugoslovansko steklarsko industrijo Direktor naše delovne organizacije Vojo Djinovski je orisal dosedanji razvoj steklarne in nakazal njene razvojne usmeritve foto. D. Stamejčič ter spregovoril tudi o pomenu naše šole v sistemu usmerjenega izobraževanja. Na slovesni otvoritvi smo sodelovali tudi učenci. Pripravili smo kratek kulturni program, s katerim smo želeli popestriti proslavo. In tudi ključe šole ter doma je predstavnik izobraževalne skupnosti izročil nam. Sprejela sem jih v imenu šolske in domske skupnosti! Ko je nastopil trenutek, da se naša šola slovesno odpre, mi je srce začelo tolči, kot še ni tolklo prej. Saj mi je tudi imelo za kaj! Bila sem pred prevzetjem ključev in tem, da se zahvalim zanje v imenu šolske ter domske skupnosti. S skromnimi besedami sem želela izraziti hvaležnost vsem, ki so z denarjem ali drugače pripomogli k prenovitvi šole in doma ter nam s tem omogočili pot v lepši jutri. Generacije pred nami si namreč sploh ne morejo zamisliti, kako sedaj živimo v lepi šoli in v lepem domu in kako je bilo vse to prej...! Skupaj z ostalimi učenci se zato zavedamo, da smo s ključi prevzeli tudi odgovornost za čuvanje lepega objekta tako, kot da bi bil naš pravi dom. Prejšnje - vojne generacije naših ljudi so bile več v gozdu kot v šolah, da bi nam omogočile, kar zdaj uživamo. Zato obljubljamo, da bomo čuvali našo šolo in naš dom bolj kot kdajkoli prej! Prostori so namreč lepi, svetli; v njih se prijetno počutimo. Zato jih moramo temu primerno čuvati in ohraniti, kakršni so sedaj, naslednjim generacijam učencev steklarske šole. Otvoritev šole in doma pa je bila hkrati tudi tovariško srečanje absolventov naše šole. Prišli so mnogi nekdanji učenci, ki so sedaj na odgovornih delovnih mestih v jugoslovanskih steklarnah. Obujali so spomine na dni, ki so jih skupaj preživeli nekdaj v klopeh Steklarske šole v Rogaški Slatini... Veliko jih je bilo, ki že vrsto let niso videli svojih nekdanjih sošolcev. In nekatere generacije so se zbrale s Tudi učenci so na proslavi sodelovali s kulturnim programom - foto C. Lah svojimi nekdanjimi učitelji in vzgojitelji. Obujali so spomine na nekdanje dni, si pripovedovali o svojem sedanjem delu. Poslikali so tudi nekaj filmov za spomin na srečanje. Učenci Steklarske šole smo ponosni, da imamo sedaj lepo urejeno šolo in lep dom ter s tem res dobre pogoje za učenje. Srečni smo, da živimo v domovini, ki tako skrbi za mladi rod! Potrudili se bomo, da uresničimo besede našega velikega prijatelja tovariša Tita: »Deželi, ki ima takšno mladino, se ni treba bati prihodnosti!« Obljubljamo, da se bomo še bolj marljivo učili. Obnovljeno šolo in obnovljeni dom bomo čuvali bolj kot prej in ju nič več uničevali, kot se je to dogajalo dosedaj! SIDONJA OREŠKI III. letnik Steklarske šole Prvi predsednik delavskega sveta Beno Jugovar ob tridesetletnici samoupravljanja Ponosni smo lahko! Že več let smo delali v svobodi in v letu 1950 so bili že ustvarjeni pogoji, da proizvodnjo v rogaški steklarni povečamo... Na koncu petdesetih let je zagorelo še v drugi peči in s tem se je naša proizvodnja podvojila, ko so nove brigade ob prerazporeditvi mojstrov in pomočnikov zasedle nova delovna mesta. Septembra 1950, bilo je šestnajstega, je bila na veliki slovesnosti simbolična predaja ključa predsedniku njenega prvega delavskega sveta. Na proslavi je kolektiv prejel prehodno zastavico zveznega izvršnega sveta in denarno nagrado kot najuspešnejši v steklarski industriji Jugoslavije v letu 1950. Uspehe smo dosegli v proizvodnji, pri udarniškem delu, saj je bilo veliko udarnikov, to je delavcev, ki so največ presegli norme, V političnem delu na terenu, v sindikatu, pri zbiranju ljudskega posojila in pri delu na ekonomiji steklarne v Pristavi. Delavski svet, posebno pa še njegov upravni odbor, sta uspešno reševala različne zadeve, ki so se pojavljale v tovarni. Na sestankih so sodelovali za- stopniki uprave in v skupni razpravi sprejemali ali tudi zavračali različne predloge, ki so bili uvrščeni na dnevne rede. Včasih so bile razprave tudi »vroče«, saj je Boris Kidrič, kadarkoli je obiskal Rogaško Slatino, prišel v steklarno in se pogovarjal z delavci o samoupravljanju, največji pridobitvi naše socialistične revolucije, in o nalogah samoupravljavcev, da čim bolj uresničujejo vse tisto, kar koristi delavskemu razredu in napredku naše socialistične domovine. Delavski svet si je s težavo utiral nova pota pri svojem delovanju. Vsak začetek je namreč težak. Kljub temu pa je kar trideset let dolga doba delavskega samoupravljanja dokazala, da smo dosegli velike uspehe in da je povsod, tudi v steklarni »Boris Kidrič«, delavsko samoupravljanje lepo razvijalo. Povedati je treba še nekaj besed o vodilnih delavcih, ki so tudi veliko prispevali za napredek steklarne. Imeli smo več direktorjev, omenim pa naj le sedanjega, ki je v steklarni že enaintrideset let in ima v steklarski stroki največ izkušenj! Kljub razširjeni samoupravi so imeli in imajo vodilni delavci še vedno veliko odgovornost za razvoj in uspešno poslovanje delovnih organizacij. Zato zaslužijo vsi, še posebej pa diplomirani inženir Vojo Djinovski, priznanje in zahvalo. In posebno priznanje zasluži tudi celotni kolektiv steklarne »Boris Kidrič«, ki nosi vso težo razvoja na svojih ramenih in ki lahko ob svoji tridesetletnici samoupravljanja ponosno kaže dosežene uspehe. Zato je tudi razumljivo, da je steklarna spet v precej ugodnejšem gospodarskem položaju, kot je bila pred leti, in bolj smelo načrtuje svoj razvoj. Ob trideseti obletnici samoupravljanja v rogaški steklarni pa se spominjamo tudi velikega revolucionarja Borisa Kidriča, katerega .ime s ponosom nosi naša delovna organizacija. Tovariš Kidrič je bil odličen partijski organizator in teoretik, ki se nikdar ni skliceval na dogme ampak na lastne marksistične analize razmer. Bilje odličen strateg in vojak, ne le organizator in politični voditelj, ki je zagnano, od prvih partizanskih dni do svojih zadnjih zapiskov v bolniški postelji, bojeval proti vsem pojavom vojvodstva, oblastniške samovolje, birokratizma in tehnokratizma. Kidričevo povojno obdobje, ki se je pretrgalo v aprilu 1953, je bilo najbolj dramatično obdobje naše povojne zgodovine. Naš naj dražji voditelj in učitelj, nesmrtni predsednik Tito, je o Borisu Kidriču zapisal: »V socialističnem razvoju je bil dragocen voditelj, ki je kot poznavalec mnogih zadev, zlasti gospodarskih, ogromno prispeval k nadaljnjemu razvoju socializma. Vsi smo ga poznali kot človeka, ki se je razdajal tudi v svojem povojnem revolucionarnem delovanju... Zame - gotovo pa tako čutite tudi vsi vi - je Kidrič zmeraj nekako navzoč; zmeraj ga vidim živega, kakor da je tu. Tako pa to čutim!« Ponosni smo lahko na velikane naše socialitične revolucije Tita, Kidriča, Kardelja in na vse druge,ki so se borili in ki so padli ali izgoreli za našo veliko skupnost bratskih narodov in narodnosti - samoupravno socialistično Jugoslavijo. Razmišljanje o minulem delu Praksa narekuje popravke! Veliko je dokazov za to, da je nagrajevanje iz naslova tako Imenovanega minulega dela zelo zapletena in težavna naloga. Zato jih ne kaže naštevati. Naša dosedanja praksa pa potrjuje razmišljanja številnih, da je rešitev, kakršna je sedaj pri nas v veljavi, vendarle nesprejemljiva. Prav tako iz več razlogov. In ravno to me je spodbudilo razmišljati o tej zadevi in o tem tudi napisati tale sestavek! Gledano iz mojega zornega kota prihajam vse bolj do prepričanja, da je bila pred dvema letoma sprejeta odločitev na referendumu o ninulem delu prenagljena. Zadoščal nam je le nekajmesečni obračun, pa smo že bili pripravljeni trditi, da nihče ne bo prikrajšan. A, žal je tako, dveletne izkušnje govorijo drugače! V čem vidim našo, po moji presoji zmotno odločitev? Denimo, da imamo pred seboj dva delavca - delavca A in delavca B. Sta lahko iz poljubnega tozda in oddelka. Seveda, če delata po normi. Imeni nista važni, čeprav bi mogel našteti namesto črk A in B kopico imen delavcev, ki jih zvečine tudi poznamo. In, da ne bo nesporazuma, A in B sta lahko delavca ali delavki! Vzemimo sedaj, da sta delavca A in B delala oba 25 let na enakih delih in Direktor Steklarske šole Vlado Tkavc je spregovoril o razvojni poti šole in nakazal, kako naj bi se šola razvijala v naslednjih letih - foto C. Lah opravljala enake naloge. Njun zaslužek je bil tudi enak, ker sta bila enako sposobna in delovna... Pa je šel tako razvoj steklarne svojo pot in naša delavca A in B sta se nekega dne razšla ter sedaj opravljata različna dela in naloge. Delata v različnih oddelkih ali skupinah. Do spremembe del in nalog sta, na primer zaslužila vsak po 5.000 dinarjev čistega osebnega dohodka na mesec. Na teh 5.000 dinarjev sta dobila vsak mesec še po 10 odstotkov ali po 500 dinarjev iz naslova minulega dela, kar pomeni, da sta dobivala osebni doho- Tudi podstrešni poslovni prostori so lahko prijetni. In tak je tudi preurejeni hodnik na podstrešju nekdanje upravne stavbe - foto Z. Novak dek po 5.500 dinarjev... Po tod vse lepo in prav! Toda delovno okolje dopušča in omogoča dosegati različne delovne dosežke, na katere delavec sam v skupinskem delu ne more odločilno vplivati,čeprav njegovega prispevka k doseženim rezultatom ne gre zanikati. Vzemimo sedaj, na primer, da je delavec A odšel s prvotnega dela na delo v skupino, ki dosega normativ s 115 odstotki, in da je delavec B odšel v skupino, ki dosega normativ komaj z 90 odstotki..! V skladu z zakonom o združenem delu bomo vrednotili takšno povprečno doseganje normativov za povsem sprejemljivo in nas preseganje skupine, v kateri dela delavec A, in zaostajanje skupine, v kateri dela delavec B, za normativom, ne bo prav nič vznemirjalo. Vzemimo še svinčnik v roke ter začnimo množiti in seštevati. In za lažje razumevanje samega problema ostanimo pri že omenjemu namišljenemu mesečnemu osebnemu dohodku 5.000 dinarjev delavcev A in B! Preseganje normativa za 15 % navr-že delavcu A k osebnemu dohodku 5.000 dinarjev še 750 dinarjev, kar da osebni dohodek brez minulega dela 5.750 dinarjev, z dodatkom za minulo delo v višini 10 odstotkov od pripadajočega osebnega dohodka, to je 570 dinarjev, se njegov mesečni osebni dohodek poveča na 6.320 dinarjev. Zaostajanje za normativom za 10 % »navrže« delavcu B k njegovemu sicer določenemu osebnemu dohodku zmanjšanje za 500 dinarjev, kar da osebni dohodek brez minulega dela 4.500 dinarjev, z dodatkom za minulo delo v višini 10 odstotkov od pripadajočega osebnega dohodka, to je 450 dinarjev, se njegov mesečni osebni dohodek poveča na 4.950 dinarjev. Očitno je, da je razlika med minulim delom delavca A (570 ^inarjev) in minulim delom delavca B (450 dinarjev) v enem mesecu 120 dinarjev ali v enem letu 1.440 dinarjev. Če pa upoštevamo dejstvo, da so se naši povprečni mesečni dohodki povzpeli že nad 7.000 dinarjev, se opisana razlika zaradi neustreznega načina izračunavanja minulega dela še stopnjuje. To ni posebno težko dokazati! In če upoštevamo še resnico, da večino delavcev z leti, ko se približujejo svoji upokojitvi, vse bolj spremlja pe-šanje njihovih delovnih zmogljivosti, smo na zanesljivi sledi nepravilnosti, ki izvirajo iz sedanjega (ne)vrednote-nja minulega dela. Če k temu dodamo zaradi prizadetosti tistih delavcev, ki bi se uvrstili med delavce tipa B in ki zaradi takšnega načina (nejvrednote-nja minulega dela ostajajo še z manjšo osnovo za izračun svoje pokojnine, pridemo do prepričanja, da so med nami nakateri delavci dolgoročno prikrajšani! Taka trditev velja sedaj za nekatere delavce, ki delajo po normativih, kmalu pa se bo to zgodilo tudi nekaterim delavcem v tistih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb, ki jih sedaj še nagrajujemo samo po njihovi prisotnosti na delu in po številu točk iz kataloga del in nalog! Glede na vse povedano vidim eno izmed možnih rešitev iz zagate v ponovni obravnavi sedanjega načina obračunavanja minulega dela in v grupiranju v skupine, ki pa naj ne bi bile takšne, kakršne smo poznali oziroma jih poznamo pred za sedaj veljavnimi. Vsekakor se zavzemam za spremembo vrednotenja minulega dela, ki naj ne sloni na živem delu! Mislim, da so številni, ki bodo soglašali z menoj, in da so še tudi takšni, ki bodo nasprotnega mnenja! Vesel bom, če se bodo oglasili eni in drugi. Seveda, z namenom, da s skupnimi močmi prispevamo k boljšim rešitvam obravnavanega problema! JOVO TIŠMA V novem skladiščnem šotoru so že razmestili darilno embalažo - foto Z. Novak Sodelujte v javni razpravi! Kakšen delovni koledar za leto 1981? Pred vami je predlog delovnega koledarja steklarne »Boris Kidrič« za leto 1981! Morda se bo komu zdelo, da ga objavljamo prezgodaj. Vendar menimo, da ni tako...! Proučite ta predlog s koledarčkom v roki in predlagajte - skupaj z utemeljitvami - svoje spremembe in dopolnitve! V naslednji izdaji »Steklarja« pa bomo, potem ko bo koledar sprejel delavski svet steklarne, objavili dokončnega! Delovni koledar je osnova za plani- delje, dobimo za leto 1981 313 dni. Če ranje proizvodnje, prodaje in osebnih te dneve pomnožimo s 7 - po zakonu dohodkov. imamo nameč še vedno 42-urni delov- Če od vseh dni v letu odštejemo ne- nik oziroma šest delovnih dni na teden po sedem ur na dan - dobimi sklad 2.191 ur, ki smo jih dolžni delati, oziroma, ki so osnova za obračun osebnih dohodkov. Seveda pa je v teh urah glede na koledar za leto 1981 še 9 prazničnih dni oziroma 63 delovnih ur. Tako odpade od sklada 2.191 delovnih ur na efektivne ali stvarne uporabljive delovne ure 2.128 ur in 63 delovnih ur na praznike! Za leto 1981 predlagamo takle delovni koledar: Meseci Število delovnih dni Število delovnih sobot Datumi delovnih Skupno sobot delovnih dni v mesecih Število prazničnih dni Skupaj delovnih ur Januar 20 1 10/1. 21 2 182 Februar 20 2 7., 14/11 22 - 176 Marec 22 1 14/III. 23 ' - 184 April 21 1+1* 4.,11/IV.* 22+1* 1 183+(7) Maj 20 1 9/V. 21 2 182 Junij 22 1 6/VI. 23 - 184 Julij 22 - 11/VII. 22 2 190 Avgust 21 1 i/vni. 22 - 176 September 22 1 5/IX. 23 - 184 Oktober 22 1 3/X. 23 — 184 November 20 1 7/XI. 21 1 175 December 22 1 5/XII. 23 1 191 Skupaj 254 12+C1) 266 9 2.191 +(7) Opomba *; solidarnostni delovni dan! V- Ena izmed generacij učencev Steklarske šole, ki so se spet zbrali ob pomembnem dogodku za nadaljnji razvoj te naše izobraževalne ustanove - foto C. Lah Morda naj kot zanimivost še navedemo, da bi imeli v letu 1981 naslednje »daljše« praznike: - za Novo leto bi bili prosti štirje dnevi: dva praznika (1. in 2. januar) ter sobota in nedelja (3. in 4. januar); - za praznik dela - 1. maj - bi bili trije prosti dnevi: dva praznika (1. in 2. maj) ter nedelja (3. maj); - za dan republike štirje dnevi: sobota in nedelja (28. in 29. november ter dva praznika (30. november in 1. de- cember). Izplačilo osebnih dohodkov bo vsak petnajsti delovni dan v mesecu, pri čemer se za delovni dan šteje tudi sobota! PLANSKO-ANALITICNI ODDELEK Kako do veljavnega proizvodnega dela? Pisarne so vabljivejše Kulturne kronike so polne zgražanja nad starši, ki pisarno postavljajo pred proizvodno delo, kadar svetujejo otrokom odločitev za poklic. Vendar lahko kaj nltro ugotovimo, da niso glavna krivda starši. Če prebiramo razpise za delovna mesta, je za zaposlitve referentov ali svetovalcev vedno ponudeno še stanovanje, pri zaposlitvi delavcev - proizvajalcev pa nikoli! leta! Enotnost klasifikacije poklicev bomo dosegli šele takrat, ko ljudi ne bomo več delili v dve skupini in sicer na delavce, katerih delo naj vrednotimo po zahtevnosti dela, in na uslužbence, nagrajevane po šolski izobrazbi! IVANČIČA PETRAK Se vedno aktualna karikatura Andreja Novaka, -Delo« Vzrok je torej v družbenem odnosu... Kako naj starši otroku svetujejo slabše, ko pa mu družba ponuja več, če se odloči za svinčnik. Zastavlja se osnovno vprašanje: kako do veljave proizvodnega dela? V reformirani srednji šoli imamo kar precej nazivov za poklice (300 nazivov). Nekateri pravijo, da je razumljivo,, če mladina beži od nekaterih poklicev, saj imajo tako čudna imena, kot so na primer klobasičar, črevar, itn. Vendar ni bistvo v imenu, marveč v našem odnosu do nekaterih del in do njihovega vrednotenja v družbi. Trditev, da je mladina lena in da beži od žuljev in dela ne vzdrži. Za to so dokaz uspešne mladinske delovne akcije. Bistvene spremembe v kvalifikacijski strukturi zaposlenih, npr. v gradbeništvu, metalurgiji, kmetijstvu, bomo dosegli šele takrat, kadar bo nekvalificiran ali kvalificiran delavec boljše nagrajevan, kot je nagrajevan uradnik v upravi iste delovne organizacije, kadar ne bo na zadnjem mestu za stanovanje, kadar bo torej imelo proizvodno delo res takšno veljavo, kakršno mu obetamo že vsa povojna i * I r Preberite tudi naslednje kratke zanimivosti! O proizvodnji, prodaji, bolniških dopustih in V tem sestavku predstavljamo nekaj krajših zanimivosti, ki zaslužijo sicer nadrobnejšo obravnavo in predstavitev, vendar zanje do izida te Izdaje časopisa nismo Imeli več zadosti časa! Količinsko najnižja proizvodnja V avgustu smo zabeležili količinsko naj nižjo proizvodnjo enega meseca, tako v kosih kakor tudi v kilogramih. In to najnižjo v nekaj zadnjih letih! Res pa je, da smo v letošnjem avgustu izrabili že velik del naših letnih dopustov. Prodali za skoraj 26 milijonov dinarjev Vrednost prodaje v letošnjem avgustu je bila 25,992.144 dinarjev. Na domačem trgu šmo prodali za 12,886.357 dinarjev; takšen je bil namreč neto iztržek. Na tujih tržiščih pa smo prodali za 13,105.787 dinarjev ali za 461.208 USA dolarjev. Po remontu peči večji izplen in manjša poraba mazuta Po remontu porablja prva peč med taljenjem steklene mase na uro po 110 kilogramov mazuta, med njenim obratovanjem pa ga porablja po 66 kilogramov na uro. Tako sedaj porabimo za prvo talilno peč tedensko po 1900 kilogramov mazuta manj, kot smo ga po- rabljali pred njenim remontom, čeprav j£ sedaj njena kapaciteta večja za 23% od njene kapacitete pred prenovo. V avgustu povprečno na bolniških dopustih 53 delavcev! V avgustu je bilo v povprečju vsak dan na bolniških dopustih zaradi bolezni do 30 dni in nad 30 dni skupno 53 delavcev ali 4,2 odstotka (če štejemo, da je bilo v steklarni 31. 8. 1261 delavcev!) vseh zaposlenih. V posameznih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb pa je bilo zaradi bolezni odsotnih v letošnjem in lanskem avgustu naslednje število delavcev: tozd Osnovna izdelava 20,5 delavcev ali 16,8 delavcev manj kot v lanskem avgustu; tozd Dodelava 6,2 delavca ali 6,1 delavec manj kot v lanskem avgustu; tozd Kristal 15,1 delavec ali 0,4 delavcev ali 6,4 delavcev manj kot v lanskem avgustu; tozd Servisne dejavnosti 2,6 delavcev ali 1,2 delavca manj kot v lanskem avgustu; delovna skupnost skupnih služb 4,9 delavcev ali 2,5 delavcev manj kot v lanskem avgustu! ■ ■ ■ V komercialnem oddelku imajo polne roke dela Nedvomno imajo sedaj največ dela v komercialnem oddelku, v katerem se vrstijo dan za dnem obiski tujih kupcev. Z njimi se naši sodelavci tega oddelka dogovarjajo o prodaji v prihodnjem letu... Prenekateri takšen obisk se zavleče pozno v noč, a že naslednje jutro čakajo novi kupci... Da bi jih bilo čim več in da bi bili posli kar se da dobri! Sestanek družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja V ponedeljek, 22. septembra, je bil sestanek družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja na katerem smo ocenili osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Vsakemu članu kolektiva po dve znački! Vsak član delovnega kolektiva steklarne prejme dve znački. Ena je namenjena jubileju ob 30. obletnici samoupravljanja v steklarni, druga pa je iz redne serije. Sindikat pripravlja izlete Osnovne organizacije zveze sindikatov v steklarni prirejajo različne izlete in ekskurzije. Tako se bodo delavci iz tozdov Osnovna izdelava in Dodelava podali na Zagrebški velesejem in si s cev. Tozd Servisne dejavnosti pa pripravlja izlet v Ljutomer z okolico. Pohvale vredne prireditve Še nobeno leto doslej niso bile prireditve in kulturni program ob prazniku občine tako pestri in bogati, kot so bili letos! Enkratna je bila osrednja prireditev v Kostrivnici, ko so odprli tudi novo šolo. Tej, res marljivi, po ocenah mnogih najboljši krajevni skupnosti v občini gredo vse pohvale za delovno vnemo in za dosežene uspehe! Sodobna avtomatska zmesama bo zadostita povečanim potrebam po pripravi steklene mase - foto ZT Novak k Začetek šolskega leta 1980-1981 Odločili za kabinetni pouk Minili so poletni meseci. Začel se je september in z njim se je začelo novo šolsko leto tudi na Steklarski šoli. Letos se je pouk na njej začel v novi, adaptirani ali prenovljeni zgradbi. Vsi prostori so lepi, svetli; vsa oprema je nova. Želja nas vseh je, da bi vse tako tudi čim dlje ostalo! Zaradi tega smo razmišljali, kakšne metode dela naj uvedemo, da bi stavbo in opremo ohranili takšni, kot sta. Odločili smo se za kabinetni pouk. To se pravi, da se učenci za vsako razredno uro glede na učni predmet selijo iz razreda v razred. Tako so v razredih le v predavateljevi prisotnosti, s čimer menimo, da jim je onemogočeno uničevanje inventarja. Sorodne predmete se poučuje v istih učilnicah. S tem je vsako učilnico mogoče opremiti s potrebnimi učili in učil ni več treba za vsako uro prenašati iz učilnice v učilnico. Tudi s kadrovsko zasedbo, se pravi s predavateljskim sestavom se letos lahko pohvalimo, saj se je naš kolektiv povečal za dva nova, redno zaposlena predavatelja. Tako je sedaj skoraj ves pouk pokrit, kot se reče, z redno zaposlenimi predavatelji. Nova vzgojiteljica pa je prišla v dom in zamenjala vzgojitelja, zaposlenega samo za določen čas. Sedaj nas je torej več in lažje bomo kos tudi vsemu delu na šoli, več časa pa bo tudi za zunajšolske dejavnosti, za individualno ali posamično delo z učenci in za drugo. Poglejmo še, kakšno je število učencev v posameznih letnikih glede na njihpvo prakso in glede na njihove štipenditorje! Pregleda sta v tabelah 1 in 2! MONIKA GOBEC Tabela 1: Prakso bodo v šolskem letu 1980-1981 učenci opravljali v Steklarski šoli in v steklarni »Boris Kidrič« Letnik Steklar.šola Steklarna »Boris Kidrič« Skupaj Pihalci Brusilci s Pihalci Brusilci I. 9 8 3 14 34 n. 5 9 7 9 30 m. 6 8 6 11 31 Skupaj 20 25 16 34 95 Tabela 2: Učence Steklarske šole štipendirajo v šolskem letu 1980-1981 v posameznih letnikih Steklarska šola, steklarna »Boris Kidrič«, steklarna »Steklo« Slov. Bistrica in Steklarna Hrastnik Letnik Steklarska šola Steklarna »B. Kidrič« »Steklo«- Steklarna Skupaj • Sloven- Hrastnik ska Bistrica Pihalci Brusilci Pihalci Brusilci I. 3 - 3 22 1 5 34 II. 2 2 9 16 1 30 III. 4 8 19 - - 31 Skupaj 9 2 20 57 2 5 95 Predlogi odbora za družbeni standard Komu prosta stanovanja in stanovanjska posojila? Odbor za družbeni standard je pripravil predloge za dodelitev prostih stanovanj in predloge za dodelitev stanovanjskih posojil, o katerih bodo še razpravljali in odločili delavski sveti temeljnih organizacij združenga dela. Za prosta stanovanja je odbor predlagal: Franciju Gobcu naj se dodeli trisobno stanovanje v Ratenski vasi; Stanku Prahu naj se dodeli dvosobno stanovanje Franca Gobca; Luki Djuljdjulaju naj se dodeli dvosobno stanovanje Franca Podhra-škega; Anici Kovač naj se dodeli stanovanje Luke Djuljdjulaja; Rudiju Fenku naj se dodeli stanovanje Jurija Gobca; Bojanu Oberskemu naj se dodeli stanovanje Rudija-Fenka; Marti Natlačen naj se dodeli stanovanje v Steklarski 7; mladi delavci, ki stanujejo v Steklarski 7, naj se preselijo v Halužanovo stanovanje v Ulico talcev 3; Tilči Šipec naj se dodeli sobo v Ulici talcev 5, ker bi z njo pridobila dodatno stanovanjsko površino za svoje stanovanje, ker je ta soba povezana z njenim enosobnim stanovanjem; Dragu Cerkovskemu naj se dodeli stanovanje Franca Bercka v Ratenski vasi. ' Izmed 103 vlog za dodelitev stanovanjskega posojila je odbor predlagal dodeliti določen posojila naslednjim 51 prosilcem: Ivan Boroš 60.000 dinarjev, Alojz Božek 40.000 dinarjev, Anton Bračtm 40.000 dinarjev, Milan Bračun 30.000 dinarjev, Marija Centrih 40.000 dinarjev, Jože Cvetko 50.000 dinarjev, Franc Čepek 40.000 dinarjev, Mirko Ferbišek 50.000 dinarjev, Ana Ferlič 50.000 dinarjev, Anton Gajšek 40.000 dinarjev, Stanko Grahovar 30.000 dinarjev, An- k 4 * ton Halužan 30.000 dinarjev, Vjekoslav Halužan 30.000 dinarjev, Ivan Halužan 40.000 dinarjev, Rudi Horvat 50.000 dinarjev, Marija Humski 30.000 dinarjev, Ferdo Kampuš 60.000 dinarjev, Franc Kidrič 40.000 dinarjev, Drago Kolar 40.000 dinarjev, Anton Koražija 60.000 dinarjev, Alenka Kozlevčar 30.000 dinarjev, Matevž Krivec 50.000 dinarjev, Jože Krošlin 40.000 dinarjev, Milan Krošlin 30.000 dinarjev, Anton Krumpak 20.000 dinarjev, Franc Mikulič 40.000 dinarjev, Drago Mlinar 50.000 dinarjev, Anton Murko 30.000 dinarjev, Albert Osrečki 80.000 dinarjev, Vinko Plavčak 60.000 dinarjev, Angela Podhraški 20.000 dinarjev, Ivan (II) Podhraški 40.000 dinarjev, Ivan (III) Podhraški 30.000 dinarjev, Franc Podhraški 60.000 dinarjev, Zdenka Podko-ritnik 80.000 dinarjev, Franc Polajžar 25.000 dinarjev, Jože Posl 30.000 dinarjev, Vinko Sajko 20.000 dinarjev, Joško Strašek 90.000 dinarjev, Terezija Škorjanc 80.000 dinarjev, Ivanka škra-blin 20.000 dinarjev, Mirko Škrablin 30.000 dinarjev, Vinko Šmit 35.000 dinarjev, Jelka Špoljar 30.000 dinarjev, Josipa Špoljar 20.000 dinarjev, Vlado Štih 30.000 dinarjev, Franc Tramšek 40.000 dinarjev, Sandi Žekar 30.000 dinarjev, Ema Žerak 30.000 dinarjev, Milan Živičnjak 30.000 dinarjev in Slavo Živičnjak 20.000 dinarjev. Kadrovske zanimivosti r Prispevek učenke za naše glasilo Dedinje, Užička 15 v Beogradu Nemo se pomikamo, s pogledi uprtimi v tla; korak za korakom proti Užički ulici številka 15. V srcih nam kljuje pričakovanje, da bomo zopet v Titovi bližini; zopet varni in obenem srečni. Čas neusmiljeno teče... Nihče se tega ne zaveda. Vsakomur misli uhajajo v preteklost. Vsem so pred očmi srečanja z dragim Titom. Tok misli prekine le otožno križanje pisanega pava. Nema povorka se pomika naprej... Branilci svobode - Titovi gardisti - stojijo nemo ob poti. Mogočno drevje pogumno zre prihodnosti v obraz. Mi pa se vsega tega ne zavedamo. Zasliši se žuborenje vode. Vodomet... Vsi se nemo ozremo vanj..., kot da nam je prav on odvzel del nas -Tita. Med obhodom zadnjega Titovega doma se zazremo v sobe, kjer je živel in delal. Naša srca ne vzdrže več... Solze začno polzeti po licih ... Še zadnji pogled in pred nami je sedanjost. Zopet vodomet, ki teče naprej, kot teče naprej življenje! Srca jočejo. Mi pa obljubljamo, da bomo vestni mladinci, vredni imena TITOVA MLADINA!_________________________LIDIJA HRUP j V avgustu 1261 delavcev Konec avgusta je bilo v steklarni zaposlenih 1.261 delavcev in sicer: v tozdu Osnovna izdelava 402, v tozdu Dodelava 159, v tozdu Kristal 327, v tozdu Dekor Kozje 101, v tozdu Servisne dejavnosti 69 , v tozdu »Naše staklo« Beograd 10, v tozdu Delavska restavracija 21 in v delovni skupnosti skupnih služb 172. Prišli V avgustu so prišli v steklarno naslednji delavci: v tozd Osnovna izdelava za krogličarja: Vladimir Krumpak, Jožef Palatinuš in Mijo Vrhovski ter za odnašalce: Marjan Kovačec, Vili Križanec, Josip Kučiš, Anton Kunstek, Stanko Majcenič, Ema Nežmah, Josip Solman, Martin Solman, Ivan Špoljar in Siniša Zafirovski; v tozd Dodelava za brisalki stekla: Marta Turner in Ivanka Zajec; v tozd Kristal za steklo-brusilce: Josipa Bukovšek, Milica Hr-ženjak, Marta Jutriša, Darinka Krklec, Ivica Kučiš, Marija Pleteš, Metka Potočnik, Bernarda Škrabi in Vesna Tkalec ter za transportnega delavca v kemični polirnici Marjan Polajžer; v tozd Dekor Kozje za steklobrusilce: Marija Barič, Bariča Krušlin, Ana Pavič, Marica Sambol, Nevenka Vešligaj, Dragica Viderščak in Dragica Vrhovski; v tozd Delavska restavracija za določen čas kuharici Vlasta Majcenič in Valerija Štrimpf; v delovno skupnost skupnih služb pripravnici Milena . ŠtrUklec za določen čas in Dragica Vinkler, za referentko za kadre Zdenka. Siter in za pomočnika skladiščnika gotovih izdelkov Matija Kozlevčar zaradi poklicne rehabilitacije. V^em novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšli V avgustu so odšli iz steklarne naslednji delavci: iz tozda Osnovna izdelava Josip Cerovski, ki je umrl, Qua-mil Kahashi in Josip Mikša po odpovedi ter Jože Polajžer in Željko Rebič zaradi izključitve; iz tozda Dodelava brusilec III v grobi brusilnici Muha-med Krasniči zaradi izključitve; iz toz- da Kristal nevtralizator Franc Stojn-šek uaradi kazni; iz tozda Dekor Kozje steklobrusilka Milica Hrženjak zaradi premestitve v tozd Kristal; iz delovne skupnosti skupnih služb vodja kadrovskega oddelka Franc Komerički zaradi upokojitve in skladiščni delavec Franc Colnerič zaradi invalidske upokojitve. / Poročile so se V avgustu so se poročile: Anica Čepin - poročena SIMUNIČ, Ana Gra-decki - poročena KOVAČ, Ana Lampret - poročena KOREZ, Marija Lesjak - poročena VOZLIČ, Božica Mikša - poročena LUGARIČ, Branka Mužič - poročena ESIH, Zdenka Polajžer -poročena KOVAČIČ in Marica Puta-nec - poročena ŠOLMAN. Vse novoporočenkam želimo mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodili so se V avgustu so se rodili: Sandra Cesa-rec - hči Branka, Polpnca Čonžek - hči Vlada, Simona Ferlič - hči Edija, Tatjana Fišer - hči Marije, Vladka Gorišek r - hči Vlada, Zoran Gorišek - sin Antona, Anita Jug - hči Cecilije, Darja Juhart - hči Alojza, Damjan Kamenšek -sin Ivana, Nataša Kralj - hči Vere, Mirko Lampret - sin Herberta, Sonja Pe- Invalidsko upokojena Franc Colnarič Upokojeni sodelavec Franc Colnarič izhaja iz revne družine, v kateri je bilo pet otrok. Rodil se je 15. januarja 1924 v Stojnem selu. Njegova mladost je bila težka_ Po osvoboditvi se je Franc zaposlil v steklarni kot stražar pomožne milice, po njeni razpustitvi pa je bil nosač vode pri pečeh in pozneje, do odsluženja vojaškega roka, transportni delavec. Leta 1949, ko seje vrnil od vojakov, se je zaposlil v zmesarni kot pripravljalec zmesi in bil potem vlagalec zmesi. Mnogo let je delal tudi kot kurjač plinskega generatorja in opravljal to delo, dokler smo take naprave uporabljali. Zadnji dve leti je bil Franc skladiščni delavec. Opravljal je različna dela, ki jih skladiščna služba zahteva. Naš sodelavec je bil marljiv in vesten delavec, dober sotovariš in priljubljen med sodelavci. Njegova težka mladost in težko povojno življenje pa mu nista omogočila, da bi delal do svoje redne upokojitve. Zaradi premnogih bolezni, ki ga tarejo, se je predčasno upokojil, čeprav pravi Franc, da bi še rad delal, saj mu delo nikdar ni povzročalo težav. Dragi Franc, želimo ti še mnogo let srečnega uživanja zaslužene pokojnine in te vsi iskreno pozdravljamo! SODELAVCI Vas zanima? terski - hči Dušana, Andrej Prah - sin Franca, Anica Škorc - hči Antona, Marta Šmid - hči Vladka, Sandi Umek - sin Angele in Peter Žerak - sin Franca. Ivan Sajko Naš dolgoletni sodelavec Ivan Sajko se je invalidsko upokojil. Rodil se je 27. decembra v Tržišču pri Rogaški Slatini. Izhaja iz kmečke družine in še sedaj živi na svoji domačiji. Leta 1959 seje zaposlil v steklarni, dve leti pozneje pa seje zaposlil v Steklarski šoli. Potem je delal v gradbenem podjetju, od leta 1960 do upokojitve pa je bil najprej vlagalec zmesi in potem šamoter. Naš Ivan je bil tudi član našega pro- Tudi Franc Colnarič se je invalidsko upokojil Staršem iskreno čestitamo, novorojenčkom pa želimo mnogo sreče in zdravja! Uredila CECILIJA IRŠIČ stovoljnega gasilskega društva, v katerem dela že od leta 1963 in v katerem namerava sodelovati tudi sedaj, če mu bo to le zdravje dovoljevalo. Ivan Sajko je dober sotovariš in dober delavec, zato mu njegovi sodelavci in vsi člani kolektiva želimo zdravja in še veliko let uživanja zaslužene pokojnine. Obenem pa izrabljamo priložnost, da ti, dragi sodelavec, v imenu vseh izrečemo pozdrav! SODELAVCI Ivan Sajko, invalidsko upokojeni sodelavec Kako sem prišel v Steklarsko šolo Že v prvi polovici osmega razreda osnovne šole smo razmišljali o svojem poklicu. Takrat sem mislil, da bi se šel učit za tesarja... Potem se je pouk iztekel, končal sem osnovno šolo in še vedno sem mislil na tesarski poklic. Toda že prve dni počitnic sem nekje prebral, da potrebujejo delavce, role-tarje in parketarje. Potem sem ves mesec mislil na ta dva poklica. Počitnice so se že bližale koncu in še vedno sem mislil, da bom šel v Maribor v lesno šolo za parketarja. Iskal sem naslov mariborske šole in na srečo naletel na naslov Steklarne Hrastnik. Dva dni za tem sem se trdno odločil, da grem v Hrastnik. Tam mi je šef Alojz Janežič povedal, da se bom šel učit v Rogaško Slatino. Takoj sem privolil. In 1. septembra letos me je tovariš Janežič pripeljal v Rogaško Slatino. Šola mi je na zunaj zelo všeč. Nisem pa vedel, kako bo potekal pouk. Nisem mislil, da moraš zjutraj najprej štiri ure praktično delati, nato pa še od dveh naprej imeti pouk...! Že prve dni sem hotel šolo pustiti in se zaposliti. Tretji dan sem telefoniral šefu v Hrastnik, da bom šolo pustil in odšel delat. Šef pa se s tem ni strinjal in mi dejal: »Če se ne boš učil, pojdi, kamor hočeš, kajti tu potem ni dela zate!« Pa mi ni preostalo nič drugega, kakor da sem se učil in da sem ostal v šoli. Kmalu sem spoznal, da v šoli le ni tako slabo, kot sem mislil v začetku. Začel sem spoznavati fante in dekleta in kar hitro opazil, da so dobri učenci. Na praksi imam zelo dobrega učitelja, ki me še nekako posebej razume. Vsaj jaz tako mislim. Sedaj sem že dva tedna v šoli in ni mi žal, da sem ostal. Mislim, da bo kar šlo, če se bom potrudil. Le nekaj mi ni všeč v šoli. To pa je, da moramo vsak večer gledati televizijski dnevnik. Drugo pa, mislim, da je kar dobro! Upam, da se bom lahko čez tri leta zahvalil učiteljem, ki so me učili in ki me še bodo učili in Steklarni Hrastnik, ki me je dala v šolo!? FRANC EKART, 1. b. STEKLARSKA ŠOLA Obiskali so nas mladi iz Arilja Spontana zelja po ponovnem srečanju Že naši očetje in naše matere so gojili prijateljske vezi z vsemi narodi in narodnostmi, ki živijo v socialistični federativni Jugoslaviji. Te vezi so poglabljali s skupnimi delovnimi akcijami, ko so po zmagi narodnoosvobodilne vojske nad okupatorji združno gradili novo Jugoslavijo. Kovali so bratstvo in enotnost. In to se sedaj prenaša iz roda v rod. Obiskovali so se, sodelovali na kulturnem, športnem, gospodarskem področju; porajali so se skupni uspehi in dosežki. Tudi naša občina je pobratena in to z občino Arilje, ki leži v bližini Titovih Užic in ki ima kakšnih dvajset tisoč prebivalcev. Ta občina je dala med narodnoosvobodilnim bojem kar sedemsto borcev. Sedaj je to razvita občina z močno razvito kovinsko in tekstilno industrijo. Pretekli mesec smo mladinci naše občine obiskali vrstnike v Arilju. Prisrčno so nas sprejeli, nam razkazali mesto, obiskali smo njihove delovne organizacije in spoznali njihove običaje. Med bivanjem v Arilju smo si ogledali tudi spomenik na Kadinjači in muzej v Titovih Užicah. Časa, ki smo ga prebili med pobratenimi občani Arilja, se bomo še dolgo spominjali, saj smo bili povsod zares dobrodošli. Ob slovesu smo se domenili za snidenje z mladimi iz Arilja v naši občini. Obljubo so izpolnili in nam prišli v goste. Ob praznovanju občinskega praznika so s svojo prisot- nostjo na proslavi v Kostrivnici obogatili celotno prireditev. Mladi iz Arilja so med bivanjem pri nas obiskali tudi našo steklarno. Z izrednim zanimanjem so si ogledali naše obrate, spoznali proizvodni postopek, ostali pri nas na kosilu, po katerem smo se razvneli v prijetnem pogovoru, izmenjavali izkušnje iz mlar dinskega delovanja, porajala so se nova prijateljstva in kar spontano se je pokazala želja po vnovičnem srečanju. Upamo, da ne bo ostalo le pri željah in da se bomo mladi Rogaške Slatine in Arilja še srečali, poglabljali prijateljstvo in s tem še naprej krepili bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi! B. F. Izbrali smo za vas iz tovarniškega glasila »Steklo« Zaječar Izpolnjuje se načrt: dva tisoč brusilcev Z dograditvijo proizvodnih zmogljivosti za dodelavo - brušenje v Zaječaru, Kladovu, Sokobanji, Kutini in Preševu je »Fabrika stakla Zaječar« uspešno izpeljala vzporedno sestavino svojega splošnega razvojnega programa, s katero naj bi ob visoki avtomatiziranih zmogljivostih za oblikovanje in proizvodnjo kristalnih izdelkov razvila tudi moderne dislocirane ali geografsko izločene kapacitete za dodelavo kristala. S tem se zelo uspešno uresničuje načrt o usposobitvi dva tisoč brusilcev! Ko je začela v uresničevanju seda- ta Fabrika stakla Zaječar z ekspanzijo njega srednjeročnega razvojnega načr- ali širjenjem proizvodnje kristala na industrijski način ob uporabi najsodobnejše tehnologije, je vzporedno tudi začela razvijati svoje kapacitete za dodelavo. Pri tem je obveljala usmeritev, po kateri so začeli te nove zmogljivosti graditi zunaj Zaječarja in sicer iz več razlogov. Predvsem zaradi gospodarskega in tudi družbenega! Pred začetkom proizvodnje svinčenega kristala, to je do leta 1974, so imeli V Zaječarju le eno brusno vrete- / no z dvema brusilcema. Skupaj s prvimi zmogljivostmi za oblikovanje in proizvodnjo svinčevega kristala pa so v Zaječarju zgradili tudi prve obrate za dodelavo s tridesetimi brusilnimi vreteni, na katerih se je izučilo za delo 60 brusilcev. Razvoj osnovne proizvodnje v Zaječarju, ki je bila že v začetku izvozno naravnana in z vsemi značilnostmi ve-likoserijske industrijske proizvodnje, je zahteval vzporedno gradnjo dodelavnih kapacitet. Zato bo v naslednjem letu imela Fabrika stakla Zaječar 1500 brusilcev in skupaj dva tisoč delavcev v dodelavnih oddelkih, upoštevajoč pri tem tudi delavce drugih tehnoloških faz v celotni dodelavi kristala. V glavnem so vse tovarne za dodelavo kristala dislocirane ali zunaj Zaječar j a. To ne brez razlogov! V bistvu imajo namreč te tovarne ne samo proizvodno funkcijo v smislu zaokroževanja tehnoloških postopkov za dodelavo kristala, ampak imajo tudi tržno funkcijo. To zato, ker imajo ustrezne skladiščne prostore, iz katerih je mogoče blago pošiljati najbližjim tržnim posrednikom. Vse dodelavne tovarne zaslužijo v pravem smislu besede ta naziv. V vseh tozdih je tehnološki postopek dodelo-vanja kristala popolnoma zaokrožen, vključno s kislinskim poliranjem in finalnim ali končnim pakiranjem izdelkov. S proizvodnimi zmogljivostmi osnovne izdelave v Zaječarju, kjer proizvode oblikujejo, in z vsemi dodelavnimi izdelki je zaječarska tovarna stekla postala močan proizvodni potencial in prerašča v velik tovrsten kombinat! Zgraditev dislociranih dodelavnih kapacitet v omenjenih krajih Kladovo, Kutina in Preševo - in še v nekaterih drugih, kjer tudi nameravajo postaviti take obrate - ima poleg gospodarskega še širši družbeni pomen. Se zlasti, če vemo, da so to gospodarsko nerazvite občine! R. T. Brigadirkino razmišljanje Mi gradimo avtocesto -avtocesta gradi nas! Delovne akcije, brigadirsko življenje in življenje v mladinskih naseljih so se potrdile kot nezamenjljive oblike združevanja ljudi. Pomenijo utrjevanje bratstva in enotnosti, razvijanje delovnih navad, krepitev in razvijanje zavesti. Zato je cilj vsake delovne akcije poleg določene družbene koristi v gmotnem smislu tudi tovarištvo, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, solidarnost, kolektivni duh in... Še bi lahko naštevala! Najprej bi rada omenila, da smo tudi steklarji letos sodelovali na delovni akciji, ki nosi najlepše ime »Autoput bratstva i jedinstva - Avtocesta bratstva in enotnosti« in sicer na njenem odsčku Beograd-Niš. Naselje smo imeli v Paračinu. Brigado STEKLARJI YU je sestavljalo devet steklarn in' sicer iz Skopja, Prokupja, Paračina, Zaječarja. Pančeva, Pule, Lipika, Straže, Hrastnika in Rogaške Slatine. Mislim, da že sama imena povedo mnogo. Povedo, kaj pomeni posebno za nas, steklarje, da se med seboj poznamo, sodelujemo in izmenjujemo delovne izkušnje s svojimi vrstniki iz vse domovine. Povedati moram tudi to, da je brigada dosegla najboljše uspehe na delovnem področju, v interesnih dejavnostih pa smo malo zaostajali. Akcijo si moramo sami narediti, sicer so zastonj krvavi žulji na rokah in ves znoj, ki smo ga prelili! V našem naselju je bilo zraven nas še sedem drugih brigad, iz vsake republike in sicer iz Titovega Velesa, Niša, Fojnice, Ozalja, Ljubljane, Tivta in Lendave. Vseh osem brigad se nas je po prvi dekadi združilo v eno samo bratsko brigado, ki se je imenovala »Vsi smo Tito«. V naselju nas je obiskalo mnogo tujih delegacij. Nihče ni mogel verjeti, / da je Tito vzgojil takšno mladino, ki se sama prostovoljno vključuje in pomaga pri gradnji svoje domovine, da ohranja in neguje tradicije naših staršev. Nikoli ne pozabiš stiskov rok, potoka solza; pozdravi iz vse Jugoslavije te nenehno znova spominjajo. Akcijo lahko definiraš na sto načinov in še vedno je premalo. To je ljubezen, tovarištvo, solidarnost, narodna zavest, razvijanje samoupravne zavesti. To je Titova pot! ZVEZDANA »Kako izboljšati delovne razmere pri pečeh?« je vprašanje, ki je zadnje čase vse bolj v ospredju naših razpravljanj.. . Prešernova družba priporoča Branje za vsakogar in to poceni Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Borsetova 27, priporoča iz svojega programa pet knjig »Redne knjižne zbirke« za 240 dinarjev in šest knjig »Ljudske knjige«, to je zbirke romanov iz svetovne, za 440 dinarjev. Nekatere knjige so že izšle, »Redna knjižna zbirka« bo izšla konec novembra, knjige zbirke »Ljudska knjiga« pa bodo izšle - štiri so že - do konca tega leta. Letošnjo zbirko petih knjig, vezanih v celo platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom in tiskano na brezlesnem papirju, dobite za vsega 240 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic, se lahko odločite za broširane knjige, ki imajo večbarvne plastificirane platnice. S tem strošek za nakup knjig še zmanjšate, saj zbirka petih knjig v takšni vezavi stane le 190 dinarjev. Takšne cene omogoča le Prešernova družba, ob visokih nakladah in s finančno pomočjo širše skupnosti. Zajeten snopič dobrega družinskega branja bo letos vseboval: 1. Prešernov koledar za leto 1981 z vsakomur dobrodošlim koledarskim delom, opremljenim z barvnimi reprodukcijami slik Ivane Kobilce. Poleg tega bodo v knjigi, ki bo velikega formata in ki bo obsegala približno 200 strani, zanimivi zgodovinski, zunanjepolitični in drugi članki, pa pesmi in krajša proza vidnih slovenskih pisateljev, vrsta drobnih informacij in še marsikaj zanimivega, vse mikavno ilu- strirano in res primerno branje za vse leto. 2. Slovenske otroške pesmi z naslovom NAJ MI SIJE SONČECE, NAJ MI POJE SRČECE bo knjiga tistih ljudskih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust. Izbral jih je Janez Menart, ilustrirala pa jih je Marlenka Stupica. 3. Delovni dan sestre Marje je nadvse prodorna, odkrita pripoved, ki jo je za Prešernovo družbo napisal Anton Ingolič, govori pa o življenju medicinske sestre in njenem srečevanju s problemi sodobnega mestnega življenja. 4. Velika zmeda srbskega avtorja Stevana Jakovljeviča je kronistično natančno, zanimivo delo, ki obravnava razpad kraljevine Jugoslavije, razpad, ki je bil tako tragičen za naše ljudstvo. Knjiga je večjega formata. 5. Zdravje v družini je naslov poljudno pisane knjige prof. dr. Mihe Likarja, knjige, ki prinaša dobrodošle nasvete za vsakogar, od otrok' do starej- ših ljudi. Knjiga je ilustrirana. V zbirki romanov iz svetovne književnosti »Ljudska knjiga« bo šest poceni v celo platno vezanih knjig, velikosti 17x11,5 cm, z večbarvnimi ovitki, tiskanih na brezlesnem papirju in v obsegu 1600 strani. Te knjige so: 1. Obsedno stanje, rom&n Richarda Rive iz življenja temnopoltih junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti sedaj, ko je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti. 2. Tesno domovanje W. Somersetu Maughamu lastno mojstrsko opisana doživetja značilnih maughamovskih junakov sredi eksotičnega sveta juž-noazijskih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivih spoznanj. 3. Pajek, roman Henrija Troyata, napisan z izredno umetniško močjo o mladem Gerardu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodnost takšnih skritih nagnjenj v nas samih. Avtor tudi pri nas poznanih biografij o Puškinu, Lermontovu in Tolstoju je prejel za ta svoj roman francosko priznanje Prix Goncourt. 4. Bogovi se bodo vrnili, pripoved Carla Sgorlona o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-letnem potepuškem življenju spoznava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene, domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgubilo v tisočletnem mlinu časa. 5. Jokohama, duhovito in živahno, odkrito napisan prikaz Josefa Hena o sedanjem življenju na Poljskem, kakor ga spoznava mlada Američanka, ki poskuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko. 6. Mačja zibka, napol utopičen in napol znanstveno fantastičen roman Kurta Vonneguta mlajšega, eno med najmočnejšimi deli novega humanizma in najboljše delo avtorja knjige »Klavnica 5«, knjige »Zajtrka prvakov« in mnogih drugih, tudi nam že poznanih pripovedi. Obe letošnji zbirki Prešernov družbe lahko naročite kar pri nas, v steklarni in to pri poverjeniku Voju Obradoviču, delovodji v tozdu Dodelava! UREDNIŠTVO Odkar imamo novo kislinsko polirnico, je delo v njej neprimerno lažje in zdravju manj škodljivo, kot je bilo v prejšnji! - foto Z. Novak Za razvedrilo Nagradna križanka št. 76 Med reševalce nagradne križanke št. 76 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev, in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno izpolnjeno oziroma rešeno križanko! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Na pisemsko ovojnico ne pozabite pripisati ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 76. Pri žrebanju rešitev bomo upoštevali le pravilne in ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis »Steklar« do vključno 15. oktobra letos! Za nagradno križanko št. 75 je žreb namenil prvo nagrado 70 dinarjev Leopoldu Ogrizku, drugo nagrado 50 dinarjev Mili Mašera in tretjo nagrado 30 dinarjev Barbari Cikanek. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 75 - vodoravno: gravura, sinoda, reverz, maneken, Ukana, centrala, ššla, Taddeo, era, servis, pat, cd, karte, pire, Allied Stores, pulover, ranina, klepar, Stritar. UREDNIŠTVO MMS- /CO ftesTo (STEJC- /AA/J/f) oao- ROŽE/J Paza//* m/a/č&u. //7Pa/O-Ma/ po /f v/U/ RAAa/C. S//RAR Cc/Aube) &REZ- A///O//OI. P/JACA s/o/. /6AA/EC (soriAfy SA/IO- ■S/Asr/r ZV SOG/AS- A//R PO/f/ER S TER/A A &/3a\Z/V4 PASTI/A/A 24^ Z4C/Z/30 &#Jr/ AO<3 VO/jje i/Rs/e/ PSSV/R EI/AbA PAAJ/EA /JATA/J PAVA CRRA /CA/ VA Joda JtVOPEC l/spjad- JA/ec A/A JEVA Pc/AA JAPOV. OA/AČ//0 gorska C JE P— //CA PA/JO- CE/v/ß foto— A PA A Ar Pospop Sol/ ÖOAOVE ZEsrO &Aajja /ujca ros K po/z/stta ŽEsJS/C/ rar/p PO/JE- bE/SßA TU/TOßA MERDA//-J/ SMUČ. SRAKA -/ec iMAtSŽ RoroJ