Šolsko obzorje. UČiteljski zbor V Zagrebll. Učitelji zagrebških tieh glavnih ekol prosili so početkoni t. 1. deželno vlado, naj jim dozvoli sklicafi v Zagreb gprvo obeo skupsčino brvatskih učiteljev, apojeno z raza(avo učil in z razpravo občih pedagogiskih vprasanj". Vlada je, uslisavši proenjo, dozvoljo podelila, ter ob enim obečala, da hoče to podvzetje tudi raaterijalno podpirati. Vsled te vladne dozvolje je učiteljski odbor, ki je izvedenje tega povzetja v roke vzel, dne 25. fcbruarja na vse učitelje in učiteljice na wHrvatekem, Slavonskem, v vojnej krajiui in v Dalmaciji" povabilo razposlal, naj piidejo 23., 24. in 35. avgusla na učiteljski zbor v Zagreb. V tera povabilu stoji na dalje: ,,pa ludi vas učitelje aosodnih nam, in vseh drngih dežel, ki gojite siinpatije za naš naiod in za njcgov naprcdek, vas, ki delale Ka ravno tistem polji naroducga izobraževanja in z njinii za izobraževanje celega človeštva, — vas vee vabirao in kličemo na prvi občni hrvatski učiteljski zbor, da nam tudi vi svetnjete in pomorete v tem svetem podvzetji". — Ta proglaa se je prestavil na slovenski, čeeki, uemški, italijauski in francoski jczik, ter se tudi v eolskih časopisih tch narodov razglaail. Učiteljski odbor, ki ima, in ravna celo stvar v rokah, raZi1e''l se Je na četiri podododbore: 1. na centialni odbor, ki ima pripraviti gradiviJ za razprave, — uatanoviti opravilen red, — voditi denarne poslove, — skrbeti za etrokovnjaški presod razatavljenih učil — in po koučaneni zboru izdelati poročilo o njem; 2. na pododbor za razatavo učil, ki inia prevzemati prihajajoče in razatavili ee imajoča učila, — nadalje sestaviti raztavni katalog, tcr pripraviti lotrijo tiafih razstavljenih ncil, ktera bo glavni odbor v to inie od dotičnih razstavljalcev nakupil; 3. na pododbor, ki ima ekrbeU za sloveanosti in zunajni li.šp učiteljskega zbora, namreč pa za prostor za skupščino in za razstavo, za odlikovanja najbnljih razstavljenih učil, za sijajne glediščne predstave, za izlete v bližnjo okolico, in kar že vse pod slovesoosti spada; in 4. na stavbeni pododbor, ki ima akrbeti za znižano voznino na železnicah in parobrodih za obiekovalce učiteljakega zbora, ki ima nadalje pribajajoče pričakovati, jih v imeui glavnega odbora pozdraviti, kolikor mogoče, brezplačno stanovanje za nje oskeibeli, in imenik vseh skupščinarjev seataviti. Za proglaaivanje zborov. zadev izdava ge poseben ,,Vie8<nik" kot priloga k šolskemu listu ,,Napredak". Vieatnika je do sedaj ze osem številk izšlo. i Glede razprav je ustanovljeno, da se v skupščini ne bodo razpravljala specijalna vprašanja, ampak da se imajo samo glaviia načela ustanovljati, ktera se opirajo na izknanjo in na znanost. Razstavne stvaii mora razstavijalec na 8voje stroške (po zuiženej ceni) v Zagreb poalati, vrnile se mu pa bodo frankovane. Za stvari pa, ki se bodo izrečno samo na ogled postavile, prevzel jc glavni odbor vožne stroške za sim in nazaj. Razstavljene stvarf bodo po sledečem osiiutku razredene: I. razred: zabavne stvari, 8 podiazredi: 1. učila, 2. sprave, 3. gradivo, in 4. strogo zabavne stvari. Pod ta razred spadajo vse otročje igre, igračne narodne pesini in pripovedke, ki se bodo v posebni knjižici izdale. Učitelji so še posebe pozvani, da to narodno blago kolikor mogoče v večej ruriožini nabero, zarad tega se je za predmct še poseben odbor sestavil. II. razied: hrvatske in srbske školske knjige s petimi podrazredi: 1. abecedniki in počelnice; 2. čitanke iu druge šolske knjige ljudekih akol; 3. vae v nižjih realkah in mestnih šolah rabljene šolske kojige; 4. knjige, ki se rabijo zduj, in ki so se rabile nekdaj v prcperandijah in 6. vee veronaukovne knjige od najstaiejših čaaov do danes. III. razred: učna medstva s sledeeirui desetimi podrazredi: 1. slike za nazorno podučevanje; 2. razue prii-odopisne iu tehnologične zbirke; 3. siloslovne in ločbene (kemične) sprave; 4. zemljevidi, globusi itd.; 5. čitala in računila; 6. kraaopisne sprave, pisanke, predpisi in razne šolake pločice; 7. riaarska oprava, obrazci, slikarenja in kipotvorine; 8. učila, sprave in etrojevi za ženska dela; 9. učila za cerkveno in šolsko pevanje in za glasbo; in 10. modeli solskega pohišja. IV. razred: dela akolske mladeži s slcdct-imi (renii podrazredi: 1. krasopisi, sestavoalovne in računske vaje, risarije Ijudskih in mestnih škol, 2. modeli gospodarske sprave; in 3. ročaa dela ženske školske mladeži. V. razred: hrvatski in grbski spisi za mladež in za učiteljstvo s sledečimi tremi podrazredi: apisi za mladež pobožnega, podučnega in zabavnega zadižaja; 2. pedagogična, didaklična in metodična dela; in 3. rokopisna dela namenjena ali niladeži, ali učiteljem Ijudskih škol. VI. razred: pedagogiško-didaktični spisi drugih narodov s sledečirai t-etirimi podrazredi: 1. pedagogiška, didaktična in metodična dela; 2. pedagogični časopisi; 3. školake knjige, znamenitejši spisi in časopisi za mladež; in 4. popularno znanstvena dela za izobraženje učiteljev ljadskih skol. Stvari bodo v prostorih zagrebške velike realke razstavljene. Deželna vlada je, zvesta avojemu obečanju, stavila centralnerau odboru svoto 2000 gold. na razpolaganje. Nadalje so do 15. julija daiovali: grad Zagreb 5000 gold. Križevci 300 gold. in Osek 100 gold., sicer ee pa še od več drugih mest podpore za gotovo pričakujejo. Puvsod po Hrvafskem, Slavonskem in Dalmatinekem so se ustanovili učiteljaki odbori, ki centralni odbor v Zagrebu na vse moči podpirajo. ToIike vnelnosii centralni odbor aam ni pričakoval! Srbski časopiai v kneževini 80 z največim aočutjem pozdravili prihodni hrvatski učiteljski zbor. Srbski miniBter nauka Matič je naznanil centialnemu odboru, da je vsein srbskim učiteljem dopust in dozvoljo podelil, da se moiejo, kdor hoče, učiteljskega zbora v Zagrebu vdeležiti, ter da bo na razstavo učil poslal vae knjige in vsa učevna sredatva srednjih in Ijudakih škol, ki so v kneževini uvedena. Za razstavo žeiiHkih ročnih izdelkov ustanovil se je posebcn odbor zagrebških učiteljic. Iz Slovenije so do 15. julija sledeče prijave na razstavni odbor prišle: I. Petar Cebin, učitelj v Kranji: Gibivo abecedo in praktični računar za otroke. 2. Slovenska Matica v Ljubljani: Zgodovino slovenskega naroda; Vojvodina Kranjska; Vojvodina Koroška; Narodne koledarje in letopise za 1867, 1868, 18fi9 in 1870; Štirje letni čaai; Rudinoslovje; Olikani Slovenec; Slovenski Stajer I. in III.; Schoedler, knjiga prirode I. zv.; Fizika, astronnmija \n kemija; IVauk o telovadbi I. in II. del; Atlant I. in II. snopič; Vodnikove pesmi; Zemljevid slovenske dežele in pokrajin; Ceakoslovenska Slovnica; Koseski-Vesel. 3. Praprotnik, učitclj v Ljubljani: Učiteljski tovarš 1861 — 1871; Spisi za slovensko mladino; Slovenska slovnica za prvence. Darek pridni mladosti v 3 zvezkih; Pesmi cerkvene in druge; Školake pesme; 4. Tomšič, učitelj v Ljubljani: Poboljšani sosedje ali sadjereja; Abc v podobah in beaedi; zlati orehi; Poljedelstvo; Vošilna knjižica; Prirodoslovje v podobah; Vrteca 7 Iistov. 5. Belar, učitelj v Ljubljarii: Concordia-polka; Velika sv. maaa; Sloga v spomin prvega občega zbora ljadskih učiteljev v Ljubljani; Tantuin ergo; M. Polka; Sv. maša. 6. Franjo Grkman, učitelj v Ljubljani: Abecedna tabljica; Vaje v steviljenji; WOitersammlurig; Lepnpisni izgledi; Preslave vaj iz šlov.-nemške gramalike. 7. Josip Levičnik, učitelj v Železnikih: Mali slovenaki pevec. 8. Rudolf Milic, tiskar v Ljubljani: Sv. niaša z blagoslovom od Grbca; Mali sadjerejec. 9. Henrik Nič man, knjigarv Ljubljani: Katekizem od A. Leaarja. 10. Učiteljska knjižnica v Ljubljani: Malo berilo za pervošolce; Veliko berilo in pogovorilo; Pravila učiteljskega drustva za Kranjsko; Imenik Ijudskih učiteljev 1870; Učiteljaki koledar za I. 1871. II. Mestna ljudska šola v Ljubljani: Enajst letnih programov. *) — Kakor sem gore rekel, je bilo (o do 15. julija priprovljeno iz Slovenije. Ljabljanski učitelji so se zares odlikovali, vpraša se le: kje eo pa drugi ucitelji ostali? Zlasti pa: kje je društvo sv. Mohora ostalo? Iz inostranstva prijavile so firme iz Lipsije, iz Berlina, iz Prage, iz lhinaja, iz Hamburga, iz Fiajbuiga, iz Studgarta, iz Poljskega, iz Ruskega, iz Francozkega in iz še več drugih krajev razstavne učilne predmete. Iz Ljubljane naznanilo je svoj prihod 14 učileljev in 3 učiteljice. Iz Rogaškega okraja pridejo vai učitelji. Kako je drugod? Glede debate o pedagogijskih, didaktičnih, nietodičnih in sploh učileljskih vprašanjih se je od raznih strani predložilo še črez 80 načelnih vprašanj. Centralen odbor izbral je izmed njih sledečih 13 vprašanj, ki jih bo pred akupščini nasvetoval, naj se na dnevni red poalavijo. Ta vprašanja so: 1) Ktero svrlio ima Ijudska šola v našem stoletji in kako naj se nredijo njene zunanje razmerc? 3) Kakaen naj bo notranji ustroj ljudskih škol, da bodo svojej svrbi dogovarjale? 3) Kako naj se v avrhu ntemcljenja dobrih ljudskib škol učilišča uredijo? 4) Ktcre so naj glavneje dolžnosti, in najglavneje pravice Ijudskega učitelja ? 5) Kako naj se daljne izobraženje Ijudskega učitelja pospesi? 6) Izobraženje ženskega spola je naj silncja potreba naiega naroda? 7) Na kak način bi mogla brvatska Ijudska skola poleg občega hutnanitarnega izobraženja šc zaveduost o narodnem edinstvu bnditi, gojiti in pospeševati? *) Pozneje je odbor uč. društva za Kranjsko poslal še več stvari v izložbo. 8) Kako bi mogla pedagogijska književnost razcvesti, in kako bi se mogla z njenimi plodovi okrepčati nioralua moč celega naroda ? 9) Kako riaj se vredijo ljudsko gospodarstveno izobraženje in poskušni gospodarski vrtovi, zlasti z ozirom na ponavljajoče Ijudske škole? 10) Naj se učiteljski pripravniki osvobode vojniške dolžnosti? 11) Ali se zlaga z dostojanstvom nčiteljskega sfanu in poklica in s koristijo in poštenjem naroda, da Ijudski učitclj iicina po sedanjem hrvatskem volilnem redu ne aktivne in ne pasivne volilne pravice? 13) Ali bi knriatno bilo za razvitek Ijiidskih akol v tistih krajih vojniške krajine, ki se ravnnkar razvojničujejo, da ae dotične škole v prihodnje ne več, kakor je to do sedaj bilo, neposredno od državne vlade nadzirajo in po šolskib atrokovnjakih vredujejo, nego da se glede vsega tega v prihodnje na isti temelj postavijo, na kterem Ijudske aole v provincijalu stoje? Poročevalec bo vsled opravilnega reda o vsakem teh vprašanj tisti, kteri je zadevno vprašanje odboru nasvetoval. Razpravne skapsčine bodo tri, 23., 34. in 35. vsak dan ena. Razen debafe o vprašanjih bodo tudi ,,predavanja" o pedagogijskih in izobraževalnih predinetih, ne v razpravnih skupščinah, ampak poprej, ali pa poznej. Glede zunanje slovesnosti je to-le vstanovljeno: prvi dan bo v slavo učiteljskega zbora sijajna gledališčna pred.stava; drugi daii bo banket in po banketu izlet v Maksimir. Gaj bo z lainpijnni iu s zaslavami okrašen, mestna glasba bo svirala, dru.štvo ,,kolo" bo pevalo in nazadnje se bode umeten kres zažgel. Učitclji se bodo po gaji razpeljali, kajti 9crrare per lucos, amoenae quos et aquae aubeunt et aurae", to se je že Iloracu dopadlo. Tretji dan bode v slavo dvestogodišnjice glasovitega pedagoga Komenskega veliki muzikalno-deklarnatorni koncert. Gaailno družtvo bo naredilo veliko produkcijo, da se bodo mogli nazoči učitelji tudi o koristi te naprave prepričati. Četrti dan bo izlet v. Križevce na ogledanje tamošnje gospodarskc šnle, in s tem izletoni bo slovesnost in učiteljaki zbor končan. Posvetovalne skupščine bodo v redutnej dvorani gledaliične zgrade, v kteri je I. 1861. in 1865. hrvaški de/.elni sabor zboroval. Vsak učitelj, kteri ae je odločil, da ae hoče učiteljskega zbora vdeležiti, moral je to do zadnjega julija centralnemu odbora v Zagrebu na znanje dati in en goldinar pristopnine poslati, kajti samo priatopnina ga deležnega naredi vseh polajšic, ki jih je centralen odbor za ekupščinare oakrbel, namreč: znižano voznino od 10. do 31. avgusta, brezplačen stan v Zagrebn, brezplačen priatop v gledališče in v koncert v slavo Komenakega. V (a namen, da bo učiteljem sknpščinarjem Zagreb v vgodnem spominu ostal, izdal se bo pri tej priložnosti fotografični album, ki bo zadržaval 13 fotograiij naj lepših predelov Zagrebških in Maksiinirskib, razna poelopja, spomenike itd. Vsak nkupščinar bo nosil na prsih pripeto ponebno znamenje, nakičeno B slovanskimi barvami zavoljo tega, da ae bodo med seboj spoznali. Nazadnje moram še himne omeniti, ktero je nalašč v slavo učiteljekega zboia P. P. (Petar Preradovič) speval in učitelj Fabkovič uglaail, in ktera se bo pri tej priložnosti tudi prvokrat javno pela. nPo Nar." — Učitelji s Kranjskega bodo (naj več) šli 33. t. m. iz Ljubljane, in pridejo ta dan zvečer v Zagreb. Iz Notranjskega. Ljudaki učilelji iz Notranjskega so s.avuema deželnemu odboru izročiii to-Ie prošnjo: Slavni dezelni odbor! Spostljivo podpiaani Ijudski učitelji vljudno proaijo, da bi se slavnemu deželnemu zboru kranjskemu pri obravnavi postav o vzderževanji ljudskih šol in o pravnih razmcrah Ijudskih učiteljev sledeče prosnje in želje razodeti blagovolilo : 1. a) Ljudski učitelji na Kranjskem naj bi dobivali avojo plačo iz deželne šolake zaloge, ki naj bi se po zgledu drugih dežel v ta namen vstanovila. Za napravo in vzderževanje šolskih poslopij in šolskih verlov, za učne pomočke., učiteljevo stanovanje in druge šolske potrebačinc naj bi pa ekerbeli aolaki okraji. b) Ako bi se ne mogla osnovati .deželna solska zaloga, naj pa prevzamejo vso skerb za šolo šol.ski okraji. c) Ako bi ae tudi to doseči ne moglo, vatanove naj se vaaj za plače učiteljev okrajne šolake blagajnice, in le druge šolske potrebe naj oskerbljujejo posameane srenje. č) Nikdar pa naj se vse dolžnosti ne nalagajo do šole vsaki občini za se. 3. Zastran učiteljskih plač naj bi se napravili na Kranjskem 4 razredi šolskih arenj z letnimi plačami 700, v Ljubljani 600, 500 in 400 gld. Verh tega naj dobivajo učitelji 10 % petletne doklade. Ravnatelji in nadučiteljl naj imajo v 1. in 2. razredu šolskih srenj za svoja opravila 300, v 3. razredu 100 in v 4. razredu 50 gld. doklade. Podnčitelji naj bi dobivali 70^ učiteljeve plače. Vai učitelji in podučitelji naj bi imeli prosto s(anovanje ali piimerno odškoduino, ki naj bi znašalo po različnosti srenj 10^ do 30^ učiteljeve plače. 3. Služba cerkvenikova naj se popolnoma loči od nčiteljeve službe. Te svoje vdane prošnje opirajo ponižno podpisani na sledeče razloge: 1. Da je ljudsko šolstvo tako tdabo napredovalo, krive so bile prav zclo tudi arenje, ki so se tako malo mcnile za svojo šolo, da niso niti pičle učiteljeve plače redno odrajtovale, niti druge šolske potrebščine preskerbovale. Da bi se temu v okom prišlo, nasvetovala je vlada v §. 37. svojega predloga zastran postave o vzderževanji ljudakih aol, da naj bi bila skupna naloga vsakega šolakega okraja, da napravlja in vzderžuje Ijudske šole, plačuje učitelje in skerbi za vse druge šolake reči. Ta vladni predlog so popolnoma sprejeli češki, koroški in goriški dezelni zbor. Dolenje Avstrijsko in Štajersko ste vladini predlog le deloma odobrili, namreč tako, da se bodo samo za plače učiteljev osnovale okrajne šolake blagajnice, skerb za druge šolake potrebščine ee po večem pripu.šea srenjam. Gorenje Avstrijansko in Salcburško sklenili ste pa še veliko hvalevrednejši solski postavi, nego je vladni predlog; kajti v teh se določuje, da bodo učitelji dobivali svoje plače iz deželne šolske zaloge. Samo v Istriji, na Predarelskem, Moravskem in Šleakem bodo ee daIje le posamesna srcnje vsaka za se za vse evoje šolske potrebščiue skerbeti morale. Ako se hoče kranjsko Ijudsko aolatvo na viši stopnjo povzdignitl, sprejme naj 8e v naao novo šolske postavo vladini predlog, ali pa naj se posnemajo pervo imenovane dežele. Ako se pa bodo pri nas ae zanaprej vse dolžnosti do sole naložile vsaki srenji za-se, se s tein ne bode nič ali le malo storilo za napredek našega Ijudskega šolstva; kajti aami naši župani in srenjski zastopniki ae ne bodo v kljubu novim šolskim postavam veliko ali pa nič za šolo brigali. 3. Da ae napravijo v zadevi učiljskih plač na Kranjskem 4 razredi solskih srenj, za to bi imeli sledeče razlogi: a) 5 dežel razločuje 4 razrede aolakih erenj; b) 6 dežel razdeluje jih na 3 razrede; c) vlada predlaga 4 razrede; č) v 1. razred bi se pri naa štela tako samo Ljnbljana, in na ostale razrede bi se razdelile druge srenje; ki so po premožnosti in drugim gotovo tako razliene, da se morejo brez težav in brez krivice v tri razrede razdeliti. Da pa omenjene plače učiteljc^ niso previsoke, naj bi bilo iz sledečega razvidno: Ljudski učilelji na c. k. vadnicah imeli bodo po 800 gld. letne piače. Ljudski učitelji na Gore n j ein A vstrijs ke m in Š tajers keni iinajo po takih meaiih, kak'or je Ljubljana, po 700 in celu 800 gld. 1. plače. V šolakih arenjah 1. 3. iu 3. razrcdu znaša na Do I enj em Av atrija n s k e m, Salcburškem, Štajerskem, Horvaškem, Goriškem, Ceškeni, M or a vske m, in Šleakem učiteljska plača 600, 500 in 400 gld. (Le v 5 deželah razločujejo postave verh teh se 4. razred s 300 gld.) Na podlagi teh postav se je napravilo na Gorenjem Avs trij ak em: 27 srenj I. razreda z 800 gld., 95 srenj II. razreda z 700 gld. in 328 srenj III. razreda z 600 gld. učiteljake plače. Na Salcburškem: 24 srenj I. razreda s 600 gld., 53 srenj II. razreda s 500 gld., 49 prenj III. razreda s 400 gld. in 19 arenj IV. razreda s 300 gld. učit. plače. Na Ceškein: 55 srenj I. razreda s 600 gld., 563 srenj II. razreda s 500 gld., 3378 srenj III. razreda 400 gld. in 870 srenj IV. razreda s 300 gld. letne plače. (Konec prih.) Iz Ljllbljane. 28. t. m. začela ee bode tu šola za daljno izobraževanje Ijudakih učileljev. Okrajna iolaka svetovalatva bodo naznanila učitelje za ta tečaj. Goapodarske šole pa letos ne bode nikjer; deržava letos uima denarjev za take namere. — Umerl je Miroelav Vilhar, verli alovanski pestiik in skladavec prelepih napevov, ki jih tudi učenci veselo prepevajo. Naj živi njegovi spomin med njami!