.dna SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 5 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 21 de febrero - 21. februarja 2002 Desetletnica Državo imamo! Že leto deseto! Stoletje nosili smo v srcu ta seti, umirali zanj, ker nam ni bil vseeno: od davnaj krvi in zavesti je splet. Ljudje smo: ne snov le, ne duh le; oboje. Že dolgo nam znana resnična je Pot, ki vodi skoz svet do ljubezni Gospoda, od tod v naša dela, trpljenje, obstoj. In Mama Njegova med nami kraljuje, podpira nam prošnje usodnih težišč. O, kolikokrat našli smo v Njej zatočišče, ko narod zapregah v jarem so tuj! Državo nam Ona je končno sprosila -od Sina, ki vseh je Vladar zgodovin. Naj srčna zahvala nikoli ne mine, dokler se otrok bo Slovencem rodil! Vladimir Kos 50-letnica sramotnega zažiga NASELITEV V SLOVENIJI Kaj trenutno država nudi Bilo je 20. januarja 195-2. Tedanji ljubljanski pomožni škof Anton Vovk je z vlakom potoval na Dolenjsko, na pastoralni obisk v Stopiče. Na postaji v Novem mestu ga je pričakovala nahujskana množica, ga napadla, psovala, tepla in končno, ko se je rešil nazaj na vlak, ga je eden izmed napadalcev polil z bencinom in zažgal. Le škofovi prisebnosti je pripisati, da posledice zažiga niso bile bolj tragične. Se potem, ko se je rešil plamenov, so ga napadalci več kot štiri ure zadrževali na postaji, zasramovali in ovirali nujno medicinsko pomoč. Končno so ga prisilili, da se je z vlakom vrnil v Ljubljano. Šele tam je bil deležen pomoči in zdravljenja. Poznejši ins-cenirani sodni postopek proti storilcem zažiga je pokazal, da je bilo to dejanje pripravljeno v vrhovih tedanje komunistične oblasti. Storilec je bil obsojen na deset dni zapora pogojno in na plačilo smešno nizkih stroškov kazenskega postopka. Ob 50-letnici tega sramotnega dogodka je v nedeljo, 20. januarja dopoldne v Novem mestu ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode daroval spominsko sveto mašo ob somaševanju škofov in duhovnikov. Po maši je nadškof Rode tudi blagoslovil spominsko ploščo. V župnijski cerkvi v Stopičah, kamor je Vovk tedaj namenja jen, pa^e potekala sloves-katero je nadškof Rode blagoslovil sliko božjega služabnika škofa Antona Vovka. V svojem nagovoru med sveto mašo je nadškof Rode dejal, da je bil škof Vovk pravi Božji služabnik, s svojo neomajno vero in izrednim pogumom je v temačnem obdobju nasilja svetil kakor luč narodu in mu prinašal odrešenje. Nato se je spomnil mnogih obsodb in dolgotrajnih ječ duhovnikov in redovnikov, izgon redovnic iz bolnišnic in vzgojnih ustanov, nenehnih pritiskov na učitelje, naj zatajijo svojo vero, zaplembe premoženja in ukinitve katoliških šol. Dejal je, da je bil to čas velike preizkušnje. Množica vernih, prestrašena in ponižana, je v svoji nemoči iskala tolažbo pri Bogu in Materi Božji. V veri je našla pogum, da se je vseeno zbirala po cerkvah in s tem molče protestirala. Nadškof Rode je še dejal, da je ta prestrašena množica slovenskih kristjanov našla oporo tudi v močni in neustrašeni besedi škofa Vovka, ki je svoj pogum v obrambi vere in Cerkve dokazoval na vsakem koraku. Škof Vovk je ostal miren in dostojanstven tudi v tragičnem trenutku zažiga. Takrat je živel svoje škofovsko geslo: „V Gospoda zaupam". Nadškof Rode je svoj nagovor zaključil z orisom lika škofa Vovka: človek vere in zaupanja, človek molitve in evangeljske svobode, neustrašen pričevalec resnice in pravičnosti. Dne 23. januarja je Državni Zbor RS skoraj soglasno sprejel resolucijo, ki daje osnovo za ustvarjanje pogojev za repatriacijo Slovencev in njih potomcev v matično domovino. Po besedah predsednika komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Franca Pukšiča, zdaj obstaja politična plata-forma in potreba po ustanovitvi delovnega telesa za izvajanje resolucije. Dne 29. januarja se je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom državne sekretarke Magdalene Tovornik odzval na to pobudo in sklical sejo, za ugotovitev stanja in možnosti in določitev osnovnih smernic za usklajeno delovanje med vladnimi in nevladnimi ustanovami ter določitev prvih konkretnih korakov oziroma konkretnih izvajalcev. Iz tega pogovora smo delno lahko povzeli, kaj Slovenija lahko trenutno nudi in kaj bi lahko nudila ob prihodu Slovencev v domovino. Najnujneša vprašanja, kot jih je tudi stavilo in nam posredovalo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, so povezana v zaposlitvijo, stanovanjem, izobraževanjem in sklenitvijo socialnega sporazuma z Argentino. a) problem stanovanja: Ministrstvo za obrambo razpolaga z določenim stanovanjskim fondom (1500 stano-. vanj), za katerega je napovedana reforma. Za skrajne primere obstajajo možnosti za začasno uporabo določenega števila stanovanj v korist možnih slovenskih povratnikov iz Argentine. Predstavnica Rdečega križa Slovenije je predlagala kot kratkotrajno stanovanjsko rešitev možnost nastanitve na Debelem rtiču. Predstavnik Slovenske Karitas je seznanil, da je Slovenska škofovska konferenca dala pobudo za ustanovitev odbora za pomoč Sloven- cem po svetu. Dejal je, da razpolagajo z določeno stanovanjsko kapaciteto. b) Zaposlitev, podpore in socialni sporazum z Argentino. Državna sekretarka Magdalena Tovornik je izjavila, da se bodo predvidoma meseca aprila začela pogajanja o sklenitvi socialnega sporazuma z argentinsko stranjo (priznanje delovne dobe, pokojnin idr.). Predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje je povedal, da njihov zavod beleži potrebe delovnih mest, ki jih ni mogoče zapolniti z razpoložljivo delovno silo. Opozoril je, da je tekoče stanje z deficitarnimi poklici razvidno na spletni strani zavoda (www.ess. gov.si). V Sloveniji je pomanjkanje določenih poklicev (zdravniki, strojni inženirji, tehniki, obrtniki itd.). Interesenti s takimi poklici naj bi dobili takojšno zaposlitev. Nujno je, da je oseba prisotna v Sloveniji. Slovenija podeljuje tujcem delovna dovoljenja za tri leta. Tukaj je mišljeno na partnerje iz mešanih zakonov. Po drugi strani Slovenija zagotavlja vsakemu državljanu s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji socialno podporo, dokler ta ne dobi redne zaposlitve. c) Odobritev statusa državljana s stalnim bivališčem v RS. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve je v zvezi z zagotovitvijo stalnega bivališča povedal, da v primerih, ko ne bi bilo možno pridobiti tega pri sorodnikih, je naslov možno registrirati pri kakšni dobrodelni organizaciji npr. pri Rdečem križu. d) Služenje vojaščine. Predstavnik ministrstva za obrambo je povedal, da čeprav ni izrecno izpostavljena oprostitev vojaščine, ta v praksi ni obvezna za Slovence, ki bi se preselili v Slovenijo. e) Nostrifikacija diplom in spričeval, oprostitev mature, štipendije in nadaljevanje študija. Predstavnik ministrstva za šolstvo je opozoril na porast prošenj za štipendije za študij v Sloveniji ter željo mladih po vrnitvi v Slovenijo. Ministrstvo trenutno financira 150 štipendij po sistemu iz leta 76, po katerem naj bi potencialni kandidati bili tujci. Danes so bolj prožni in odobrijo štipendije tudi tistim s slovenskim državljanstvom. Tem, ravno tako kakor tujcem, ni treba delati mature. Postopek za nostrifikacijo diplom pa poteka v okviru Univerze. f) Pokojninsko zavarovanje. Predlog o enostranski rešitvi problema s tem, da bi RS začasno, dokler se ne podpiše meddržavni sporazum, priznala službeno delovno dobo. Na to vprašanje še nimamo odgovora. Upamo, da po pogajanjih meseca aprila dejansko pride do meddržavnega sporazuma med Argentino in Slovenijo. Razgovor in iskanje rešitev o teh in še drugih vprašanjih se bo nadaljeval na naslednjih sejah, o čemer bomo še poročali. NOVI SLOVENSKI POTNI LISTI Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča imetnike starih (modrih) potnih listov Republike Slovenije, da tem potnim listom 5. avgusta 2002 preteče veljavnost. Slovenski državljani, ki želijo polni list uporabljati kot potovalni ali identifikacijski dokument, lahko vložijo prošnjo za izdajo novega potnega lista (rdeče barve) osebno na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu. K vlogi je potrebno priložiti eno fotografijo, izdelano na belem tankem sijajnem fotografskem papirju, velikosti 35 x 45 milimetrov, in stari (modri) potni list oziroma potrdilo o slovenskem državljanstvu. Konzularna taksa za potni list znaša za polnoletne državljane 85 USD, za državljane stare med 4 in 18 let 55 USD, ter za otroke, ki še niso dopolnili starosti 4 let, 40 USD. Taksa se lahko plača tudi v pesih. Državljani, ki jim ob vložitvi vloge stari potni list velja še več kot polovico časa, za katerega je bil izdan, plačajo polovično takso. Za dodatne informacije se lahko obrnete na konzularno pisarno veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu, v času uradnih ur, v ponedeljkih in sredah med 10. in 13. in med 14 in 16. uro, ali po telefonu na številko: (011) 4393 2039. Nekaj praktičnih napotkov Pred odhodom v Slovenijo je priporočljivo urediti: a) slovensko državljanstvo. V slučaju, da državljanstva ne bi imeli urejenega, si preskrbite vse rojstne liste (svojega in otrok) in poročne liste (staršev in svojega). b) dokumentacijo v zvezi s opravljenimi študiji: Za univerzitetni študij: - originalna diploma z Apostille (žig) argentinskega zunanjega ministrstva in tri legalizirane fotokopije tega izvirnika; - potrdilo o opravljenih izpitih (certificado analftico de materias aprobadas); - programi predmetov, ki jih lahko dobite v knjižnici vsake fakultete, kjer ta s žigom potrjuje, da odgovarja opravljenim izpitom (teh programov ni treba prevajati v slovenščino); - prevod zgoraj omenjene diplome in potrdila o opravljenih izpitih; - pooblastite nekoga v Sloveniji, da vas zastopa za postopek nostrifikacije (ta postopek običajno traja od enega do več mesecev, zato je pametno, da se ga prične pred prihodom v Slovenijo, da tako pridobite na času). Za osnovno in srednjo šolo: overovljena spričevala (prevod). Tudi spričevala slovenskih šol. c) potrdila o delovnih izkušnjah (kraj in čas zaposlitve tudi za samostojne obrtnike). NAGRADA VALENTINU INZKU 2 EMIL COF - 90 LETNIK 3 XII. VESELICA NARODNIH PLESOV NA PRISTAVI 3 ARGENTINA IN PRIZNANJE SLOVENIJE 4 Podpora brezposelnim V našem listu smo že poročali o delavskih programih (planes Trabajar), ki jih prejela v upravo Zedinjena Slovenija. Zadevna pogodba je bila podpisana na Notranjem ministrstvu 27. decembra lanskega leta za časa predsednika Rodriguez Saa. Nato je prišla sprememba vlade in uprava socialne podpore je prešla na Socialno ministrstvo in nato na ministrstvo za Delo. To je ukinilo vse dotedanje dogovore, a ponudilo podporo brezposelnim vodjem družin (jefes o jefas de hogar). BO PREMIRJE DRŽALO? Vlada Sierre Leone in vodstvo uporniške Združene revolucionarne fronte so na slovesnosti v mestu Lun-gi uradno razglasili konec deset let trajajoče držav- Podpora pripada očetom (ali materam v primeru da so vdove, ločene ali samske), ki nimajo zaposlitve (desocupados), pa imajo na skrbi mladoletne otroke (vsaj enega pod 18. letom) ali hudo prizadete (discapacitados). Nudi se jim začasna mesečna podpora med 100 in 200 Le-cop. Ob tem je nujno, da ima dotični številko CUIL. Kdor se nahaja v tem stanju in se še ni prijavil, se lahko čim prej obrne na predsednike krajevnih domov. Zedinjena Slovenija Ijanske vojne. Vojno v Sie-rri Leone je leta 1991 začela Združena revolucionarna fronta. V njej je umrlo več deset tisoč ljudi, več tisoč pa jih je bilo ranjenih, mučenih ali posiljenih, približno četrtina pa razseljenih. MEDNARODNE ORGANIZACIJE Slovenska vlada je sprejela program sprejemanja evropske zakonodaje na vladi za leto 2002. Služba vlade za evropske zadeve je opozorila, da pri sprejemanju evropske zakonodaje prihaja do precejšnjih zamud. Od novembra lani, ko je Evropska komisija objavila redno letno poročilo o napredku kandidatk za članstvo, sta bila v državnem zboru sprejeta le dva zakona za uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Lahko se sprašujemo, ali je to malomarnost ali načrtno zaustavljanje. Spomnimo se, da si je Bajukova vlada zadela nalogo, da sprejme čim več zakonov za vstop v EU in ji je to v kratkem času delovanja uspelo. V sredo, 16. januarja, je v državnem zboru potekala prva javna predstavitev mnenj o vstopu Slovenije v zvezo NATO. Državni vrh se je na njej odločno izrekel za vstop v zavezništvo, od katerega novembra v Pragi pričakuje povabilo za članstvo, slišati pa je bilo tudi več glasov proti. Številni govorniki, tako na strani privržencev kot nasprotnikov vključitve, so se zavzeli za izvedbo referenduma o tem vprašanju. Direktor urada za informiranje zveze NATO Jamie Shea pa je na javni predstavitvi članstvo Slovenije v NATU podprl tudi zaradi dejstva, da imajo majhne države kot članice boljši dostop do velikih držav in lahko sodelujejo pri odločanju super-sil o tem, kako se bo razvijal svet. Kako bi to bilo, ne vemo, saj je znano, da odločuje Severna Amerika, druge velike in močne evropske članice NATA pa priki- mavajo. Slovenska vlada je v četrtek, 24. januarja, sprejela besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, hkrati pa je sporazum, ki je bil podpisal 14. decembra lani, posldla v preso^p ustavnemu sodišču. PODRAŽITEV Vlada je na seji zvišala ceno impulza za slabih 20 %, ceno telefonske naročnine pa za dobrih 35 %. SOJENJE V BENEŠKI SLOVENIJI Na sodišču v italijanskem Pordenonu je v četrtek, 7. februarja, za zaprtimi vrati stekel proces proti slovenskima duhovnikoma iz Beneške Slovenije Marinu Qualizzi in Božu Zua-nelli v zvezi s knjigo Mračna leta Benečije. V njej sta opisala nastanek in delovanje nekaterih organizacij v Benečiji, ki so bile dejavne od prvih let po drugi svetovni vojni pa do nedavnega. Posebej sta se ustavila ob t.i. „Organizaciji O", ki je bila nekakšna predhodnica organizacije, ki je ob odkritjih v začetku 90-ih let v Italiji zaslovela z imenom Gladio. Take in podobne strukture so imele na Zahodu med hladno vojno vlogo preprečevanja napada s strani sovjetskega bloka kot tudi zaustavljanja komunističnega vpliva na Zahodu, zlasti v primeru Beneške Slovenije pa je bilo njihovo delovanje v veliki meri protislovensko obarvano z različnimi stopnjami pritiska na domače prebivalstvo. Na procesu je sodnik v dogovoru z obtožencema in tožniki sklenil sestaviti spravno besedilo, o katerem bodo na sodišču razpravljali 8. marca. Umestno je, da znova nekoliko pregledamo vzroke težkega stanja, v katerega je zašla država. Gre za jasnost pojmov, ker je bilo nekaj vprašanj in mnenj glede na to, kako pisec teh vrstic gleda na vlogo Mednarodnega denarnega sklada (FMI) v sedanji krizi. Kdo je kriv? Brez dvoma Argentina in vse dosedanje vlade zadnjih 35 let. V tem obdobju je Argentina nenehno prejemala posojila s strani FMI, ki je tudi vedno stavil pogoje, katerih pa država ni nikdar izpolnila. Vlade pa so bile civilne in vojaške, bolj na levi ali bolj na desni - brez razlik. Razumljivo je, da so se pri Skladu enkrat naveličali posojati in stavili pogoj, naj se država najprej notranje uredi (stvaren proračun), nato šele pride pomoč. FMI - prvo vprašanje. Zakaj ta stroga pozicija šele sedaj? Doslej je Fond vedno popuščal, običajno pod pristiskom političnih krogov, tudi iz Washingtona, kjer so imeli do buenosai-reških vlad prijazno zadržanje ali zavezniške kompromise. Važno pa je da smo si na jasnem, da to sedanje zadržanje ni v zvezi z defaultom (prenehanje plačevanja obresti zunanjega dolga), marveč z dejstvom, da Argentina kljub temu da ne plačuje, ni zmožna urediti notranjih računov. FMI - drugo vprašanje. Zakaj pa je Sklad komaj nekaj let nazaj hvalil Argentino in njen gospodarski načrt (kljub proračunskemu deficitu, če izvzamemo denar ki je prihajal iz privatizacij), jo stavil za zgled in svetoval, da naj jo ostale latinskoameriške vlade posnemajo? Morda prav zaradi privatizacijske mrzlice, ki jo je vpeljal predsednik Menem in je v naročje mednarodnega kapitala potisnila argentinski proizvodni aparat? Kaj pa je bilo potem, je vsem znano. Odgovor imajo gospodje pri FMI. Za boljše razumevanje bi priporočil ponovno branje članka Janeza Povšeta Argentina je jasno svarilo" ,v prejšnji številki. In sedaj? FMI je tudi pretekli teden vztrajal na položaju, da ne bo nikakršne pomoči, dokler država ne predloži stvarnega in resnega proračuna. Opozarjal je zlasti na poračunski deficit, ki ga kažejo province, in se ga doslej nihče ni pozitivno lotil. Predsednik Bush je v posebnem pismu ponovno zagotovil pripravljenost do hitre pomoči, a pogoji ostajajo nespremenjeni. Dolar je sveta vladar. Zopet smo prišli v tiste stare čase, ko smo vsako minuto gledali na table menjalnic z dvomom, kakšno usodo nam bo začrtal dolar. Le da so po večini stare table zamenjali elektronski svetlobni napisi. Cena dolarja, ki ga je po zahtevi FMI vla- da prepustila svobodnemu in enotnemu trgu, ni prinesla hujših presenečenj. Prve štiri dni preteklega tedna se je po začetnem sunku mirno vrtel okoli dveh pesov (2 pesa = 1 dolar), pa tudi v petek in ta ponedeljek, ko so v trg posegli tudi izvozniki in uvozniki, se cena ni bistveno spremenila, čeprav se je kazala tedenca rasti. Centralna banka pa doslej še ni bila primorana, da poseže na trg. Cene rastejo. Po desetih letih smo se v Aregntini znova znašli pred pojavom inflacije, ki nam je bil že skoraj neznan. Tudi tukaj se glavno vprašanje suče okoli dolarja. Razumljivo je, da so se cene uvoženih izdelkov podvojile. A zakaj je poskočila tudi cena moke, saj smo dežela neskončnih žitnih polj? Ponudili so nam sledečo razlago: vsa gnojila so uvožena (argentinska industrija gnojil je uničena), enako poljski stroji, njih nadomestni deli, itd, Poleg tega je cena žita za izvoz v protivrednosti pesa izredno poskočila. Poljedelci pa tudi hočejo enotno ceno. Nivo pada. Goriva grozijo s podražitvijo, kar bi pomenilo nov skok cen. Poleg tega smo pred začetkom šolskega leta in cene šolskih potrebščin so prav tako ponorele. Strokovnjaki so že ugotovili, da bo letos stalo 30% več kot lani poslati otroka v šolo. Nekaj je stvarnega, saj je kriza uničila tudi domače papirnice in je skoraj ves papir uvožen (Brazilija); nekaj pa je posledica psihoze in nemoralnega izkoriščanja. Ob enem in drugem skuša vlada s sektorialnimi dogovori doseči, da bi se udarec čim manj poznal v žepih ubogega naroda. Pa saj je rekla gospa od FMI: brez žrtev ne bo šlo. Nevarno je, ko se ponovno govori o poviši-cah plač, kar lahko povzroči inflacijsko špiralo. Kaj pa politika? V strankah je vse mirno. V parlamentu je pozornosti vreden le postopek, po katerem se pripravlja politična sodba članov Vrhovnega sodišča. Ta teden so nekateri poslanci iz vrst majhne menemistične poslanske skupine na razne načine skušali zavlačevati postopek. - Z druge strani je bilo slišati razne govorice o namenu, da bi vlada pomilostila upornega poveljnika polkovnika Seineldina, da bi s tem potišala najhujše kritike z desnice. A v ravnovesju bi morala pomilostiti tudi gverilskega vodjo Gorriarana Merla, kar pa nikomur ne diši. - V mednarodni politiki pa je obisk brazilskega predsednika Cardosa obnovil vero v Mercosur, ta skupni juž1 noameriški trg, ki bi lahko postal eno izmed orodij industrijske reaktivacije. Trenutek je ugoden. Ga bomo znali izkoristitit? NOVICI S PRIMORSKE ZAPLET Z ENOJEZIČNIMI IZKAZNICAMI Italijanski notranji minister Claudio Scajola je z ministrskim odlokom uvedel možnost za podeljevanje enojezičnih osebnih izkaznic za „občane italijanskega jezika" v štirih občinah na Tržaškem, kjer so bile doslej obvezne dvojezične izkaznice. Gre za občine Dolina, Zgonik, Repentabor in Devin-Nabrežina, kjer lahko sedaj občani zaprosijo za izdajo osebne izkaznice le v italijanskem jeziku. Dogodek sta komentirala predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damjan Trpin, ki menita, da gre za zniževanje že pridobljenih pravic manjšine. Tudi župani teh občin negativno ocenjujejo nedavni odlok italijanskega ministra, ki uvaja možnost prošnje za samo enojezično, se pravi v italijanskem jeziku napisano osebno izkaznico, ne da bi pri tem omenjal možnosti, da se v ostalih občinah na Tržaškem (v Trstu in Miljah) lahko zaprosi za dvojezično izkaznico. V Sloveniji pa je najprej državna sekretarka na zunanjem ministrstvu in vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik na pogovor na zunanje ministrstvo poklicala italijanskega veleposlanika v Ljubljani Norberta Cappella. Pri tem je izrazila nezadovoljstvo in protest nad omenjenim odlokom, s katerim se po njenih besedah znižuje raven pridobljenih pravic slovenske manjšine. Kasneje pa je noto italijanskemu veleposlaniku izročil državni podsekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu in vodja sektorja za sosednje države in JV Evropo Drago Mirošič. Zanimivo je tudi, da so razni predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem v skupnem sporočilu izrazili popolno solidarnost s slovensko skupnostjo v Italiji v njenih prizadevanjih za ohranitev že pridobljenih pravic, še zlasti v zvezi z omenjenim problemom. Vsakršen poskus zmanjševanja ravni pravic neke narodne manjšine prispeva k oblikovanju ozračja negotovosti in nestrpnosti, še posebej v tem zgodovinskem trenutku, ko se z evropskimi integracijskimi procesi odpirajo nove možnosti za rast in razvoj, so napisali. Tržaški prefekt Vincenzo Grimaldi je po srečanju z župani dvojezičnih občin na Tržaškem zamrznil ukaz o izvajanju odloka italijanskega notranjega ministra Claudia Scajole, ki v omenjene občine uvaja možnost izdajanja enojezičnih (italijanskih) osebnih izkaznic. Za to se je odločil tudi upoštevajoč priziv, ki ga je v soboto na deželno upravno sodišče (DUS) Furlanije-Julijske krajine (FJk) vložila stranka Slovenske skupnosti (SSk). MANJŠINA BREZ ZAJAMČENEGA ZASTOPSTVA Stranke desnosredinske večine, ki vlada deželi Furlani-ji-Julijski krajini, so na seji deželnega sveta zavzela stališče proti zajamčenemu zastopstvu in to na pritisk stranke. Nacionalnega zavezništva. Ostali dve politični sili, ki tvorita desnosredinsko večino, in sicer gibanje Naprej, Italija in Severna liga, sta se njenemu stališču prilagodili. Predstavnik Marjetice Franco Brussa je po poročanju radia celotno zadevo označil kot farso. Sam je namreč na seji pristojne komisije deželnega sveta FJK, ki je 21. januarja obravnavala osnutek volilnega zakona, umaknil popravke, ki jih je predložil v imenu stranke Slovenske skupnosti, ker mu je bilo obljubljeno, da bodo o njih razpravljali v deželnem svetu. NOVICI S KOROŠKE NAGRADA VALENTINU INZKU Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) sta v Celovcu podelila 23. Tischler-jevo nagrado Valentinu Inzku, dolgoletnemu kulturnemu, političnemu in šolskemu delavcu med Slovenci na avstrijskem Koroškem. NSKS in KKZ Tischlerjevo nagrado, svoje najvišje priznanje, letno podeljujeta zaslužnim slovenskim rojakom. Inzko je bil med drugim leta 1949 med soustanovitelji NSKS in več let na vodilnih položajih v tej organizaciji, med letoma 1960 in 1968 tudi kot predsednik, poučeval je na učiteljišču in gimnaziji, strokovni nadzornik za Slovensko gimnazijo; bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki na Koroški škofijski sinodi leta 1972 in si je kot sopredsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije prizadeval za mirno sožitje obeh narodov na avstrijskem Koroškem. Nagrajencu so čestitali tudi številni prisotni, ki so se mu na ta način tudi zahvalili za dosedaj opravljeno delo. SIČNIKI V AVSTRIJI • Slovenska stranka na avstrijskem Koroškem Enotna lista je v izjavi za javnost opozorila na problem pravilne pisave slovenskih črk č, š in ž v avstrijskih uradnih dokumentih. Kot je poudaril predsednik Enotne liste Andrej Wakounig, tega ni mogoče pripisati tehnični pomanjkljivosti, temveč prej brezbrižnosti. Enotna lista je zato pozvala avstrijsko notranje ministrstvo, naj takoj zagotovi pravilno zapisovanje imen. Kasneje je avstrijski notranji minister Ernst Strasser v osebnem telefonskem pogovoru zagotovil, da bodo imena na osebnih izkaznicah pravilno zapisana. SLOVENSKI IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT _______________________ SLOVENCI V PRISTAVA Emil Cof - 90 letnik Znova je eden izmed najbolj spoštovanih in priljubljenih članov naše skupnosti doživel izredno lepo obletnico. Polkovnik Emil Cof, po činu najvišji še živeči domobranski oficir je dočakal 90 let. Naš jubilant je bil rojen 18. januarja 1912 na Dunaju, kjer je bil njegov oče poštni uradnik. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Kranj. Tam je dokončal šest let gimnazije, nato pa se j ' vpisal na vojno akademijo v Beogradu. Leta 1931 je zaključil študij in postal artilerijski podporočnik. Prvo oficirsko službo je vršil v Slovenski Bistrici, drugo pa v Rošanah. Svoje študije je nadaljeval na geodetski šoli in po končanem študiju postal kapetan. Imel je službo v Beogradu. Po napadu Hitlerja na jugoslavijo se je pred Nemci srečno vrnil v Ljubljano. V Ljubljani je navezal stike z nekaterimi častniki, ki so pripravljali odpor proti okupatorju pod vodstvom generala Draže Mihajloviča, katere je v Sloveniji vodil njegov zastopnik gen. Novak. Komunisti so njihovo delo zasledili in povabili s poštnimi dopisnicami vse oficirje in podoficirje v Osvobodilno fronto, kar je imelo za posledico, da so Italijani zvedeli za njih imena in naslove in so vse oficirje odpeljali v Gonars. Ko so po dobrem letu oficirji prišli domov, je Cof nadaljeval ilegalno delo. Mihajlovičev zastopnik Novak je vse oficirje poslal na Notranjsko v ilegalo. Ob razpadu Italije je Cof nastopil delovanje v šentjakobski šoli, spremenjeni v kasarno, kjer je bil za poveljnika Rupnikov zet Suvajdžič, njegov pomočnik pa Cof. Po smrti Suvajdžiča je Cof postal poveljnik in imel nadzorstvo nad vsem ljubljanskim blokom. Ko ga je zamenjal kapetan Marn, je Cof postal profesor za častnike in podčastnike v šoli, ki je bila v Mostah. Konec septembra 1943 je bil postavljen-za poveljnika I. udarnega bataljona v Stični na Dolenjskem. Udarni bataljon se je boril s partizani na Dolenjskem in imel velike uspehe. Naj posebej poudarimo, da je bil Cof vesten in pravičen do svojih in tudi do nasprotnih vojakov in izredno človeški. V eni izmed borb je bil ranjen in se je zdravil v vojaški bolnici. Maja 1945 je bil postavljen za poveljnika I. slovenskega polka, s katerim se je 8. maja umaknil na Koroško. Tam je doživel svoje veliko razočaranje, ko je spoznal, da Angleži vračajo domobrance v jugoslavijo. Ko je bilo na tem, da tudi njegov polk vrnejo v domovino, je storil veliko dejanje, da je vsem oficirjem, podoficirjem in vojakom naročil, naj se takoj preoblečejo v civilne obleke in se razbežijo. S tem je rešil velik del svojih fantov. Iz Vetrinja je odšel v Italijo in postal begunec v taborišču Treviso. V Italiji je zopet nadaljeval ilegalno delo z obiskovanjem posameznih taborišč. Preko Rima se je napotil v Argentino, kjer je za slovensko stvar storil mnogo XII. VESELICA NARODNIH PLESOV V kraljestvu kondorjev in neviht V soboto, 14. decembra 2001 je Pristavska folklorna skupina pripravila vsakoletno Veselico narodnih ple-sov. j Lep poletni večer in tudi želja po začasni pozabi vsakodnevnih tegob, je privabilo kar lepo število obiskovalcev, ki so napolnili vrt in živahno spremljali namišljeno potovanje po raznih celinah. Mogočni ombu, ki kraljuje argentinski p.ampi in ima svoj kraljevski sedež na Pristavi, je ponovno gostoval plesne skupine, ki so nastopale na prostornem odru pod njem. Najprej nas je folklorna skupina Pristava peljala v Slovenijo in nam predstavila primorske in dolenjske plese. Na tej poti pa se jim je pridružila folklorna skupina Vesel slovenski duh iz Rosaria, ki je kot poseben obisk sodelovala na tej veselici in zaplesala skupek prekmurskih plesov. Nato nas je skupina Eleftheria peljala v starodavno Grčijo, kjer nam je za-rajala živahne grške ljudske plese, pri katerih ni smel manjkati znani Zorba. Zatem smo poleteli na špansko sredozemsko obalo, natančneje v Valencijo, kjer nam je skupina Falla valenciana El Turia zaplesala značilna plesa iz teh krajev: Jota in Pasodoble. Kmalu smo se pomaknili k oazi v puščavi, kjer nam je Aldahana izvajala ritmične arabske plese. Potem pa nas je skupina Zrinski peljala na Hrvaško in nam v kolu zarajala sklop slavonskih ljudskih plesov. V tem namišljenem plesnem potovanju pa smo se večkrat vrnili domov, v obširno Argentino. Plesalci skupine Danza Argentina so nam izvrstno predstavili buenosaireški Tango, zatem plese široke pampe kot Zamba, Gato, Escondido, Malambo in Pericon. Za konec pa še severozahodne plese Coyas kot Cueca in Carnavalito. Pristavska folklorna skupina pa je uporabila to priliko za predstavitev svoje spletne strani: www.geocities.com/folklo reesloveno, ki jo je pripravila in oblikovala arh. Lučka Jereb Oblak. Barvitost narodnih noš, pristna narodna glasba in veselo ter kvalitetno izvajanje vseh plesov je občinstvo nagradilo s ploskanjem in splošnim odobravanjem. Po uspehu letošnje Veselice narodnih plesov, je pristavski ombu zadovoljno šel spat. Niti malo ga niso motili tisti, ki so še plesali in peli pozno v noč. D.O. dobrega. Zaposlen je bil kot geodet in vodilni uradnik v raznih podjetjih in na koncu še v papirnici Schcolnik, kjer se je tudi upokojil. Cofa štejemo med odlične in zveste člane slovenske skupnosti. Bil je odbornik in blagajnik Društva Slovencev, pa tudi 20 let tajnik in izmenoma uradnik Zedinjene Slovenije. Do decembra 2000 je bil tudi šef pisarne našega osrednjega društva. Odtlej preživlja zaslužene pokojninske čase v Rožmanovem domu. Od tam pa, v kolikor le more, še vedno zvesto obiskuje naše prireditve. K visokemu jubileju mu skupno z vso slovensko skupnostjo iskreno čestitamo! V kratkem razdobju nas je Slovenska kulturna akcija presenetila z dvema novima knjižnima izdajama. Zadnje dni decembra je namreč izšla številka 3/4 revije Meddobje, 1. februarja pa je bila v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani predstavitev knjige „V kraljestvu kondorjev in neviht", ki je izreden zbornik ob pol stoletja andinizma slovenskih izseljencev v Argentini, izdan v spomin pokojnemu dr. Vojku Arku. Ta knjiga je izšla v skupni izdaji Slovenske kulturne akcije in Mohorjeve družbe Celje. "V kraljestvu kondorjev in neviht" je zbornik, ki na 416 straneh prinaša preko 50 prispevkov petnajstih avtorjev. Besedilo dopolnjuje poleg številnih dokumentarnih črnobelih slik tudi 50 barvnih fotografij in vinjete pokojne umetnice Bare Remec. Med avtorji prispevkov so najpomembnejši slovenski planinci v Argentini od začetkov, ko je bilo leta 1951 v Barilo-čah ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, do današnjih argentinskih Slovencev andinistov in alpinistov. V besedi in sliki so predstavljeni njihovi najpomembnejši planinski dosežki: ekspedicije, prvenstveni vzponi ter raziskovalni pohodi. Je to nadvse bogata knjiga, polna življenja in ljubezni do gora, katera je s slovenskim naglasom našla svoj dom v patagonskih Andih. Predstavitev knjige v Sloveniji je lepo uspela. Poročilo o njem je posredoval Janko Jeromen. Za uvod sta argentinska slovenska umetnika Juan Vasle in Ivan Vombergar izvedla dve narodni pesmi, eno argentinsko in eno slovensko, vmes pa je pesnik Tone Kuntner recitiral iz knjige svojo poezijo. Tako je bilo ustvarjeno vzdušje, v katerem je najprej Zorko Simčič kot ustanovni član SPD Buenos Aires mojstrsko na kratko orisal duhovno in kulturno ozadje in prepričljivo povedal nekaj osebnih spominov in utrinkov, tako da marsikatero oko ni ostalo suho. Vse je presenetil Gorazd Hotimir, ki je prinesel s seboj svojo člansko izkaznico SPD. Za Simčičem je F. Savenc nakratko orisal prejšnje poskuse, da bi ta zbornik izšel. Za njim je Stanko Klinar z izbranimi in emocionalno močnimi besedami orisal gorništvo argentinskih Slovencev, odnos domovine do njih in posebej poudaril večje dosežke. Govoril je tako zagreto in navdušeno, da so bili prisotni kar malo začudeni, saj ga poznajo predvsem kot dobrega poznavalca in poštenega in neizprosnega kritika. Podobno sta se s svojimi spomini odzvala tudi dr. Strojin in dr. Bukovšek. Iz Prage je prišel tudi Matjaž Puc, ki je poleg spominov poudaril tudi, da je sam narisal geografsko karto bariloških gora v merilu 1:50.000, kjer so vsa imena vpisana dvojezično. Original je menda pustil v Argentini, kopijo pa ima nekje doma. To bi bila lah-Nad. na S. str. VAŽNA JE PRIPRAVLJENOST Spričo splošnega zanimanja glede naseljevanja v Sloveniji smo povabili na razgovor mag. Boštjana Kocmurja, predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Iz svoje perspektive nam je podal mnenje o tem pojavu. Kako razlagaš to nenadno zanimanje slovenskih oblasti za naseljevanje argeninskih rojakov v matični domovini? Slovenija si prizadeva za vstop v Evropsko Unijo. V tej smeri se dogajajo novosti. Ne moremo reči, da je to izključni razlog, a Evropa je model, po katerem se Slovenija zgleduje. Konkretno se je sosednja Italija, nji smo redno pošiljali vse glavnim vladnim ustanovar novinarskim hišam, posame nikom: to mora tudi učinkov ti. Pozitivno je bilo zadržan sedanje državne sekretarke : Slovence v zamejstvu in | svetu, ge. Magdalene Tovc nik, ki se je izkazala kot oseb ki ima smisel za sočlovek Vse to je prišlo do izraza že prvem pogovoru, ki smo ga imeli z vladr pretežno Furlanija-Julijska krajina, pokazala kot najbolj dinamična v tem trenutku do Argentine in to je gotovo tudi vplivalo na podobno razmišljanje. Po drugi strani pa mislim, da je tudi deset let nekega sožitja nas, ki smo tam, čeprav nas je malo, in tudi tolikih obiskov raznih Slovencev iz Argentine (enajst RASTi, koliko zborov, skupin) pomagalo do nekega zorenja. Naše društvo Slovenija v svetu je vedno opozarjalo na to. Imeli smo več Taborov povezanih s to tematiko. Publikacije s predavanji in mne- mi ustanovami, ki so soudeležene pri obravnavanju tega problema. Naj omenim tudi zadržanje sedanje komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer vemo da je dr. Bernik vedno zelo prisoten in se je pripravljen izpostaviti, prav tako kot tudi predsednik komisije Franc Pukšič. Zdi se mi vendar, da ni pričakovati kakšnega množičnega vseljevanja. Vendar se bo kar lepo število družin odločilo za pot v Slovenijo. V kakšno okolje bodo te družine prišle? Kako bodo tam sprejete? Praksa, s katero smo doslej spremljali te prihode in se je izkjazala kot uspešna, je bila, da vsi ti, ki šmo že v Sloveniji, nekako stojimo ob strani ljudem, ki prihajajo. Tudi neka domačnost, na primer uporabljanje španščine, jezika, ki je v Sloveniji vedno bolj simpatičen. Tisti, ki smo prišli pred desetimi leti, smo govorili med sabo izključno slovensko. Danes se raje pogovarjamo v španščini brez predsodkov, saj je slovenščina naš vsakdanji jezik. Kar se pa splošnega okolja tiče, si upam reči, da je večina Slovencev naklonjena prihajajočim iz Argentine, ker je bilo v desetih letih prisotno neko stalno dokazovanje narodne zavednosti in kvalitete., Poleg stanovanja, službe, itd, kakšne težave lahko nastanejo ob naselitvi? V nekem trenutku imaš občutek, da je razen jezika ostalo dokaj tuje. Različne navade, različna gledanja na mnoge stvari. Na primer le iz vsakdanjega življenja: Slovenec gre zgodaj spat in zgodaj vstane. Življenje se v glavnem prekine po deseti uri, zlasti v zimskem času. Eksistenčno pa je v Sloveniji poskrbljeno za vsakogar. Tudi s pribežniki se izredno dobro ravna in se jih oskrbuje. Slovenija je socialna država, tudi ob prihodu. V primeru, da kdo ne bi imel zagotovljene službe ob prihodu, ima zagotovljeno podporo in tudi temeljno zdravstveno varnost. Ko se državljan naseli v Sloveniji, lahko uživa eno leto to podporo. V tem času so tudi otroci šolani brezplačno in so v šoli deležni prehranjevanja. Seveda je razumljiva želja, da bi bila ta doba čim krajša. Vsiljuje se nam misel, da se rojaki odločajo za selitev v Slovenijo pod vplivom gospodarske krize, ne pa iz čistega namena „vrnitve". Jaz mislim, da je vrnitev priložnost in neke vrste izhod. Zakaj ne bi šel v kraj, kjer obvladam jezik, kjer bi lahko napolnil svoj čas s koristnim delom in ne s čakanjem na neke boljše čase. Če ni nobene druge možnosti, mislim, da je to pametna odločitev. Tudi je pozitivno za celotno narodno telo. Kako torej gledaš ti na to preseljevanje? Važna je pripravljenost, da si dejansko ti želiš obstati v Sloveniji. Če si to želiš, ni nobenega razloga, da ne bi obstal. Tudi statistično je to dognano. Od kakih dvesto rojakov iz Argentine, ki živimo v Sloveniji, poznam le dva, tri primere, da so se vrnili v Argentino, pa še temu je botroval družinski položaj. Seveda, kako človek vse to doživlja, pa je popolnorpa osebna pot. Pogovarjal se je Tone Mizerit V KRALJESTVU V KONDORJEV ■'A IN NEVIHT 50-Ietnica „Misli" Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji so pred dnevi obhajale svoj zlati jubilej. Prva številka Misli, ki je hkrati najstarejši slovenski list v tej odmaknjeni deželi daleč spodaj, nosi datum 25. januar 1952. Misli izhajajo še danes, uredništvo lista pa je že tretje desetletje v Melbournu. Čeprav se slovenska skupnost stara in ljudje umirajo in s tem tudi naročniki, Misli živijo naprej. Sedanji urednik p. Ciril Božič je v decembrski številki zapisal, da so v zadnjih treh mesecih vpisali deset novih naročnikov, kar je spodbudno. Zdaj pa še malo zgodovine. Misli so tesno povezane s prihodom prvih dveh slovenskih duhovnikov. To sta bila frančiškana p. Beno Korbič in p. Klavdij Okoren, ki sta na avstralska tla stopila konec maja 1951. Ker je bila takrat še majhna slovenska skupnost raztresena po vsej celini, sta se sprijaznila s tem, da mnogih ne bosta nikoli srečala. Sla sta lahko le v kraje, kamor ju je poslal katoliški urad za priseljence. Po zgledu sobratov, ki so v Združenih državah že od začetka prejšnjega stoletja izdajali Ave Marijo, sta želela rojake v Avstraliji povezati s slovenskim listom. Po vztrajnem prizadevanju so jima oblasti dale dovoljenje. In tako je izšla prva številka Misli v nakladi 140 izvodov. Ob koncu leta sta naklado zvišala na 750 izvodov, v naslednji se je število izvodov povzpelo na dva tisoč, ta številka se je skozi desetletja ohranila do danes. P. Klavdij je v prvi številki zapisal, da je osnovni namen Misli povezati vse Slovence v Avstraliji v eno družino. Služile bodo poduku in zabavi, plemenitenju duha in srca. Povzdigovati hočejo duha k Bogu in srce k dobremu. Misli so v polstoletni zgodovini zamenjale več urednikov. Že po dveh letih je uredništvo prevzel s Kitajske izgnani misijonar p. Rudolf Pivko, nekaj let zatem p. Bernard Ambrožič, stric sedanjega torontskega nadškofa kardinala Ambrožiča, zatem je Misli četrt stoletja urejal p. Bazilij Valentin, po njegovi smrti pred nekaj leti p. Metod Ogorevc, zadnje pol leta pa p. Ciril Božič. Misli so v svoji bogati zgodovini zbrale v družino veliko večino rojakov v Avstraliji. Mnogim so pomagale, da so ohranili stik z Bogom, spomin na očeta in mater, njuno govorico in domovino. Obenem so imele ves čas posluh za demokratične premike v Sloveniji in jih tudi podpirale. V času tako imenovanih skupnih jeder so podprle Zvezo Slovenske Akcije, ki je povezovala rojake, zavzete za ohranitev slovenskega jezika, obstoj slovenskega naroda, poživitev slovenske zavesti in za pravice, ki pripadajo slovenskemu narodu. V zvezi s temi prizadevanji je ljubljanski Dnevnik zapisal, da so Misli v. „sozvočju z najbolj nazadnjaškimi strujami v politiki zahodnega bloka". Jubilejna številka Misli, s katero bodo obeležili zlati jubilej je tik pred izidom. Po Radiu Ognjišče Naj omenimo, da so Misli vedno poročale o Slovencih v Argentini. > Tudi naše uredništvo jim čestita in želi še dolgega, plodnega življneja PISMA BRALCEV ESLOVENIA, Ml TIERRA La teorfa que los Eslavos se han formado en los ultimos siglos antes de Cristo detras de los monies Carpatos (entre Polonia y Ucrania) y que despues hayan en breve tiempo no solo ocupado sino completamente poblado mas de la mitad de Europa, es simplemente absurda, sin ningun fundamento historico. Seria demasiado largo, si quisiera explicar como, y porque ha empezado esta absurda teorfa. Sea suficiente la declaracion del renombrado profesor de la universidad de Utrecht en el congreso internacional de historicos en Liege (Belgica) en septienibre del aho pasado 2001, donde ha hecho saber que no hay duda que los Eslavos viven en Europa desde tiempos remotisimos. Si nos limitamos a los Eslovenos, que son la mas pequeha nacion eslava, que ha logrado su independencia apenas hace diez anos, podemos decir que los Eslovenos existen desde el segundo milenio a. d. C. En la cultura de Lusazia (en la region entre el Danubio y el Baltico), donde la lengua eslava torno les modalidades indoeuropeas, se formo alrededor del aho 1200 a. d. C la nueva cultura de los campos de urnas con un caracter especifico religioso que entusiasmo da tal manera la gente, que empezaron a propagar esta cultura en toda Europa. Sus portadores, llamados Venetos, han formado un centra especial en la region de la Eslovenia actual, porque aqui terminaba la famosa via del ambar, que unfa el Baltico con el mar Adriatico. En la Eslovenia la presencia de los Venetos esta demostrada con los muchos campos da urnas y con otros objetos arqueologicos, como por ejemplo las famosas sftulas. Estos Venetos son considerados como los antepasa-dos de los Eslovenos, dado que en esta region desde entonces no hay ningun indicio de un cambio de le poblacion. Una de las pruebas mas consistentes es la lengua venetica que continua en la lengua eslovena, como lo muestran sobre todo los inscripciones veneticas. Estas inscripciones veneticas son practicamente el eslo-veno antiguo. Quien podrfa demostrar que la inscripcion sobre una roca en los Alpes BUG UŠA SO VIŠAD (Bog naj bi obiskal to višavo = Dios quiera visitar esta altitud) no sea casi esloveno actual? Los diez verbos al inicio de las famosas tablitas atestinas son aun exactamente verbos dialectales eslovenos. Y las dieciseis formas del verbo Jekat en las mismas tabletas existen casi todas aun en la lengua eslovena. Lo mismo podemos decir de otras inscripciones. Ademas hay no pocos nombres del tiempo romano que son eslovenos, como por ejemplo Tergeste, Oterg, Drava, Saloca, Longaticum etc. etc. Los primeros extranjeros que invadieron la region eslovena fueron los Celtas alrededor del aho 250 a. d. C., pero sin perjudicar la poblacion nativa. Y cuando vinieron los Romanos en el primer siglo a.C., ya no hubo mas ningun indicio de los Celtas en esta region. Tampoco los Romanos han mudado el caracter de la poblacion en la Eslovenia, dado que vivfan en las ciudades y en algunas colonias. La religion cristiana existia entonces JEZIKOVNI Prebavila ustna votlina požiralnik prečno debelo črevo navzdolnje debelo črevo navzgornje debelo črevo slepo črevo esasto debelo črevo žleze slinavke jetra žolčni mehur želodec trebušna slinavka dvanajstnik tešče črevo spodnje tanko črevo zadnjik zadnjična mišica zapiralka solo entre los Romanos que no han demostrado ningun interes para convertir los pueblos ,,barbaros". Solo despues de la desintegracion del impero romano, quando la mayor parte de los Romanos se marcharon y los remanentes empezaron a integrarse en la poblacion nativa, empezo a divulgarse la religion cristiana tambien entre esta poblacion. Tambien en el Norico desaperecio el cristianismo despues que los Romanos se retiraron. San Severino mando sus monjes en todo el Norico para que buscasen los que se hubieran tal vez quedado. Esto significa que la Nad. na 6. str. ARGENTINA IN PRIZNANJE SLOVENIJE BOŽIDAR FINK Pred desetimi leti je mednarodna skupnost priznala Slovenijo kot samostojno državo. Priznanje ji je izrekla tudi Argentina, ki od tedaj vzdržuje s Slovenijo redne prijateljske odnose. Po razglasitvi državne samostojnosti je Slovenija potrebovala zunanjo predstavniško mrežo. V to sem bil pritegnjen od I. julija 1991, ko sem prejel od ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla v prisotnosti takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta pooblastilo za pogovore z argentinskimi vladnimi in nevladnimi organi in institucijami. Pooblastilo se je nanašalo predvsem na prizadevanje za priznanje slovenske države in njeno uveljavljanje v meddržavnih odnosih, konzularni posli pa še niso bili predvideni. Do moje vrnitve v Argentino dne 3. septembra 1991 sem v Sloveniji navezoval stike z vladnimi organi ter pridobival informacije in navodila. V tem času je v Argentini opravljal posle po posebnem pooblastilu dr. Marko Kremžar, ki je v sodelovanju s predstavništvi skupnosti navezal pomembne stike in zbudil široko zanimanje za slovenske državne interese. Po vrnitvi sem dejavnost osredotočil pretežno na stike z argentinskim zunanjim ministrstvom, ker je to vladni organ, pri katerem se pripravljajo in oblikujejo meddržavni odnosi. Akcijo pri drugih organih in v javnosti pa je še naprej izvajalo vodstvo skupnosti. Moja ločena pot v skupno smer je bila potrebna, ker sem nastopal v zastopstvu države, ne skupnosti, in je bilo tako stališče kot edino ustrezno sprejeto pri argentinskih organih. Svojo prvo noto s prošnjo za priznanje slovenske države sem vložil 11. septembra v roke direktorja oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo. Zadeva je šla takoj v strokovno presojanje in se je začela doba skoraj vsakdanjih stikov z obiski zaradi informiranja, vmesnih predlogov in urgiranja. Vmes se je bilo treba zavzemati za to, da priznata Slovenijo hkrati z Argentino tudi Čile in Urugvaj. Z menoj so navezovali stike tudi predstavniki drugih držav v Buenos Airesu. Tako sem mogel obvestiti argentinsko ministrstvo, da je 18. septembra avstrijski parlament priporočil vladi, da sprejme sklep o priznanju Slovenije. Po avdienci pri podministru dne 26. septembra so bili že vidni znaki, da se odpira pot do priznanja. Vzporedno z lobiranjem in propagandno akcijo skupnosti je bilo treba povečati informativno in drugo dejavnost na zunanjem ministrstvu, med drugim tudi z obveščanjem o dogajanjih v drugih državah in že izrečenih priznanjih ter o odpovedovanju diplomatskih stikov nekaterih držav s SFRJ. Do tedaj so Slovenijo že priznale Hrvaška, Litva, Gruzija, Latvija in Estonija. Dne 15. novembra me je argentinsko ministrstvo obvestilo, da je parlamentarna komisija priporočila priznanje Slovenije. Z argentinske strani se je začelo tipanje o tem, katerega diplomatskega predstavnika bi Slovenija sprejela, s slovenske pa je bil predložen v odobritev model potne listine. Prvi določni uspeh se je pokazal, ko sem bil dne 12. decembra po naročilu argentinskega predsednika obveščen, da se je predsednik odločil priznati Slovenijo, a da vendar hoče odložiti objavo priznanja do tistega časa, ko ga bo objavila takratna Evropska skupnost. Tedaj so se začeli vrstiti datumi. Dne 16. decembra je Evropska skupnost sprejela sklep, da bo priznala Slovenijo, 19. decembra so jo dejansko priznale Nemčija, Švedska in Islandija, 13. januarja 1992 je to storil Sveti sedež, 15. januarja pa vsa Evropska skupnost in nekatere srednje in vzhodnoevropske države. Argentina je sklep o priznanu objavila 16. januarja 1992, in to v dogovoru s čilonsko in urugvajsko vlado, tako da je bila objava izdana isto uro. Treba je bilo potem čakati še na dekret, ki je bil podpisan šele 12. marca. S tem je bila Slovenija dokončno priznana po Argentini kot Samostojna država. Vzpostaviti je bilo potem treba tudi diplomatske odnose med državama. Skoraj vse države so izrekle, da navezujejo diplomatske odnose, obenem s priznanjem ali prav kmalu po tem. Med Argentino in Slovenijo je bil sporazum o diplomatskih odnosih podpisan šele 13. aprila na Dunaju, še prej pa je Argentina priznala slovenski potni list. Poleg tega so že od 20. januarja dalje tekli pogovori z argentinsko poštno upravo zaradi preusmerjanja poštnih odprav za Slovenijo. Zapleti so bili odpravljeni 3. aprila. Potrebno je bilo prizadevanje za zavarovanje slovenskih interesov na jugoslovanskem premoženju v Argentini in o priznavanju veljavnosti nekdanjih dvostranskih sporazumov med Argentino in Jugoslavijo. Pri tem se je zataknilo ob vprašanju o vizumih. Slovenija je od začetka spoštovala sporazum iz leta 1987 in na argentinskih potnih listih ni zahtevala vizumov, Argentina pa slovenskim državljanom ni dovoljevala vstopa brez argentinskega vizuma. Zato je bilo treba potnike brez vizuma ob prihodu reševati iz zadrege s posebnim posredovanjem, da niso bili zavrnjeni, to pa zaradi praznika ni uspelo samo v enem primeru. Zahtevo po vizumih je Argentina odpravila enostransko brez sporazuma šele leta 1994. Argentino diplomatsko predstavlja v Sloveniji njen veleposlanik na Dunaju, Slovenija pa ima v Buenos Airesu redno diplomatsko predstavništvo od 19: avgusta 1994. Tega dne je prenehalo pooblastilo dotedanjega predstavnika, ne pa še povsem delo za uveljavljanje slovenske države, predvsem pred njenimi državljani. SVOBODNA SLOVENIJA • 21. februarja 2002 (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M ■H Stran 5 NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MO ESLOVENIA„ Ml TIERRA POSKUŠANJE MAMIL Slovenska raziskava, ki je leta 1999 potekala v okviru Evropske raziskave o alkoholu in preostalih mamilih med šolsko mladino, ter je vključevala 30 evropskih držav, je pokazala, da je v skupini slovenskih dijakov, rojenih leta 1983, več dijakov, ki pogosteje uživajo legalne (tobak, alkohol) kot ilegalne droge. Več kot 90 % 16-letnikov je namreč že poskusilo alkohol, 65 % je že kadilo cigarete, četrtina od vseh 16-letnih dijakov pa je rednih pivcev oz. kadilcev. Slovenija se v primerjavi z ostalimi evropskimi državami glede pitja alkohola in kajenja cigaret uvršča v povprečje, več pa je bilo pred tremi leti anketirancev, ki so že kadili marihuano oziroma vdihovali hlape pred 16. letom; takih je namreč kar 25 oziroma 15 %. KREKOVA BANKA V AVSTRIJSKE ROKE? Avstrijska bančna skupina Raiffeisen International Be-teiligungs je v imenu avstrijske banke Raiffeisen Zentral-bank (RZB) objavila javno ponudbo za odkup vseh 98.148 navadnih imenskih delnic Krekove banke, ki bo trajala do vključno 5. aprila. RZB za delnico Krekove banke ponuja 370,75 evra v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan ponudbe. Ponudba za prijazen prevzem - z njo se namreč uprava mariborske banke strinja - se bo štela za uspešno, če bodo Avstrijci od 3000 delničarjev Krekove banke kupili vsaj 75 odstotkov plus eno delnico. RZB želi imeti v Krekovi banki glavno besedo, s tem pa prevzeti tudi vso odgovornost. ZAPOSLENOST V NOVEMBRU 2001 V Sloveniji je bilo novembra lani 888.813 aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 785.594 prebivalcev, kar je za 0,1% manj kot oktobra in za 1,8% več kot novembra leta 2000. Stopnja registrirane brezposelnosti je novembra lani znašala 11,6%. TRANSAKCIJSKI RAČUNI Slovenske banke bodo sredi leta začele odpirati transakcijske račune za fizične osebe, ki bodo nadomestili sedanje hranilne vloge ter tekoče in žiro račune. Vsak državljan bo tako lahko imel pri banki odprt le en račun, preko katerega bo prejemal vsa vplačila in opravljal izplačila tako v tolarjih kot v tujih valutah. To pa pomeni, da se bo število različnih računov močno zmanjšalo: s sedanjih več kot štirih milijonov bi se po uspešni izvedbi projekta zmanjšalo na približno 1,2 milijona. Brezjanska Marija SLOVENCI TO SO STRELCI! Slovenski strelci so uspešno nastopali na mednarodnem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem v Muenchnu, ki se ga je udeležilo več kot 600 tekmovalcev iz 42 držav. Že prvi tekmovalni dan je Rajmond Debevec zmagal z zračno puško, v finale pa se je uvrstil še Damjan Kandare, ki je osvojil končno sedmo mesto. NAPREDOVANJE V KOŠARKI Košarkarji Uniona Olimpije so v 14. krogu evrolige (skupina B) premagali Barcelono z 80:74 in se zanesljivo uvrstili v naslednji krog tekmovanja. V drugem delu evrolige bodo Ljubljančani nastopali v skupini G skupaj s Panathi-naikosom, AEK in Olym-piakosom. TRENING V HONG KONGU V prvi tekmi nogometnega turnirja Carlsberg v Hong Kongu je Honduras premagal Slovenijo s 5:1 (1:0). Častni zadetek za Slovenijo je v 52. minuti iz enajstmetrovke dosegel Zlatko Zahovič. V tekmi za tretje mesto pa je reprezentanca Slovenije po streljanju enajstmetrovk s 4:3 premagala Kitajsko. V rednem delu se je tekma končala brez zadetkov, z bele točke pa so bili pri Sloveniji uspešni Gajser, Pavlovič, Nastja Čeh in Karič. Nogometaši Hundurasa pa so zmagovalci turnirja. V finalu so z 1:0 premagali Hong Kong. - V prijateljski nogometni tekmi v Novi Gorici je mlada slovenske reprezentanca do 21 let izgubila z vrstniki iz Anglije z 0:1. NAPREDUJEMO! Slovenska mladinska reprezentanca v badmintonu je osvojila prvo mesto na evropskem prvenstvu skupine B in si zagotovila napredovanje v skupino A. V finalu so Slovenci s 3:2 premagali Belgijo. DOLG SKOK Tina Čarman, edina slovenska predstavnica na mednarodnem dvoranskem mitingu v Zagrebu, je zabeležila zmago v skoku v daljino. Članica kranjskega Triglava je skočila 603 cm. MOTOKROS Motokrosist Roman Jelen se je v italijanskem Montevarchiju udeležil tekme Assoluti d'ltalija in osvojil 3. in 4. mesto. V odprtem razredu (do 250 in 500 ccm) je bil 4. za Nemcem Beirerjem, Italijanom Chio-dijem in Nizozemcem Cop-pinsom. Še boljše pa se je odrezal na finalni dirki „Su-percampione", kjer sta ga ugnala le Beirer in Coppins. Iz francoske zasedbe naših dežel naj še omenimo en dogodek, ki je za Slovence važen, obenem pa tudi zanimiv. Ko so Francozi zasedli Slovenijo, so takoj vzpostavili strogo nadzorstvo nad denarjem. Takrat je namreč pričel krožiti med ljudmi papirnati denar, ki ga je Avstrija tiskala, da je dobila sredstva za vojsko. Francozi so strogo zasledovali vse ponarejevalce svojega, francoskega in tudi avstrijskega denarja, da ne bi bilo porušeno ravnotežje in zaupanje. Tedaj je na Gorenjskem v Kranju živela slikarska družina Layerjev. Najbolj znan umetnik je bil Leopold, ki je v cerkvene slike vnesel tudi pokrajinske motive. Poslikal je več cerkva, npr. v Cerkljah. V tistih vojnih časih pa je Leopold težko živel, zato se je povezal z nekim bakrorezcem in sta začela ponarejati avstrijski denar. Pri tem jima je pomagal še brat Valentin. Francozi pa so vsem kmalu prišli na sled in jih zaprli. Brat Valentin Layer je v ječi umrl, Leopold pa se je zaobljubil, da če pride živ iz zapora, naslika Marijino podobo za podružnično cerkev v Brezjah. Res je bil izpuščen, Francozi so odšli in Leoold je zaobljubo izpolnil. Narisal je v živih barvah Marijo z Jezuščkom po znani Cranachovi podobici. Prvotni cerkvi sv. Vida na Brezjah iz 15. stoletja so prizidali Marijino kapelo leta 1800. Layer pa je še poslikal leta 1814 to kapelo s freskami. Kmalu se je pričelo širiti češčenje Brezjanske Marije, ki se je zelo razvilo po letu 1863 in so Brezje postale največje romarsko središče na Slovenskem. PISALI SMO P OB DIVJAŠKEM NAPADU NA ŠKOFA VOVKA Divjaški napad, ki se je izvršil nad škofom Vovkom, je odjeknil v svetu. Ne trdimo, da so komunistični oblastniki napad naravnost naročili. Tudi to radi verjamemo, da jim je napad neprijeten. Toda tega, da oblast ne bi mogla napada preprečiti, če bi le malo hotela, ne bo nihče verjel. Škofa je smela na postaji pričakati drhal kakih 150 ljudi, smela ga je napasti in ga mučiti pet ur. Oblast drhali ne razžene in krivce ne aretira. Močno je treba podčrtati, da škofa že leto dni ovirajo pri škofovskih opravilih. Zgodilo se je, da so s človeškim blatom pomazali kljuke v cerkvah in župniščih, kjer je birmoval. Mi, katoliški Slovenci v svobodnem svetu ogorčeno protestiramo zaradi zverinskega napada na škofa Vovka. Ob tej priliki spet zagotavljamo svoje spoštovanje ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu in njegovemu namestniku v domovini mučeniškemu Antonu Vovku. NOVA SLOVENSKA LISTA V SVOBODNEM SVETU MISLI Dne 25. januarja 1952 sta slovenska izseljenska duhovnika razposlala prvo številko Misli med Slovence v Avstraliji. Glede programa lista poudarjata, da je bil napisan s krvjo naših pradedov in očetov. In kaj smo, nam je povedala naša mati, ko nam je pela: Slovenec sem. K sodelovanju so povabljeni vsi, razen komunistov. NAŠA LUČ V založbi Mohorjeve v Celovcu je je pričel izhajat dvomesečnik Naša Luč, namnjen predvsem za Slovence v Evropi. Izdajajo ga slovenski izseljenski duhovniki v Evropi. TINE DEBELJAK: POLJUB OPREMA IN LESOREZI BARA REMEC Pesnik je posvetil knjigo Veri, svoji ženi. Tega ne more opisati nobena druga umetnost, tudi muzika ne, in je pridržano besedi. Pesnik pravi, da so nastale pesmi od leta 1945. Dr. Tine Debeljak je naš pesnik, kronist naše begunske in izseljenske poti. V opremi Bare Remec, stavku Vilka Čeča in vezavi Fler-mana Zupana je Poljub tudi prvovrstna likovna umetnina. El final de la autonomfa interna De esta manera transcurrfan para Carintia los primeros siglos de su independencia. De una manera relativamente facil paso a estar bajo el mando de los bavaros y de los francos. Con la adopcion de la fe cristiana entro en la civilizacion europea cristiana y occidental, dentro de la cual tendrfa lugar su destino. Al igual que la Carintia de los eslovenos, que fue el primer estado eslavo, se desarrollaron mas tarde Polonia, el estado de los checos, Croacia y otros estados eslavos. Los eslavos que no aceptaron el cristianismo no conserva-ron su sitio en la historia. Pero no todo fue facil. El principe croata Ljudevit, cansado de los tratos cruentos del duque friulano Kadaloh, de quien era vasallo, se rebelo contra los francos. Su actitud fue imitada por muchos pueblos, entre ellos los de Carintia, los eslovenos de Panonia y los de Carniola (eslavos situados junto al rfo Sava). En un primer momento la victoria estuvo del lado de Ljudevit, pero sucumbio en el ano 621 ante los continuos ataques de los francos. Fue asesinado, siendo vfctima de una traicion. Los francos sometieron a todos los rebeldes. Sin embargo, la situacion no volvio a su estado originario. Al ver que las regiones semilibres se tornaban peligrosas, los francos decidieron cambiar radicalmente la posicion de Carintia y de otros estados. Asi' paso a ser de un estado con autonomfa interna, incluido a medias en el de los francos (hecho verificable por la presencia de nombres eslovenos de mandatarios) una simple unidad administrativa -un ducado- del estado de los francos. Este ducado fue dado como don por el emperador a los duques alemanes. Los territorios eran otorgados libremente por el emperador a sus vasallos o a la Iglesia. Los duques podfan donar del mismo modo los bienes a sus amigos y a sus protectores, que, por supuesto, pertenecfan a la estirpe alemana. La nobleza eslovena, cuyo crecimiento estaba en pleno desarrollo, perdio fuerza y posiciones. Poco a poco comenzo a desfallecer y, en el transcurso de algunos siglos, engroso las filas de los siervos o se extinguio por completo. Su lugar fue ocupado por los alemanes. Lo unico que perduro de la antigua gloria, como una curiosidad fosilizada, es la ceremonia de la entronizacion. OSEBNE Rojstvo: V družini Marka Vombergarja in prof. Andrejke Selan se je v nedeljo, 10. februarja rodila hčerka Lucijana. Srečnim staršem iskreno čestitamo! Krst: V soboto, 19. januarja 2002 je v kapeli ljubljanskega ordinariata nadškof dr. Franc Rode krstil Katjo Emo Rode, hčer An- dreja Gregorija in Monike Bukovec. Botri sta bili Marija Koželj in Helena Rode. Srečnim staršem naše čestitke! Poroka: V Sloveniji sta se poročila prof. Martin Magister in Milena K. Arn-šek; poročil ju je lazarist Pavle Novak. Novoporo-čencema čestitamo in želimo obilo sreče! V kraljestvu... Nad. s 3. str. ko lepa priloga tej knjigi... Kratko je pozdravil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, prisoten je bil tudi alpinist Tone Škarja, nekaj časa tudi dr. Andrej Bajuk. Vseh udeležencev je bilo nekaj čez 50, večina od njih je vztrajala celi dve uri, kolikor je trajala predstavitev, in se na koncu še malo razgovorila pri kozarčku in prigrizku. Celotno predstavitev so tudi posneli na video. Brezhibnemu tisku in vzorni vezavi, delu slava, delu cast. MM Svobodna Slovenija, št.7 ; 14. februarja 1952 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407CSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Vladimir Kos, Veleposlaništvo RS, Dominik Oblak, Marjan Eiletz, Ivan Tomažič, Božidar Fink, Milena Ahčin, STA. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit" Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar O O c ^ z: FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 O U E? < R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125. PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM Oddam hišo - Bustillo, km 6 - Oddam bungalov na Catedralu - Bar-iloche. Tel: 02944-424978 Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 - B1704FOA Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slo-venski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova). OBIŠČITE SPLETNO STRAN www.slo.org.ar 1 2 3 4 5 6 7 1 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 * 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 V petek, 22. februarja ob 20. uri v Slovenski hiši bo predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, mag. Boštjan Kocmur, vodil razgovor in odgovarjal na vprašanja vseh, ki se želijo naseliti v Sloveniji Prisrčno vabljeni. Zedinjena Slovenija PO SVE VODORAVNO: 1. Položen. 5. Nasprotno od radodarno". 9. Naziv. 10. Moško ime. 12. Velika okrasna ptica. 13. Reka, ki usiha. 16. Špansko žensko ime. 17. Tovorna žival. 18. Kemijski znak za kalcij. 19. Ne priznaš, zanikaš. 22. Kocbek Edvard. 23. Glas pri strelu. 24. Rdeč poljski cvet. 26. Veznik. 27. Nadležna žuželka. 29. Predlog. 31. Primerjalni prislov. 33. Zlomljen. 35. Veznik. 36. Ljudje. 39. Učenje. 40. Slovenska reka (2. sklon). NAVPIČNO: 1. Slovenska gojilnica plemenitih konjev. 2. Ime stare Ljubljane. 3. Gospe, ženske. 4. Cigaretni ogorek. 5. Običajna začimba. 6. Prikaz z besedo. 7. Otrok, ki se je umazal. 8. Jajčaste oblike. 11. Geometrijsko telo. 14. Prav to. 15. Običajna oblačila. 20. Veznik. 21. Poseduje. 23. Polovica. 25. Prostor, ki ga oklepata dve steni. 26. Vprežna žival. 28. Mariborski pomožni škof. 30. Študent prvega letnika univerze. 31. Deležniška oblika glagola BITI. 32. Hebrejski patriarh. 33. Spanec. 34. Dela platno. 37. Kratica Slovenija. 38. Kemijski znak za barij. Oddam v najem dvosobno stanovanje v Floresu (Capital), 5 kvadrov od trga Tel.: 15-5002-8177 OBVESTILA SOBOTA, 2. marca: Sprejemni izpiti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka za dijake, ki se želijo vpisati v prvi letnik, ob 9. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 9. marca: Na Srednješolskem tečaju v Slovenski hiši ob 15. popravni izpiti, ob 17.30 vpisovanje in nato začetna sv. maša. NEDELJA, 10. marca: Otvoritev slovenskih osnovnih šol ob 16. uri v Slovenski hiši. LJUDSKA M Premalo ali preveč zaupamo v božjo pomoč? Pregovor pravi: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Španski je podoben a bolj bojevit: „A Dios rogando y con el mazo dando". (K Bogu moliti in z gorjačo mahniti). Oboji pa dobijo potrdilo v verskem priporočilu: „Moli in delaj." ZA SM Prijatelja srečata lepo dekle. "Tale je pa res lepa." "Pa tudi inteligentna!" "Kako to veš?" "Zadnjič sem jo samo malo bolj pozorno pogledal, pa me je že klofnila." Dežuje. Pogovor v svinjaku. Mali prašiček: „Danes je pa res svinjsko vreme." Star prašič: „Malo več spoštovanja do družine pa bi že moral imeti. Pri nas rečemo takemu vremenu pasje vreme." "Zakaj se polži hranijo s solato?" "Ne vem." "Če bi morali loviti zajce, bi že zdavnaj izumrli." Pisma bralcev Nad. s 4. str. poblacion nativa no era cristiana. Los Eslovenos en el Norico se hicieron inde-pendientes despues de la ida de los Bizantinos el ano 568. Su estada es historica-mente documentado desde el tano 593. Al cristianismo se convirtieron desde el afio 750, En el mencionado artf-culo hay tantos errores, cuantas son las afirmacio-nes. Aquf he dado solo al-gunas noticias. Pero estoy dispuesto a contestar a čada una de les afirmaciones probando su falsedad, si el periodico me concede el espacio necesario en algu-nos numeros. Ivan Tomažič, Viena OBTOŽENI MILOŠEVIČ OBTOŽUJE Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je prvi dan uvodnega govora obrambe pred haa-škim sodiščem, ki jo vodi sam, zavrnil obtožbe tožilstva, posebej v zvezi z vojno na Kosovu, in izrekel številne kritike na račun Zahoda, zlasti zaradi napada zveze NATO na ZRJ leta 1999. Miloševič, prvi predsednik kakšne države, ki mu sodijo pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je svoja, dejanja na območju nekdanje Jugoslavije sicer opravičil z bojem proti terorizmu. Hrvaški predsednik Stipe Mesič pa je zanikal Miloševičeve trditve, da je skušal rešiti nekdanjo jugoslovansko federacijo in dodal, da je bil Miloševičev edini motiv absolutna oblast. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 1 9. februarja 2002 1 EURO 223,06SIT 1 U$S dolar 256,06SIT NAPETOST V KOLUMBIJI Kolumbijski predsednik Andres Pastrana je sporočil, da so propadla mirovna pogajanja s pripadniki uporniškega gverilskega gibanja Kolumbijske oborožene revolucionarne sile (FARC). Po navedbah Pastrane morajo pripadniki FARC zapustili demilitarizirano območje na jugu države, ki so jim ga prepustili leta 1998. Po mnenju opazovalcev bi lahko neuspešen mirovni proces sedaj sprožil nove spopade med kolumbijsko vojsko in uporniki. Slovensko gledališče v Buenos Airesu vabi vse, ki so že kdaj sodelovali pri živem križevem potu, na srečanje in domenek za nastop. Letos bomo križev pot uprizorili v mestu Recon-quista v provinci Santa Fe, kjer je pastir naš rojak škof Andrej Stanovnik. Zbrali se bomo v dvorani Slovenske hiše v nedeljo 3. marca po maši. Vabljeni tudi vsi drugi, ki želite sodelovati pri tej predstavi, ki bo na veliki petek 29. marca 2002. Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka sporoča da bodo v soboto, 2. marca ob 9.00 sprejemmi izpiti za 1. letnik. Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski svet), recitacija, pogovor v slovenščini. v soboto 9. marca ob 15.00 popravni in dopolnilni izpiti (k izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami) ob 17.30 vpisovanje ob 18.30 začetna sv. maša Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo. Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejšnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in počitniška naloga (od drugega do četrtega letnika spis z naslovom Moje počitnice, ki mora obsegati štiri strani normalnega formata z lastnoročno pisavo, ne na računalnik; za peti letnik je naloga prispevek za almanah). Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnili vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj. Vpisnina $ K).-, drugi otrok $ 5.-, tretji pa je vpisnine oproščen. INFORMATIVNI SESTANEK ČLANOV SLOGE: SLOGA V SEDANIFM PRUŽBENO-GOSPODARSKEM POLOŽAIU SOBOTA, 23. FEBRUARJA 2002 OB 20. URI. SLOMŠKOV DOM — Castelli 28 — Ramos Mejia.