The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 18, 1936. Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki ŠTEVILKA (NUMBER) 144 ŠPANSKA REAKCIJA GROZI VLADI ZApDO "Potrpežljivost armade je izčrpana," je izjavil bivši minister v parlamentu. Reakcija sama podžiga k nasilstvom, o d g o v a r-ja vlada. MADRID, 17 j inija. — Sino-Ci se je vršila zelo Irji na seja v parlamentu, tekoin katere so klerikalci in driii;i desničarji o-f'itali sociialističr.i vladi, da je odgovorna za st^ivkc in nasil-Etva v deželi ter svarili, da '*ar-niadu postaja čed^jlje bolj nestrpna." Desničarji so očividno prepričani, da je vlada proti armadi broz moči in da so armadni voditelji na njihovi strani. Navzlic napadom pa je parla-i^ent vladi izrekel zaupnico z 207 glasovi proti 0. Desničarji, ki so v manjšini, se niso vdele-žili glasovanja. Več levičarskih poslancev je splezalo preko svojih sedežev lor grozilo s pestmi napasti bivšega ministra Jose Calvo Šote-'o. ki je slednji začel z armado, ter izjavil, da bo vlada sama odgovorna, "ako se kaj zgodi". Sotelo je rekel, da armada ni-iTfia nikakega namena, da bi iz-nova upostavila monarhijo, -kakor jo dolžijp levičarji, da pa je ^jena potrpežljivost z obstoječimi razmerami skoro "izčrpala". Ako se ne podvzame "drastičnih korakov", je rekel, bodo •^kstremisti posegli po vladni oblasti. Notranji minister Augusto ^■■^rcia Trelles je ogorčeno odgovoril, da klerikalci premišljeno ^^tijo nerede, ker hočejo za vsa-'(0 ceno diskreditirati sedanjo ^'lado. V Barceloni so včeraj oboro-^oni stavkarji uničili tiskarske stroje v več manjših tiskarnah, so skušale obratovati s stav-^okazi. V pondeljek je bilo v industrijskih sporih v raznih kra-"'h dežele ubitih nadaljnih pet o-nakar je vlada ustanovila (Dalje na 2. str.) Blumova vlada odločno nastopila proti ekstremistom Socialistična vlada ukazala razpust fašistične organizacije ter odredila prosekucijo proti pristašem Leon Trockija, PARIZ, 17. junija. — Socija-listična vlada v Franciji je včeraj podvzela odločne korake proti ekstremistom na desni in levi. Prvi skušajo zanetiti civilno vojno v deželi, ki bi pripravila pot fašistični diktaturi, do-čim drugi delujejo za komunistično revolucijo. Kabinet je odglasoval, da se takoj začne s strogim izvajanjem zakona, ki daje vladi pravico razpustiti vse "oborožene politične lige", kar je v prvi vrsti naperjeno proti fašističnim "Ognjenim križarjem". Obenem je vlada odredila obtožbe in pro-sekucijc proti levičarjem, ki skušajo delavske spore spremeniti v ekonomsko revolucijo. ' "Le Populaire", organ premi-jerja Rluma, je objavil članek, v katerem je rečeno: "Ognjeni križarji so armada velikega kapitala, ki je oborožena ter se pripravlja na civilno vojno." Drugi levičarski listi dolžijo desničarje, da se pripravljajo na desperaten poizkus, s katerim bi preprečili uresničenje zakono- dajnega programa sedanje vlade. Javni prosekutorji so danem pričeli z legalno akcijo proti pristašem Leona Trockija, bivšega ruskega komunističnega voditelja, ki je bil po smrti Lenina izgnan iz Rusije. Redna komunistična stranka v Franciji pripada "Ljudski fronti" ter podpira Blumov režim, dasiravno ni sprejela za-zastopstva v njegovem kabinetu. Stavkovni val v Belgiji se širi BRUSELJ, Belgija, 17. junija — Stavkovni val v Belgiji je včeraj zajel že nad 200,000 delavcev in vlada premijerja Van Zeelanda je odredila mobilizacijo vojaštva. Zahteve delavcev skoro v vseh slučajih so iste; višje mezde in priznanje unij. Vlada je mobilizirala vojaštvo po izgredih v mestu Liege, ko se je 300 stavkarjev borilo s policijo. V boju je bilo sedem o-seb ranjenih. V sličnem spopadu v predmestju Rocourt sta bila ustreljena dva policista, in do manjših prask je prišlo tudi v Antverpu. Mezdno zvišanje naznanjeno tik pred linijsko kampanjo v industriji jekla Magnati jekla v desperatnem poizkusu, da ubijejo gibanje za unijo. Kompanijske unije se puntajo. PITTSBURGH, 17. junija. — Tu se je danes splošno govorilo, da industrija jekla v teku prihodnjih par dni naznani 10-od-stotno zvišanje mezd za 500,000 delavcev v industriji, da s tem paralizira veliko kampanjo za jeklarskih korporacij se pn-unioniziranje industrije, ki se i pravljajo za enotno organizaci-ima pričeti v kratkem pod vod-;jo ter v ta namen nameravajo stvom John L. Lewisa, ki je v v kratkem obdržavati konven-ta namen preskrbel jeklarski' cijo v Clevelandu, na kateri bo-uniji pol milijona dolarjev. do zastopani delavci jeklarskih Novica o nameravanem mezd- centrov. nem zvišanju je prišla v javnost Kakšno je razpoloženje čla-sinoči, kar je jako značilno, j nov v kompanijskih unijah, sa cajti baš danes se je tukaj se-|je pokazalo pri zadnjih "volit-stal odbor za organiziranje de- vah" uradnikov. Kompanije ni- ZIONCHEK ŠE VEDNO NA OPAZOVANJU WASHINGTON, 17. junija -Kongresman Zionchek, ki je že '^\'a tedna v Gallinger bolnici na opazovanju, ostane še za nedo-^očen čas v bolnišnici. Kaj se bo ^toinlo z njim, kadar se opazo-^'anje konča, ni znano. Strašna nesreča V nesreči, ki se je zgodila v zvečer na železniškem '^ORtu v Maple Heights, je bilo ^'bitih pot mladih moških, eden umira. Dva izmed ubitih sta ^ila inženirja, eden pa je bil za-^top. poljskega dnevnika "Mo-*iitor". Malo pred nesrečo so bi v bližnji gostilni, kjer so se po ^ovarjali, kako hitro se da vo ^iti z avtomobilom. Mrtvi moški Steve Wysopal, Melvin Bo "žalski, James Stolar, Ted Ko ^lowski in Buddy Radzymirski smrtjo se bori v bolnici Lloyc l^^'Ukowsky, star 25 let, ki je sin yivsega councilmana. Avto, ki ^ vozil z brzino 60 milj na uro^ je skušal napraviti ovinek pri ^ORtu ter se pri tem zaletel Jekleno ogrodje mostu, se je či-razbil. Wysopal je bil voznik '^vtomobUa. prava vsake tovarne, proti kateri ni nobenega priziva. Razume se, da se kompanije zahtevi za pravo arbitracijo odločno zoperstavljajo. Kompanijske unije različnih 0 Sloviti pisatelj Maksim g Gorki umrl MOSKVA, 18. junija. — Po daljši bole/ni je dunes tu umrl sloviti ruski pisatelj in dramatik Maksim Gorki, ki je hil obenem vodilni literarni zagovornik sovjetske revolucije pred svetovno javnostjo, liil je 68 let star. Gorki je bil največji sodobni ruski pisatelj in njegova dela se rit a jo po vsem civiliziranem svetu. Pod sovjetsko vlado je bil Gorki pravi narodni junak; e-den naj\ečjih aeroplanov, kar se jih je zgradilo v Rusiji, je bil imenovan po njem. Mesto Nižni Novgorod, kjer je bil rojen, je njemu na čast dobilo ime Gorki, Pravo ime Maksi-ma Gorkija je bilo Aleksej Maksimovič Pješko\. Gorki je psevdonim, katerega se je začel posluževati, ko je postal pisatelj. Beseda "gorki" v ruskem jeziku pomeni "trpki — grenki", in Gorki je hil \ resnici tr-p(^k v obsojanju krivic, ki so se godile ljudstvu pod koruptnim carističnim režimom. Kot mladenič je bil Gorki pekovski pomočnik. Ko je bil 19 let star, si je pognal kroglo skozi prsa, vendar operacija niu je nosila življenje. \ est o Gorkije\ i smrti je povzročila globoko žalost sirom Rusije. Sovjetska vlada ga bo ])ok.O|>ala z državnimi častmi, nakar ho njegovo truplo najbrže položeno k večnemu počitku v Kremlju. Anglija je stisnila rep med noge Kabinet je sklenil, da bo Anglija v Ženevi priporočala preklic sankcij proti Italiji. I LONDON, 17. junija. — Angleška diplomacija je danes formalno naznanila svojo kapitulacijo pred Mussolini jem. Kabinet je namreč sklenil, da Anglija ne bo le podpirala preklic sankcij proti Italiji radi vojne proti A-besiniji, temveč da bo celo priporočala, da se to takoj stori, ko se koncem junija Liga naro-, dov snide na svojem izrednem zborovanju. I To pomeni, da je Italija zmagala na celi črti in da ji bo o-čitno kršenje Ligincga pakta j sedaj, ko je porazila Abesinijo, j velikodušno odpuščeno. Kot se ' je zvedelo, se je Anglija odločila , za. ta korak že pred tednom dni, i danes pa je bil na kabinetni seji j formalno potrjen. i Premijer Baldwin in zunanji I minister Eden sta danes pri-I pravljala govore, s katerimi bo-I sta akcijo jutri skušala razložiti i prrd parlamentom. I Italijanska vlada je sklep j Anglije vzela na znanje z veli-I kim zadovoljstvom in kot se ra-! zume, bo Mussolini sedaj tudi j zahteval, da Liga narodov for-jmalno prekliče sklep, s katerim se je Italijo obsodilo kot kršilko Liginega pakta. Kaj ima pravzaprav Cough-lin v rokavu? Radijski pridigar namiguje, da je pripravljen podpreti predsedniškega kandidata "tretje stranke." Coughliniti, townsenditi in klubi Longove organizacije se združijo? Kongresman Lemke iz North Dakote omenjen kot predsedniški kandidat. NEW YORK, 17. junija. —I milijard dolarjev, katera je bila Charles R. Coughlin je sinoči zadnji mesec v kongresu pora-naznanil, da je pripravljen pod- žena. Kot znano, je bil Coughlin preti nekega doslej še nepozna- goreč zagovornik dotične pred-nega voditelja "tretje stranke", loge in je Rooseveltovo admini-ki bi bil v stanu dobiti podporo s-tracijo strahovito napadel, ker 25 milijonov volilcev, ako bo do-'je povzročila njen poraz. lični kandidat objavil zadovoljiv Lemkeja včeraj ni bilo v Wash-program. ingtonu in ko se je njegovega Med tem se poroča, da so v kolega Knutsona iz Minnesote teku pogajanja za skupen na- vprašalo, kje se nahaja, je iz-ston Coughlinove Unije za so- javil, da sicer ne ve, najbrže pa cialno pravico, Townsendove or- da je odšel v New York na po-ganizacije in pa klubov za "raz- svetovanje s Coughlinom. delitev bogastva", katere je or- Drupri možni kandidat koali-ganiziral pokojni senator Huey, cijske tretje stranke je baje biv-Long, sedaj pa je vodja tega gi- ši governer Ely iz Massachsett • banja Rev. Gerald L. K. Smith, sa, ki je demokrat, ampak stru-protcstantovski pastor iz Loui- pen nasprotnik predsednika siane. ; Rooseveita. Vest o možnosti take tretje' Cela situacija pa se nahaja v stranke, ki bi postavila svojega | megli in vse napeto čaka radio Vlada podprla jeklarske delavce avcev v industriji jekla, kate-emu predseduje Philip Murray, podpredsednik Mine Workers of America. Na tej seji se bo predložilo načrte za unijsko kampanjo zastopnikom desetih unij, ki so včlanjene v Lewiso-vem odboru za industrijski unionizem. Murray se je včeraj posvetoval z 12 organizatorji, ki so se nemudoma podali na svoje postojanke v pittsburškem okrožju. Izjavil je, da bo v teku enega tedna v tem okrožju na delu 50 organizatorjev. Nadalj-ne organizatorje se bo poslalo v okolico Chicaga in Garyja, v Alabamo in druga središča je klarske industrije. V nedeljo se bo vršil v Mc-Keesportu velik javen shod, katerim se bo kampanja formalno otvorila. Medtem imajo jeklarske kor-poracije rastoče neprilike s svo jimi lastnimi kompanijskimi u-nijami, katere so družbe same organizirale, da so na papirju zadostile zakonu NRA ter s tem preprečile razmah pravih delavskih unij. Kompanijske unije čedalje glasneje zahtevajo, da se uvede pravo in nepristransko arbitracijo delavskih zahtev. Pod obstoječim sistemom ima zadnjo besedo v vseh sporih u- so niti naznanile, koliko delavcev se je vdeležilo volitev, iz česar je jasno, da je ogromna večina delavcev enostavno ignorirala. Kot se je zvedelo, večina delavcev na glasovnice lepi listke, na katerih stoji: "Mi hočemo John L. Lewisa." Jeklarskih magnatov katere jo upornost kompanijskih unij že lani začela vznemirjati, se po-ašča čedalje večji strah. Akcija za narodno zvezo vseh kompanijskih unij, ki bi v vseh ozirih samostojno nastopala, se je pojavila že lansko pomlad in ves trud kompanij, da bi jo zadušile, je bil doslej zaman. WASHINGTON, 17. junija.-— Notranji tajnik Harold Ickes je včeraj naznanil, da je preklical naročilo za $40,086 jekla, katerega je imela dobiti Jones & Loughlin Co., ker se je dognalo, da družba krši določbe Wag-nerjeve postave za reguliranje delavskih odnošajev. Ickes je podvzel ta korak navzlic odločitvi zveznega prizivnega sodišča v New Orleansu, ki je bila podana v pondeljek, da je Wag-nerjeva postava proti-ustavna. Med tem se iz Pittsburgha poroča, da bo kompanija proti vladi vložila tožbo za vrnitev kontrakta, potem ko je njen odvetnik izjavil, da je Ickesova akcija "nelagalna." MKS. DIONNE PRIPIIAVLJE- NA NA OBISK ATORKW!: CALLANDER, Out., 17. juni-I ja. — Danes se je zvedelo, da se I je Mrs. Oliva Dion ne, mati slavnih petorčk, skrivaj odpeljala v neki 115 milj oddaljeni kraj, kjer bo lahko v miru pričakovala novega obiska tete štorklje. Okna na Dionne domu so bili danes vos dan zastrta. Pred par dnevi je Dionne ukazal, da ne more nihče videti žene brez njegovega pismenega dovoljenja. Žalostna vest Peter Usay, 783 East 165 St., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v vasi Ravne pri černičah na Primorskem umrla mati v visoki starosti 93 let. V stari domovini zapušča dva sinova in eno hčer, v A-meriki pa sina Petra. Naj ji bo lahka domača zemlja! Lapuhova gostilna Mr. John Lapuh, znani vino-toč, naznanja, da bo odslej svojim gostom postregel tudi s pivom in žgano kapljo v svoji gostilni, 14710 Lake Shore bule-vard, ali v Pete's Tavern. BORAH ŠE NEODLOČEN, KAJ BO STORIL WASHINGTON, 17. junija. — Senator Borah jo danes dal razumeti, da bo ponovno kandidiral za senatorja v Idaho, ni pa se hotel izraziti, če bo v kampanji podpiral republikanskega predsedniškega kandidata Lan-dona. 110 STOPINJ VROČINE V ALASKI KETCHIKAN, Alaska, 17. junija. — Širom Alaske je nastopila nenavadna vročina. Danes je v več krajih toplomer kazal 110 stopinj. Društvo "Svoboda" Jutri zvečer 19. junija ob 7:30 uri se bo vršila seja novo - ustanovljenega društva Svoboda, št. 748 SNPJ v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Na potu v stari kraj Na velikem francoskem par-nil:ii "Normandie", ki je včeraj cdplul iz New Yorka, se nahajajo sledeči slovenski potniki iz Clevelanda: Mrs. Mary Hace, Mr. in Mrs. Joe Smole, Mrs. Mary Rožič, Miss Mary Nartnik, Miss Ana Muha in Mr. John Per.ša. Na nemškem parniku "Evropa", ki odpluje v soboto zvečer, pa odpotuje Mr. Michael Horvath z ženo in dvema hčer-kam.a. Družina Horvath, ki bo imela seboj tudi svoj auto, potu je v Prekmurje. Izletniki potu jojo s posredovanjem trvdke Kollander. Vsem želimo prav srečno pot, mnogo zabave in veselja v stari domovini in enako srečen povratek! Političar pred sodnijo Na okrajni sodni ji v Clevelandu je v teku proces proti bivšemu repubhkanskemu političar-ju Henry Berkermanu, ki je obtožen, da je leta 1931 povzročil požig nekega pi*aznega tovarniškega poslopja, da bi iztirjal visoko zavarovalnino. Himen V soboto se poročita Frank Bals, 15401 Lucknow Ave., in Eleanor Zack, 1417 E. 219 St. Poročita se v cerkvi sv. Pavla, Euclid O. Zvečer bo svatba na nevestinem domu za sorodnike in ožje prijatelje. Mr. Šeme zbolel predsedniškega kandidata vznemirja enako demokrate kot republikance. Koga ima Coughlin v mislih kot predsedniškega kandidata, katerega bi podpirala zgoraj o-menjena koalicija, nihče ne vi. Coughlin pa bo imel v petek zvečer v New Yorku rav^io govor in se pričakuje, da ob tej piiliki pride na dan z imenom. V tej zvezi se omenja zlasti neodvisnega republikanskega kongres-mana Williama Lemkeja iz N. Dakote. Lemke je skupno s senatorjem Frazierjem iz North Dakote sestavil Frazier - Lemke zakonsko predlogo za refinanciranje farmerskih hipotek potom denarne inflacije v znesku treh govora, ki ga bo imel v petek (jutri) zvečer Coughlin v New Ynrkii, kc se pričakuje, da obelodani, kaj ima pravzaprav v svojem rokavu. Kot znano, je Coughlin že pred dnevi izjavil, da kar. se Roose-velta in LanHona tiče. oba skupaj nista "vredna počenega gro-ša" in da ne bo podpiral ne enega ne drugega. Misliti ni, da bi koalicijski kandidat, kakršnega ima Coughlin v mislih, v jeseni zmagal, gotovo pn je, da bi vzel milijone glasov demokratom kot republikancem. Ce bi bila škoda večja za demokrate ali republi);ance, seveda nihče ne more reči, vendar. izključeno ni, da bi baš taka poteza porazila Roosevelta ter poslala Landona v Belo hišo. Sweeney je za Coughlina; prerokuje poraz Roosevelta v državi Ohio WASHINGTON, 17. junija.--Trije ohijski demokratski kandidati za kongres so danes obrnili hrbet predsedniku Roose-veltu, in dva izmed njih sta se definitivno izrazila, da bost a podpirala tistega predsedniškega kandidata, za katerega se bo izjavil Coughlin. Eden izmed trojice je kongresman Martin L. Sweeney, ki se sicer danes ni hotel direktno izraziti, koga bo podpiral za. predsednika, ampak v govora prod zbornico je prerokoval, da bo Roosevelt letos poražen v državi Ohio z 100,000 glasovi večine. Poroča se nam, da je zbolel Mr. Louis Šeme, pevovodja mladinskih zborov. Podvreči se bo moral operaciji. Sweeney je imel v primarnih volitvah podporo Coughlinove organizacije. Druga dva demokratska kandidata za kongres, ki sta se direktno izjavila, da bosta podpirala kogarkoli bo Coughlin priporočal, sta Jos. A. Dixon iu Rev. Herbert S. Bigelow, oba iz Cincinnati. Tudi onadva sta bila nominirana s Coughlinovo pomočjo. Bigelow je protestantov-ski pastor. Sweeney je danes imel pred kongresom govor, v katerem je I ostro napadal administracijo in predsednika Roosevelta zaradi predloge, ki zahteva, da morajo vse organizacije, ki so politično aktivne redno predložiti kongresu svoje račune, da se vidi, kdo jih podpira. Pri tem je prizadeta tudi Coughlinova organizacija. Sweeney je v svojem govoru rekel, da "čedalje več skupin v deželi prihaja do spoznanja, da kongres ni osebna lastnina Franklina D. Roosevelta", potem pa je nadaljeval; "Jaz hočem, da bo prišel v Belo hišo predsednik, ki bo v resnici udaril po denarnih mošetar-jih ter jih zapodil iz naše hiše. Jaz ne maram predsednika, ki en dan hodi po eni strani ceste s trgovsko zbornico, prihodnji dan pa po drugi strani ceste z delavstvom. Jaz ne maram predsednika, ki en dan hodi po eni strani ceste z veterani, prihodnji dan pa po drugi strani ceste z nasprotniki veteranov." "Rooseveltova administracija," je dejal Sweeney, "utira pot fašizmu in diktaturi." "Mi moramo ustaviti ta blok, ki nas nosi k diktaturi!" je za-klical Sweeney med navdušenim ploskanjem republikancev. 8TRAN Z ENAKOPRAVNOST 18. junija, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned «nd Published by THE AMEIUCAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ut 6 mesecev ........$3.00; za. 3 mesece ..........$1.50 Po pofitl v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ut 6 mesccev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države In Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo.. Južno Ameriko in druge inozemske države Eft G mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ___ —— Socialistično načrtno gospodarstvo Ih\ Zirhn 'I Že 0(1 porc'lka krize, ki jo trM.jala okoli si'dciii let. sc |)ojavlja holj ali manj |ici vsoh til %a\ all na^-iijoMosI k dirii^iraiu'iiui j^ospo-(tai'slvu. .Miio^o oiiili, ki pvi/.navajo iiarclo, (la mora vodili .i-osj^jdarstvo javui \ jto-/al>ljajo. da ka|ii(alisli('iirK'a ito.^|)oilarstva lakc^i'a kakr>iio jc, iii moi-ot'-c iiii-jovati bri'Z x'c'likili ali ti'liu'ljil ill i/prcmcmh. V dolfii krizi je prišlo do lo("it\ c d\'i'li iiaziraiij in sicer med pristaši, ki so za "(liriki nuije gospodarsi'va" iii pristaši, ki zastopajo idejo "iiai'rtue;;a >;ospodar.stva." I )iri,ii'eiiti se dalje vdajajo iluziji, da lii se v okviru kapitalizma .gospodarstvo lahko uredilo. .Vaertiii gospodarji pa vedno izno-\ a dokazujejo, da je trelia \' .uospodarstvii izvršili dolo("-ene temeljne Izpremeinlie, da ,^a l»o sploh nu)fi()('e "dirigirati." N'ediio jasneje je. da je mo^oi'-e .u'ospodarstx'o po iia-("r1 u šele tedaj urediti, ('e se liodo veliki kreditni zavodi ill temeljne indu4rije, ki so kij lil'" \ sei-a .gospodarstva, nacionalizirale, to je, da postanejo la.st naroda, državljanov. Ko smo jii.i-dslovaiiski socialist i v zadnjem volilnem hojii iia\ ajali misel iiaci'tne-;^a .gospodarstva ter zahtevali nacionalizacijo kreditnih zavodos' in Icartelirane iiidii-strije. so nas napadli kritiki z leve in desne, rvš, da imamo " fašist i('tMi" pro^^ram. Danes, lie priznavajo ta program le v^(t socialistične, ampak tudi vse komu,nistu'lie stranke [)o \ sem ss i'tii. Pro.yram nat'^rtiicfia gospodarstva se ja-ko ostro razl()(''uje od rašisli('iiih eksperimentov v ;iospodarstvil ter ima tudi svoj poseheu ]iolili<'iii značaj. Ce fašistična država v Italiji prevzame Narodno banko ter .glavno industrijo |)odredi kontroli fašistične stranke, nima to še ]irav nolteiie zveze s pravo nacionalizacijo, osvojitvijo te industrije in hank kot last skupno,sti, ki naj hi služile splošnim uarod-nim interesom. \'sa gospodarstva niso enaka, l Iifbd fcurriikitin pinlfta-riala pri srslari sidipur sc ^diiošali ita njih (hilidnin dslrino. Xalnifd jim bit sdiiiu, (lil ilofioilkv študirdjo, da bodo .sdiiio vestni lohiKii'i ill (iri/diii lid jen j-sJiih pojdrof.'' Marks je torej vedel, da pride čas, ko postane izpremeinha. kapitalističnega gospodarstva življenjska potreba, v kalerem postavitev praktičnega programa za to iz-preniemho ne bo več utopija, marveč se bo na podlagi izkušenj sama usilila. Socialistično načrtno gospodarstvo danes ne ponuja nikakršnih splošno veljavnih načrtov za list vari lev nove družbe. Predla,ga le praktične ukrejie, ki se sami nsiljujejo. kako bi prišli iz strašne.ga gospodarskega kaosa in gospodarske ot rplost i. da s tem odpravimo nezaposlenost iii družabni kaos, kamor nas je pahnil neomejeni, svobodni kapitalizem. Socialistične stranki! in delavske organizacije v raznih deželah so ustvarile vsaka za s\djo deželo in .gospodarstvo v deželi poseben gospodarski načrt. Ti načrti nimajo ničesai' sknpneg.i z utopičnim socializmom. \ sak načrt je mirno in premišljeno prikrojen dejanskim razmeram in gospodarstvu V deželi. Njih cilj ni, ustvaritev kakega novega družabnega reda, marveč Izrabljenje tistega stavbenega niaterijala, ki je bil napravljen v teku kapitalističnega razvoja In ga sedaj lahko izrabimo za pospeševanje razvoja k socializmu. Ae ena važna razlika je med .sedanjim socialističnim načrtnim gospodarstvom in med premaganim uto|HČnim socializmom. A' svrho uresničenja "načrta o ustanovitvi bodoče družbe" so utopistl apelirali pred slo leti na pamet ne ljudi, na človekoljube, plemiče in bogataše, da naj bedne rešijo siromaštva in osrečijo človeštvo. Socialistično načrtno .gospodarstvo pa, podprto po marksizmu, meni, da je osv(,boditev ljudstva od kapitalizma le naloga delovnega ljudstva samega. (Jospodarski načrt se more uresničiti le tedaj, če prevzame vodstvo izvedbe delavska množica sama. (iibanje za načrtno .nosjjodar.stvo ima tudi v t (Vil velik pomen, ker zbuja interes delovnega ljudstva za gospodarske probleme ter krepi gospodarsko razumevanje delavskih organizacij. Poglobitev gospodarskega znanja in lunevanja gospodarskih nalog med 'dela vskimi množicami .jI- največje važnosti. KIIa glavnih nalog socializma je, da iz elementov starega ustvari novo gospodarstvo in izpremeiil družabni red. To kar je pa treba izprenieniti, moramo najpioj poznati. Prav tako kakor nove stavbe ne postavijo klepetači in deklamator-ji. marveč inženirji in zidarji, tudi novega gospodarstva ne morejo postaviti ljudje, ki so zunaj življeii.ja, marveč le poznavalci dejanskih gospodarskih razmer, le oni, ki ]io-ziiajo potrebe dot ičnega naroda in so tudi si(.:er na jasuem, kako je mogoče leni zalile-vaiu ustreči. Piknik brezposelne akcije Barbie, ml., in njegov orkester. *-v i .. i j Vabljeni ste vsi Slovani, da se i/GmOKl &C1 V l30l~ I udeležite. Poset vam o priliki' ••• povrnemo in se vam društvo. S^riJl -- Cleveland, O. Nanos že vnaprej zahvaljuje in V nedeljo 28. junija Jugoslovanska sekcija za brezposelno zavarovanje in starostno pokojnino piknik, s pevskim in govorniškim programom. Pripravljalni odbor je sklenil in povabil vse slov. pevske zbore v naselbini na sodelovanje, koliko se jih bo odzvalo, ko te vrstice pišem, ne vem. Odbor je gotov. vam kliče na svidenje pri Hart- j Sofijski dopisnik lista "Kur-prireja manu. | j^r Warszawski" poroča iz Bol- Za pikniški odbor, Charles Zakcl], tajnik Po polju pa rožce garije; "Bolgarska ustava iz leta 1879. je jako liberalna in nudi narodu mnogo garancije za udeležbo pri vladanju. Državni prevrat Georgijevov v maju 1934 je to ustavo ukinil in od takrat cve+ejo Na Jutrovem — Ker smo vi v Bolgariji ni več parlamenta in wuuui JC guLuv, dobi piknikov in ker je vroče si strank, in delovanje vlade ni da se jih bo odzvalo lepo število, j vsak človek želi iti kam v pro-j podrejeno kritiki. To dejstvo ki bodo podali izvrsten program, sto naravo, kjer vse duhti in ze- žali kar najbolj demokratični Za govornika se je povabilo in leni, da se ohladi in razvedri, hz-Jo-arciro t '"7^ je obljubil, da pride Mr. Steve Zato sta tudi pevski zbor "Cvet" Lesen, predsednik Ohio Associ-'in društvo "Cvet" sklenila, dr ation lor Soeial Seeurity. To je skupno priredita prijetno doma-nova združena organizacija, ka- čo zabavo v prosti naravi v obli-tere državni, združevalni kon- ki piknika, dne. 21. junija na gres se je vršil 3. maja v Cleve-j Zornovih prostorih na 4388 landu. In k tej organizaciji je Bradley Rd., Brooklyn. Zaba čut bolgarske družbe. List "Zo ra" je nedavno pisal, da si bolgarsko ljudstvo ne bo dalo pod nikakršnim pogojem vzeti pravico svojega glasu in svobodne volitve svojih zastopnikov. Drugi listi, kakor "Mir" in "Slovo", ki predstavljata mnenje naj- ŠKRAT --------- --- — v. -----... 1 v«, V *JCL VtL AiO-J pridružena naša jugoslovanska' ve bo dovolj, petja ne bo manj- bolj patriotičnih in najbolj pro c/alrniTo AAy* T V\/~\ ITQIO n/a\7f»i n a _ crif 14^« .. svitljenih skupin v javnosti, poudarjata enako neprestano, da je potreba parlamentarno ustavo končno zopet obnoviti ter o-mogočiti ljudstvu, vplivati na usodo dežele." Nedavno se je že pripravljala obnovitev ustave v Bolgariji, toda dobili so zopet moč začasno ljudje diktatorskih manir. Lira in abesinski tolar sekcija. Mr. Lesco bo govoril o kalo, pevci zbora Cvet bodo na-brezposelnem in socijalneivi za-'stopili pod vodstvom pevovodja varovanju. Zraven pevskega.' g. Louis Šemeta z več narodni-eovorniškega in plesnega pro-'mi pesmicami, da bodo kratko-grama bo seveda najboljše po-! časili vse udeležence. Za pleza-skrbljeno za želodčna okrepčiUi.'željne bo pa skrbela dobra po-PMknik sc bo vršil na pri jaz- 'znana Trinko godba. Tudi za nem vrtu Slovenskega Društvo-{ ba linear je je lep prostor na raznega Doma v Euclidu, v nedeljo polago, zato pridite vsi ki radi 28. junija, na katerega ste vab-' ^»alincate. Ijoni vsi, kateri ste zato, da čim-j Odbor bo skrbel za transpor-prt'j delavstvo doseže pravo tacijo vseh onih ki nimajo av-bre.iposelnostno in socijalno za-! tomobilov, pa bi radi šli na pik-vrovanje, brez razlike na versko "ik. Truk bo vozil izpred Slo-ali politično prepričanje. Če se venske delavske dvorane na strinjate z idejo, (brezposelnega'P""ce Ave. Prvi odpelje ob in socijalnega zavarovanja) po-! 1^30 popoldne, drugi ob 2:30. tem je vaša dolžnost, da za njo' Kogar veseli iti na Cvetov pik-tudi nekaj storite. Udeležite se'"^^- bo ob pravem času pred piknikk in pomagajte organizi- ^ dvorano in naj tam počaka. ciji (brezposelni akciji) do fi-jVsak bi obišče prireditev Cveta ,-----------^------ nančnili sredstev, katere potre--'oddide zadovoljen in vesel ker.ja poskusila takoj dobro kupči-bujo za nadaljno aktivno delo-'®® je iste udeležil. Pa saj tudi| jo s tem, da je določila vrednost vanje — za socijalno zavarova- Cvetarji skušajo kar največ mo-1 abesinskega tolarja na šest lir. nje. Na veselo svidenje ' .....' Jjo 28. junija na vrtu Slov. Di Doma v Euclidu. ;-------- — ■—............ — . x------^----- --------- Louis Zorko, tajnik ^^"^e celega Clevlanda in oko-1 gleški funt in sicer tako, da bi 13 Q rj . , . ,. . lice, da se v obilnem številu ude-1 imelo 13 tolarjev Marije Tere-piipra\ jame- tega piknika in s tem po- zije vrednost 1 funta šterlingov. Z tT Ta " ' "Trz P": magalo gojiti našo milo slo- To mu ni uspelo. Po neki cenit- tek večer 19. junna ob 8;00 un , d j -, u _ okth cf ^1 • A - J I vensko pesem. Razvedrila bo v .^Wl) na St. Clair Ave. \ si od-'J , , , , ^ 1 v. , ,dovolj za stare m mlade. To borniki bedite navzoči, da se u- V , mrli ... 1^« P^va prilika, da se razvose- Rojak in njegova boljša polovica sta se vsedla v avtomobil, da se odpeljeta na piknik. Kara pa je bila že precej zdelana in se je par sto čevljev od hiše kar sredi ceste ustavila. Žena ostane v avtomobilu, mož pa stopi ven, se praska za ušesi in sani ne ve, kaj bi, ko pristopi mlad fantalin ter pravi; "Kakšna stara škatla jc pa to?" "Prosim," odvrne rojak ogo-ročeno, "to ni nobena stara škatla—to je moja žena!" Fant in dekle sta se na pikniku "izgubila" v gozdu in vzajemno občudovala lepo naravo. Dekletu se je naenkrat zazdelo, da sta predaleč zašla, pa je rekla : "Ali sc nič no bojiš, .lolm? Tukaj v gozdu bi naju utegnil kdo napasti!" "Kaj še," jo potolaži fant. "saj sem bil že dvakrat prvak v teku na daljavo!" Italijanska špekulacija z sinskim denarjem abe- Po aneksiji Abesinije je Itali- v nede-'Soče ustreči občinstvu. Torej Neguš je bil poskusil v zadnjih 'ste vabljeni vsi iz Jutrovske na- mesecih s pomočjo abesinske sebi i ne in vsi Slovenci in Slo- banke priključiti tolar na an- Q . , j lite na prostem s pevci in pev- -t-nanu, uu si eume ±o sto- % Rro TI zas opmkov kami in člani Cveta, letošnjo le-imetja abesinska uradna valuta. OrGZDOSGlnf^ n If1A Q np putati* *hkh tnakea the IKorsa truly a Wfr- (Waial 1»^ WMMr NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 sr. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO aMtmc-i SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. O RG E IS. junija, 1936. Carica Katarina Zgodovinski roman — Tukaj sem, prijatelji moji' — odgovori Pugačev —, kaj bi mi radi povedali ? — — Naprej, car, — se odzove vodja množice, — sedaj ni čas za ljubimkanje? Sovražnik se nahaja pred vrati Moskve. Katarina je poslala ogromno vojsko z namenom, tebe, tvojo slavo in zmagoslavno napiitdova-nje uničiti. Pravijo, da je Potem-kin vojskovodja. Veliki car, sedaj pokaži, da si junak, ki se ne boji sovražnika! — Pugačev prebledi in se zdrzne. Ali se je res zaklelo vse proti meni ? Sedaj, po tem težkem udarcu, ki ga je zadel s smrtjo njegovq žene, ki jo je tako neizmerno ljubil, mar naj sedaj tako potrt in onemogel vodi tako težko in ugodno bitko? — Prišel bom, oiišel —, je komaj spregovoril Pugačev —, samo trenutek mi dajte, samo trenutek. — — Hiti, car, hiti' Mi že komaj čakamo, da nas popelješ v boj! — Saj sem vam rekel, da bom prišel, — zagrmi Pugačev, iz oči mu je bliskalo, ustnice pa so mu drgetale . — Mar mi mislite zapovedovati? Ali mi nočete dati niti toliko časa, da bi se poslovil od bitja, ki sem ga ljubil bolj kot vse na svetu? — Tu leži umorjena moja mlada žena! Vi, — vi pa me hočete ločiti od nje? Vi zahtevate, naj vas vodim. Dobro, toda povem vam, obračunajte prej s svojimi življenji I — Pugačev je jezno zaloputnil o-kno, da so se vse šipe zdrobile. Hitro se obleče in zagfaoi svoje orožje. Ko je stopil v generalski uniformi pred mrtvo telo svoje ljubljene Livije, je še enkrat pokleknil pred njo. — Sladko spančkaj, mila moja, — ji je nežno govoril Pugačev, — kmalu bom prišel za teboj, čez malo časa se bova že srečala na drugem svetu! — Vem, da bo ta bitka moja smrt! Jaz pa si jo želim, ker vidim, da življenje brez tebe ni življenje, oh, Livija! — Odločno in ponosno se je vzravnal in odšel skozi vrata na stopnice. Cez trenutek je stal v popolni bojni opremi na dvorišču. Tu ga je že pričakovala zbrana vojska. Zastave so plapolale kopja, puške in topovi, vse je bilo pripravljeno in se veselilo bitke. Množica je navdušeno vzklikala, ko je zagledala svojega carja. Pugačev skoči na plemenitega konja, ki so mu ga pripeljali in spregovori zbranemu narodu. — Prijatelji, v odločilni boj j.rremo, v boj, ki nam bo prinesel zmago ali pa smrt. Vi veste, da sem imel vedno najboljše name ne in da sem hotel osvoboditi ruski narod neusmiljenega ti-ranstva carice Katarine in njenih ljubimcev. — Upam, da bomo zmagali. Oe pa nam je usoda kaj drugega namenila, se bodo vse naše na-de razblinile. —Če bom padel, prijatelji moji, vas prosim, da mi izpolnite mojo edino željo. — Zgoraj, v stolpu, leži moja žena mrtva. Pokopljite naju skupni grob in če vam bo mogoče, vrnite naju stepi, stepi, v kateri sva odrasla, kjer sva bila srečna in zadovoljna. Na najin grob usadite divje stepske rože. Drugo cvetje naj ne krasi najinega groba, tudi spomenik naj ne naznanja najinih imen! — V tem trenotku so pripeljali hrabrega konja, ki je nestrpno mahal s svojim dolgim repom in s posebnim razumevanjem gledal svojega gospodarja. Pugačev stopi k ljubljenemu konju. Pogladi ga po vitkem vratu in zakliče s solznimi očmi; — Sedaj imam samo še tebe na celem svetu, moja draga, zvestji žival. Nosi me k zmagi, če pa ne bo moglo biti drugače, pa v smrt! — Smrt kleplje svojo koso. U-grabila mi je mojo Livijo, mislim, da se bo spravila tudi nad mene. ^ Naprej, prijatelji! Bratje, naprej, razvijte naše zastave! Dol s Katarino! — Živel car Peter ITI.! Naprej nad sovražnika! — Dol s Katarino! — Naj živi car Peter III.' — je Klicala množica vojakov. Klicanje se je razSirilo med množico in čez malo časa je prihajal iz tisoč in tisoč grl samo en vzklik: — Dol s Katarino! — Naj živi car Peter III.! — Po vseh moskovskih ulicah in uličicah so trobile trobente, bobni so udarjali, zastave so plapolale, Pugačev je šel v zmago ali pa v smrt. Čika, Mirovič in Peter Voron-eov so presedeli vso noč skupaj in premišljevali, kaj jim je storiti, ko bo smrt uničila lažnjive-ga carja. * Čika ni niti trenutek podvomil da ne bi njegova hčerka izvršila prisege. Prepričan je bil, da Pugačev ne bo doživel jutra. Nestrpno je pričakoval stari kozak, da je napočil dan, ki mu bo dokazal, da je njegova hčer ka Li\ija junakinja in mučenica Rusije. Ko pa so se prvi jutranji žarki prikradli skozi zavešena okna v Kremelj in padali v sobo, kjer so so nahajali stari Čika, Mirovič in stari Voroncov, se stari Cika dvigne in reče odločno; — Čas je, — pojdita z menoj, prijatelja! Ali slišita? — — Čika, kam naj gremo? — vpraša Mirovič. -"V njuno zakonsko sobo —, odgovori kratko Čika. — Od-nosno, če želite, v mrtvaško sobo' — Vsi se podajo k vratom, a v tem trenutku začne nekdo silno razbijati po vratih. Ko jih je Čika odprl, se pojavi na pragu Olga, vsa bleda, z razpuščenimi lasmi in v nočni halji. Ona je že vedela, za kaj gre, ker jo je Mirovič, preden se je vrnil k ostalim, odvedel v neko varno sobo. — Za božje ime, — vzklikne Olga, — kje je car? Kdo ga bo opozoril? — Oh, Mirovič, ti moj edini, sedaj bomo vsi propadli! — Prispel je glasnik, neki grba-ti kmet, ki želi govoriti s carjem. Ni mi pa hotel povedati, kake novice prinaša. — Kljub temu pa sem na njegovem 6bra-zu spoznala, da hoče carju sporočiti neko strašno vest! — — Carja ne sme sedaj nihče buditi, — odvrne z rezkim gla- August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE T Slovenskem Nar. Domn. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske, posle. Kollander ima v zalogi tudi Jn-goslovanske znamke. som čika. — On spi tako trdno, da se bojim, da ga sploh ne bomo mogli več zbuditi! — Naj kmet vstopi, pa naj nam pove, s kakim poročilom prihaja! — Kje je? — — Zunaj na hodniku! — — Pripeljal ga bom sem! — Kozak Čika odide iz sobe in se trenutek pozneje vrne z nekim grbastim kmetom, ki so mu je poznalo, da je bil lepo oblečen, da pa je v veliki naglici prepotoval dolgo in mučno pot. Njegova obleka je bila zamazana, in raztrgana in plava brada, ki mu je obdajala obraz, je bila razkuštrana. — Prijatelj, sedite, — mu reče Čika in mu ponudi stol. — Recite nam, kaj hočete sporočiti carju! Mi smo njegovi najboljši prijatelji, pa nam morete zato popolnoma zaupati! — — Mar vam morem res zaupati? — vpraša kmet, ki se lokavo smehlja in gleda na tla. — Ne, ne morfem z vami govoriti Samo s carjem! — Zbudite ga, ako spi. Moje poročilo je važno! — Carja nikakor ne moremo zbuditi! — odvrne Čika, ki je postal že nepotrpežljiv. — Moj prijatelj car se je sinoči oženil in gotovo bi se zelo jezil, če bi ga motili v spanju! — — Toda jaz sem oče mlade carice. — Si-li že kaj slišal starem kozaku Čiki, o divjem Čiki, kakor me ljudje imenuje- nočem tudi jaz imeti pred vami nobene skrivnosti! — Mar vam car še nikoli ni pripovedoval o grbavcu Matuš-kii, o slugi grofa Orlova, ki mu je že dvakrat prinesel tajne vesti iz Petrograda? — Čika seveda ni imel niti pojma da stoji namišljeni car v kaki zveži z bivšim caričinim miljen-cem grofom Gregorjem Orlo-vom. Toda napravi zelo vesel obraz in vzklikne: — Mar je mogoče? Vi ste grba sti Matuška? — Da, popolnoma pravilno, moj zet mi je že večkrat omenil vaše ime in rekel, da vas bo bogato poplačal, čim dospe v Pe-trograd' — se zaničljivo nasmehne grbavec. — Hm, — to bo še dolgo trajalo! — Vi torej; še ničesar ne veste? — Ha, vaše najpozneje tekom ene ure bo iidrla v Moskvo! — Priganjal som svojega u-bogega konja, tako da je razge-tal od bolečine, ko sem zadirai ostroge v trup. Konj je drvel z menoj, kakor da ga preganjajo f uri je. — Moral sem priti mimo Po-tornkinovih straž, ker sem se zavedal, da ne bodo nikogar pustile v mesto, da ne bi v Moskv i prezgodaj zvedeli za približevanje sovražne vojske. — Straže so zasedle celo državno cesto in sosednja polja. Tam, kjer teče ozki rokav reke, se je nahajal m al oddelek Preo-braženskijeve garde. Vojaki so mishli, da ne more nihče preko reke, ker ni bilo nikjer mosta. - Toda jaz sem prišel preko i reke ravno na tem mestu'! lobanjo, nato pa se — ■/. divjim! gle so mi žvižgale okrog ušes, skolcom znajdem sredi reke. toda nobena me ni zadela. Ušc^l — Plavaj! zakličem svojemu■ sem jim, nakar sern peš nadalje-konju, ali pa boš utonil! val pot v mesto. Srečno sem so n, . , . . - • i • ognil vsem oviram in nevarno- — Moi ubogi, izmučeni konj. ® . . ■ , 1 TVT -1 Istim m sedaj sem tu! —• 10 dobro plaval. Nosil me je pre-1 « • , ■ 1 . . i 1- Nepopisno so bih presenečeni ko reke. Vojaki so sicer strelja-i . navzoči, ko so slisah Matuskino ti, toda njihove krogle me niso' zadele. Dosegel sem že plitvino, konj se je že drhteč in trepetajoč d/igal iz vode, — ko konja naenkrat pogodi krogla. Prokle-ta roka, ki je streljala! Moj konj se zgrudi na zemljo. — Ne škoduje! sem si dejal. poročilo. To poročilo jih je zadelo kakor strela z jasnega neba. Preden pa je mogel kdo kaj odvrniti, nastane na dvorišču divji krik in metež. Ogromna množica naroda se je valila sko-;:i vrata v Kremelj. — Sovražnik je tu! — je kri-Ni škoda konja, če je jezdec še čalo tisoč in tisoč glasov. — Kj* živ! Priplazim se do brega, kro-' : je car? Kje je car? — (Dalje prihodnjič) zmage so vas popolnoma oma-i Pohitel sem vojakom na-mile! — Slišal sem, da je tu y proti. V eni roki sem držal svo-Moskvi zelo veselo življenje! - 'j" Pi^tolo, v drugi pa zakrivljeni Včeraj ste imeli svadbo, danes I f" preden so vojaki mogli kronanje, — samo če vam ne bo' streljati, sem prvega ustrelil, častiti gospod Aleksander Po- /drugega pa sem udaril s sabljo temkin pokvaril računov! — glavi, tako da sem mu raz- Potemkin? Kaj je z njim ?' samo kapo, temveč tudi — vpraša Olga. — Carju moram to-le sporočiti: jo? — — Vi ste Čika ? — Ah, potem pa mislim, da vam smem zaupati! — Po teh besedah strga kmet z obraza svojo brado, ki se ji je poznalo, da je umetna. Navzoči zagledajo nenavadno grd obraz. Njegov obraz je kazal brutalnost in odurnost. — Človek, kdo ste vi? — vzklikne stari čika. — vi niste kmet, kakor smo mislili. Vi niste kmet, niste poljedelec, — vi ste glasnik, ki se je priplazil pod to krinko v mesto! — Odkod prihajate? — — Iz Petrograda — se za reži grbavec. ■— Pri mojem zaščitniku svetem Krispinu, še en tak u-kaz mojega gospodarja, pa bom ležal pod zemljo!"— — Kdo je vaš gospodar? — — Grof Gregor Orlov. — odgovori počasi in oklevajoče gr-basti glasnik. — Orlov? — vzkliknejo hipoma vsi navzoči. Zdelo se je, da to ime ni napravilo na nje ravno ugodnega vtisa. Toda Čika zbere hitro prisotnost duha in reče: — Da, da. Grof Orlov je s carjem v zvezi! — — Sedaj vidim, da lahko z vami govorim in da vam smem zaupati — reče grbavec. — če namreč poznate carjevo skrivnost, si = — Grof Orlov mi ni dal pismenega poročila, ker se je bal, da bi me mogli ujeti. Zato sem se moral vse naučiti na pamet, od besede do besede, kakor šolski otroci. Njegovo poročilo se glasi: — Pugačev, bodi previden! Potemkin ti gre z veliko vojsko naproti. On te namerava v Moskvi napasti in uničiti. — Pojdi mu naproti! Njegova pehota je zelo močna. Potemkin razpolaga tudi s topništvom konjenice pa ima zelo malo. — Car Peter, bojuj se, sedaj je odločilni trenutek! — —Tako se glasi poročilo mojega gospodarja, — nadaljuje po kratkem odmoru grbasti Matuška, — sedaj pa lahko še nekaj dodam! — Ko mi je moj gospodar dal naročilo, ki sem ga ravnokar izpolnil, mi je ukazal sesti na ognjevitega konja in jahati noč in dan! — On ve, da dobiva grbasti Matuška krila, če jezdi dobrega konja in da potem premaga vse ovire. — Od Petrograda do Moskve sem potreboval samo dva dni! — Ko sem se že bližal Moskvi in iz daljave zagledal mesto njegovimi stolpi in morjem hiš. naletim na zapreko! — Za vraga, kaj pa je to? pomislim, a ko sem se previdno približal, sem spoznal, da je to Potemkinova vojska! — Ne morem si pojasniti, kako je mogla tako hitro dospeti, toda nedvomno je že v najbližji okolici Čistimo, likamo, popravljamo ženske in moške obleke. nONALD AVE. DRY CLEANING Zvonko Mohorič, lastnik ] 169 E. 72 St. ZA VEČJO UDOBNOST Mi imamo lep in moderno urejen pogrebniški dom, ki služi za vefjo udobnost za slučaj, da nimate doma prostora, kadar potrka bela žena smrt na vrata. V splošnem se ljudje vedno ixilj poslužujejo pogrebniškega doma ali kapele, ker je to bolj priročno in tako tudi doma ni vse narobe v h tAl. Oglejte si naš pogrebni-ški dom, kadar imate priliko. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIK 3515 EAST 81 st ST. Michigan 7420 Dnevna in nočna postrežba. Delo Delo dobi poštena ženska, ali ,'dova z enim otrokom, pri poštenem slovenskem vdovcu z dvema odrastlima sinovoma. Bi kuhala in snažila hišo. Naj bo Slovenka ali Hrvatica, od 40 do 50 let. Za plačo se dogovorimo: Delo ni težko. Zglaslte se precej na naslov Andrew Spacal .3119 So. 5.3 Ave., Cicero, 111. Delo dobijo Iščejo se vodje za živahno kampanjo za pridobivanje tuje-zemcev v 20-milijonsko močno samo-zavarovalninsko' družbo. 60% provizije. Pišite na Caitus, 1015 Transportation Bldg., Detroit, Mich. % 01% ^ NOHTMl JUGOSLAVIJE BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRE-MERHAVEN ZAJAMfl UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki, C o LUMBU S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena, ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO Kadar se hočete poživeti z mehkimi pijačami, ne pozabite Double Eagle Bottling Co. ki je slovensko podjetje, ki skozi 27 let izdeluje najboljše mehke pijače. Imamo tudi izvrstno pivo: Buckeye Beer - Union Beer and Ale Gold Bond Beer Double Eagle Bottlii^ Company John Potokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4629 Ko potrebujete ŽELEZNINO SEMENA STEKLENO POSODO ELEKTRIČNE PREDMETE itd. zglasite se v SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 Superior Ave. PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA: FICIRANI ^ONI -yi-OVENCF WlAPtWO Fifth Ave IŠČEJO SE I'OVEIUENC! za nabifanje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zane-bljivo, inteligentno in poznano osibo. PIŠITE! NOVI MAYTAG LIKALNIK Lika hitreje, boljše in z popolno lahkoto. Lepi likalnik, skoro avtomatičen v vseh operacijah. Novi valjer iz corka je velika izboljšava v likalnikih. Vidite ga. Poskusite ga. Nuši lahki pogoji vam omogočijo lastovati Maytag. POTE za soditi in primirjati MAYTAG Sodite Maytag po kvaliteti, udobnosti, postrežbi in ugledu. Njegova prednost je vidna v vsakem oziru. V Maytag dobite take znane odličnosti kot aluminijast čeber vlit iz enega kosa, Gyratator pralna sila, valjčki za odtok vode in veliko drugih izboljšav. Je samo en Maytag. $C050 69' Mandel Hardware - 15704 WATERLOO ROAD—KEn. 1281 Mi vam posodimo Maytag: ko vam popravljamo vašega. Popravljamo vse vrste pralne stroje in Imamo kose za vse. Tukaj je Maytag pralni stroj, ki vam nudi posebno kvaliteto po nizki ceni. Model 110 samo Vabljeni ste na PIKNIK katerega pri rede. pri Joseph Zornu na Bradley road. Pm truk odpelje izpred Slo-Skupno pevski zbor in podporno društvo "CVET" venske Delavske Dvorane ob 1:30 popoldne. Odbor bo skrbel za V NEDELJO 21. JUNIJA 1936 mrzlo pijačo in gorko jedačo in za srbeče pete bo pa skrbel An- ton Trinko.