TELO  ŽENE
Zvonimir   Golob
Cuerpo de mujer, blancas colinas musclos blancos ...
Pablo Neruda
I clo žene. skrit  neznani čudež  v tebi, je kje od moje večja nežnost ko v svetlobe svoje senci ljubka spiš?
Ko se kot v ponikalnico potapljam vate imena rož ponavljani, da bi te pojasnil: petnnia. azalea, robinia, hispida.
Ti se igraš med spanjem, reka, ki potapljam vanjo
svoje roke, žalostna in večna
s svojim p rod ceni iz biserovine in sežganega mahu.
729
Na tebi vse spoznavam in se čudim vsemu:
tu je brezno, iz katerega prihajam in ki vanj se vračam,
in ko umiraš, slana žeja me obišče, sladka bolečina.
Glej. kako te iščem: kot odmev svoj glas,
kot glas odmev svoj, ki ne neha
in gori mi v krvi, v moji glavi brez luči.
Glej. kako želim te: kakor pusta površina vode
svoj vrtinec, da bi jo vznemiril in da bi obstala tam, kjer vse,
kjer vse začne se in od koder ne odide smrt.
Je od kovine tvoje še kaj lepšega.
od sadja tvojega, ki se ponuja?   Jaz sem ladja.
ki se potaplja in med tvojimi obalami se pozibava.
Glej te premagane in gole. toda kdo bo šel pod slavolokom z vencem grenkih lovorik? V tvojem snu sem tudi jaz zgubljen za vedno.
Zazrt v prostore brez meja odpiram
kos za kosom tvojega telesa, ki se več ne razlikuje
od  mene v meni, le enako in enako.
Tu je še nevidna pesem, ki spreminja
vse tvoje čute v enega, drhtečega v dežju.
in nebo prekleto, ki vse rani, joče izza tvojih  vek.
730