Stane:
Za celo leto.....K 15'—
za pol [eta '......«   7'50-
za Cctrt leta     .....«    3'60
za  1 mesec......»    1'20
Posamezna Stevilka 30 vin.
Urednistvo   in   upravniStvo   je   v
Ptuju, hi§a zdravnika dr. Stuheca.
Rokopisi se ne vrnejo.
Telefon St.
Politično gospodarski tednik.
Ptuj, 5. aprila  1919.
Pred iebruhom svetovne vojne bo imeli poedmci v rokah odlocitev vojne in mini. Vladarji in njih svetovalci, drzavniki in di-ploiuatje ao imeli ono s aodmimi pecati za-pecateno kajigo, v kateri se je pisala usoda narodom, ne da bi bili ti snieli pogledati v njo. Milijoni Sloveakih zivljenj, obstoj in pro-past oelih drzav in narodov so bili izroceni volji posameznikov, ki so bili tudi ljudje, kakor mi, navadni zemljani, napakain pod-vrzeni in zmotam in strastem. Nadutost, brezvestnost, poblep in slicne cedne neced-nosti so vladah po tajnih drzavnih kabine-tib in rodile so slednjic vse grozote strasne vojske z vsemi njenimi krutimi posledicami. Nihce ni prasal ljudakih mas po njih mnenju v casu, ko Srt je odlocevala usoda Evrope. Udane hlapcevakeum bizantinizmu ali bolest-nemu aovinizmu so se uklonile mase molohu-vojski in v stotisocih so drle v njeno nena-sitno zrelo.
Toda v dobi morije so padle narodom luskine z oci. Mase in posamezniki so se za-celi zanimati za razvoj dogodkov na svetov-ni pozoinici ; zr&slo jim je v dneb bridkosti in trpljenja spoznanje,   da imajo sami   odlo-
$evati o svoji usodi, da niso mrtva kolesca v velikem. kompliciranem drzavnom stroju, ki ga gonijo drugi.
In tedaj je zsvrSalo po vsej Evropi in So dalje preko njenih mej. Jeli so se drobiti lanci, ki so vezali narode, zrusile so se frontfe, prcstalo je klanje. Prvi zarok svobo-de je posvotil. Iz Rusije je posvetil, iz zcni-]je najhujsega tlaeanstva, ki mu je bil vzrok kruti carizem, od glorijole bozanstva obzarjen. Padlo je to bozanstvo in za njim njegova vrodna brata v nekdanjih centralnih drza-vah. Tudi nas Slovence je bil zgrabii ta vi-har. Rodii je tudi nam zlato svobodo in naa stoletni san se je blizal uresnicenju.
.\ vihra, ki je zavela iz Rusije, vaebuje sile, ki danes 8e izvecine spe, a grozijo iz-bruhniti in preplaviti svet. Gibanje, ki ga danes upazamo pri rseh narodih, ne samo pri premaganib in ponizanib, ampak tud' pri zmagalcih, hoce postati, kakor je videti, so-oijalno gibanje na veliko, ki bo do dna pre-ustrojilo cloveako druzbo. "Nove socijalne borbe stoje na videzu, svetovna tragedija Se ni koncana ; v krvi se bo kopal morda novi svetovni prevrat. Traba, da se pripravimo naj, s«j je ze tudi ob naSe meje btrtnil ujo-gw silni val.    V dneh   bolestne negotovosti
in nervozn-ega pricakovanja zivimo. Saj se odloda d,a*nea na§a. usoda v Parizu. ,,Biti ali ne biti — to je praSanje." LaSki imperii ali-zern nas pozira, nemska okrutnost in lakom-nost nam grize v zivo, boljSevizem dviga glavo. Zato nam mora zrasti odporna sila v nedogled. Ne notiaujih bojev, ne strankar-skih strasti, ne cepljenja moci ! Dvigaj-mo v narodu politicno moral-no s t! U6imo ga, da bo razumel ne samo svojega, ampak tudi svetovni polozaj, da bo sledil dogodkom izven svojih mej, da bo ve-del, cesa se mu je treba ogibati in kaj sto-riti, da se ne vtopimo v vseobfiem pozaru. K politicni zreloati navajajmo ljudstvo, k .vsestranskemu delu in izobrazbi ga vodirao. Naucitno se potrpezljivosti v danasnjib teskih dneh, ko pravzaprav zelodec daje direktivo socijalnemu gibanju ! Za mnogo gre — dela-ti  velja !