Ločitev šolske uprave od politične, ali — samouprava šolstva. V veljavi so pri nas še stari šolski zakoni, ker novega šolskega zakona nimamo. Pač so se raztegnili členi 29. do 33. srbskega šolskega zakona iz leta 1904. na vso državo z zakonom od dne 23. julija 1919; pozneje je bil izdan zakon o poslovanju višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 23. januarja 1921. (»Služ. Nov.« št. 40 z dne 23. februarja 1921); zakon o oblastni in šolski samoupravi z dne 28. aprila 1923 tudi posega nekoliko v prosvetno administracijo; v personalno prosvetno upravo poseza zakon o civilnih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, ki je povzročil pri prosvetni upravi velik upravni kaos; temeljne smernice in načela ureditve našega šolslva in prosvete daje pa vidovdanska ustava. To bi bili pravni temelji, na katerih nam je postaviti prosvetne zakone in je urediti prosvetno upravo za celo državo, ki bo odgovarjala našim državnim prilikam. Med temeljne zahteve učiteljstva, ki jih zahteva pri uveljavljenju šolskega zakona, spada tudi popolna ločitev — personalna in teritorijalna — šolske uprave od politične, t. j. samouprava šolstva. Dosedaj je bil pri nas vedno šef politične državne uprave tudi vrhovni šef prosvetne uprave v oblasti in se je razdelitev prosvetne uprave morala vedno ozirati na teritorijalno politično razdelitev države, kar je pa bilo na škodo prosvete in je oviralo kulturni in prosvetni razvoj šolstva. Zato stoji učiteljstvo odločno na stališču, da se šolstvo loči od politične uprave. Prosvetni upravi naj načeljuje šolnikdelegat prosvete, ki bo kot strokovnjak edini pravilno odločal v šolskih vprašanjih; drugače kakor pa politični šef-jurist, ki ne pozna notranjosti in ne bistva šolstva. Na delegata prosvete naj prenese minister prosvete podrobne upravne zadeve, ki bi sicer le ob r em enje vale ministrstvo, če bi se reševale tam in pri katerih tudi interes hitro poslujoče in dobre adm i n i s t r a c i j e zahteva lokalne rešitve. To je uvidel tudi dr. Radojevič, ki je v projekt zakona o narodnih šolah vnesel personalno ločitev šolske uprave od politične in se tudi teritorijalno ni vezal pri razdelitvi države glede prosvetnih oblasti, na politično razdelitev. Enako daje tudi člen 88. zakona o oblastni in sreski upravi tako možnost. Na tem principu je treba tudi v interesu šolstva in prosvete absolutno vztrajati! Koliko slabega je bilo napravljenega šolstvu in prosveti s tem, da je načeljeval tudi prosveti politični šef, bi se dalo dokazati s slučaji iz preteklosti; to je škodilo osobju in tudi šolstvu in pouku samemu. Drugi činitelj samouprave je višji šolski svet, v katerem so poleg drugih zastopnikov tudi zastopniki učiteljstva. Učiteljstvo stoji v tem oziru na stališču upeljave učiteljskih zbornic za reševanje vseh personalnih zadev učiteljstva, kar bi pomenilo najdemokratičnejso ureditev uprave in višek stanovske samouprave. Pri nas določa »zakon o poslovanju višjega šolskega sveta« z dne 22. febiuarja 1921, da ostane ta zakon v veljavi »dokler ne stopi v veljavo nov šolski zakon, ki določa delokrog in sestavo šolskih oblasti.« V uradniškem zakonu ni nikjer pscdvideno, da se zakon o višjem šolskem svetu ukine. Četudi odpadejo personalne zadeve in se ima pri tem višji šolski svet omejiti le na predloge ministra v tem oziru — kakor je to že dosedaj deial v personalnih zadevah profesorjev — je še polno drugih pedagoških in upravnih vprašanj, za katere je višji šolski svet edini forum potom katerega lahko izražajo zastopniki svoje mnenje ministru prosvete. v Iz tega vzroka je ožji sosvet Pov. UJU na svoji zadnji seji se soglasno izrekel za predlog mariborskc^a zastopnika učiteljstva v višjem šolskem svetu, da se store vsi koraki, da zakon o višjem šolskem svetu ostane o polni veljavi do novega šolskega zakona in 3e višji šolski svet čimprej pozove na sejo, ker prav zadnji dogodki na prosvetncin polju kažejo. da je nujna zahteva izpregovo: iti o kaosif in katastrofi prosvetc pri nas, če ne prenehajo pretresljaji, ki so zadnjt čas pri prosvetni upravi v praksi. Učiteljstvo zahteva, da se višji šolski svet absolutno ohrani do novega šolskega zakona in da se da zastopnikom učiteljstva prilika, da tudi potom te korporacije izražajo mišljenje učiteljstva o prosvetnih vprašanjih ministru prosvete. Enak slučaj je pri mestnem šolskem svetu v Ljubljani, kjer zastopniki učiteljstva ne pridejo do besede in se ta korporacija ne skliče na sejo. Resno se je bati, da bo mesto samouprave zavladal absolutizem, če nas sedanjega položaja ne reši novi šolski zakon in če se prosvetna uprava pri oblasteh in srezih ne loči od politične uprave. * Ob zaključku članka smo prejeli vest, da je g. minister prosvete podpisal ukaz, s katerim prinaša na podlagi pooblastila ministrskega sveta vse prosvetne posle ljubljanske pokrajinske uprave na ministrstvo prosvete. Postopek se ima izvršiti po členu 25. zakona o obči upravi. Delegatom prosvete je imenovan g. dr. Stanko Bevk, sedanji predsednik višjega šolskega sveta. Oddelek za prosveto pri pokrajinski upravi se ukine. Minister prosvete je poveril inspektorja ministrstva prosvete g. dr. Janka Lokarja, da na licu mesta prouči pravno in dejansko stanje radi nadaljnih ukrepov. Nevarno je seljaka preje politiško probujati, preden se mu ne da zadostnega kulturnega in prosvetnega temelja. Politika brez kulturnih, prosvetnih in etičnih vrednot je prazna, ona doživi poraz in živi lahko le od demagogije. Politiško probujanje mas lahko doživi z zdravo idejo, lep uspeh, to nam je dokaz Samostojna Kmetska Stranka po prevratu; toda trajen ta uspeh ne ostane, če ne temelji na smotrenem gospodarskem, kulturnem in prosvetnem temelju in delovanju, ki je sebi namen, ne pa sredstvo le politiškim smotrom — to nam dokazuje nadaljni razvoj v Samostojni Kmetski Stranki. Posebno pri širokih masah je politika brez gospodarskih in kulturnih vrednot porazna sama sebi. Seveda je uspeh politiškega probiijanja in demagogije hitrejši in zahteva kulturna politika dolgega in smotrenega dela, morda za celo desetletje, a trajnejši in sigurnejši je ta uspeh. Ta temeljna razlika in računanje s hipnim uspehom in delovanjem v negativno smer, ta proces je prinesel Samostojni Kmetski Stranki poraz — ne pa učiteljstvo! Samostojna Kmetska Stranka se ni potrudila, da bi postavila proti klerikalni gospodarski in prosvetni organizaciji na deželi svojo gospodarsko in prosvetno organizacijo in da bi s tem dala svojemu stremljenju neko materijalno in etično vrednost ter bi s tem utrdila lepo pozicijo, ki jo je dobila po prevratu. Tu bi prišlo v poštev zopet učiteljstvo! Gospodje! Ali ste dali učiteljstvu možnost za to delo v vaših vrstah? Klerikalna politika je šla za tem, da je med masami spravila šolo in učiteljstvo ob ugled in veljavo, da je potem na deželi duhovščina nemoteno gospodarila in pridobivala maso za prosvetne namene in s tem za svoje politične namene; z učiteljstvom pa se je s tem iznebila edinega in hudega nasprotnika. Ali ste vi kaj napravili med svojimi pristaši, da bi dvignili in izpremenili to od klerikalcev vcepljeno naziranje v masi, da bi dvignili ugled šole in učiteljstva in bi mu s tem omogočili, da bi polagalo v maso kulturne in etične vrednote v vašo korist in v korist utrditve vaše pozicije, ki ste bili edini upravičeni nosilci državne edinstvene ideje na deželi?! Ne! Rajši ste sledili od klerikalcev vsajenim instinktom mase proti šoli in učiteljstvu ter ste nazvali umetno vzgojeni klerikalni strup proti šoli in učiteljstvu zgolj iz demagogije »ljudsko voljo«, namesto da bi se vrgli na delo in bi preobrazili ljudsko mišljenje s pametnim in preudarnim pojasnjevanjem na shodih — šoli in učiteljstvu v prid. Težko je bilo, ker ste imeli v demagogiji klerikalne stranke hudega nasprotnika, a ni se bilo potreba potem poslužiti še večje demagogije proti šoli in učiteljstvu, tako da smo čuli, »da so Samostojni še slabši od Šusteršičijancev« in kakor nam je izkazal najžalostnejši slučaj Velike Doline. Drug tak slučaj se je pripetil leta 1921. pri nekih občinskih volitvali. Bil se je boj med SKS in klerikalci. Učiteljstvo (vse napredno) je bilo na strani SKS in je delovalo za SKS. Teden pred volitvijo pa so bile čez noč pokrite vse hiše z lepaki, na katerih je tudi stalo dobesedno to-le: »Če hočete, da se polovica učiteljev odpravi, ki jih je preveč, vrzite krogljico v prvo (SKS) škatljo, da Vam ne bo treba toliko davka plačevati za gospodo, ki ima mastno plačo, dela pa cel teden niti toliko, kolikor Ti ubogi kmet en sam dan!« In to se je zgodilo v kraju, kjer je učiteljstvo prejelo posebno pohvalo za izvenšolsko delovanje, kjer je šest društev, ki jih učiteljstvo požrtvovalno podpira in deluje pri njih ter jih je povečini ustanovil nadučitelj. Niti na misel vam ni prišlo, da bi skušali preobraziti mišljenje svojih privržencev glede reakcionarnega stališča napram šoli. In vendar bi s tem utrdili pozicijo sebi, če bi postavili trdno pozicijo in zaslombo šoli in učiteljstvu, kot edini protiuteži klerikalnim stremljenjem na deželi. Učiteljstvo bi vam na podlagi zaupanja polagalo kulturne in prosvetne temelje v masi, na katerih bi lahko vi zidali smotreno napredno politiko. Vedeti ste pa morali. da je prvi pogoj uspešnemu delu učiteljstva — če ste resno računali z njim — zaupanje v masi in izpodbijanje od klerikalcev vcepljene ideologije o šoli in učiteljstvu med maso. Toda na to ste pozabljali in ste pustili. da si učiteljstvo samo ustvarja pozicijo v narodu. Še več! Vi ste se celo sami oprijemali klerikalne ideologije, ker ste se bali mas in ste se jim rajši hlinili, kakor da bi jim rekli dobro besedo o šoli in učiteljstvu. Za zgled, kaj se napravi, če se hoče in če se vztrajno in neprenehoma dela. naj vam služi delovanje tržaških politikov za Avstrije in še danes, kjer ni bilo shoda, da bi ne govorili obširno o šoli v dobrem zmislu in ni bilo dneva, da bi se časopisje ne zavzemalo za šolstvo in učiteljstvo. Šola in učiteljstvo sta imela ugled pri masi in masa sama se je zavzemala za napredek šolstva; učiteljstvo pa je izrabljalo svoj ugled v korist vnanjega dela na prosvetnem polju, na katerem temelju so potem politiki dosezali lepe uspehe vsepovsod in ki jim je bil najtrdnejša opora v najhujših časih. Ali ste iskali kdaj stika z vodstvom učiteljstva in učiteljstvom samim? Ali ste si postavili poleg razrednega kak kulturni prosvetni program? Ne! Pustili ste svoje Ijudi tavati v klerikalnem naziranju. Z nedelom ste ubili sami sebe! Še bi bil čas se dvigniti, toda jutri še ne smete misliti na uspeh! Korenito pa niorate izpremeniti najprej svoje mišljenje in nazore svojih pristašev o šoli in učiteljstvu. V učiteljstvu glejte v prvi vrsti kulturnega in prosvetnega delavca, ki mu bodete nudili vso svojo moralno podporo; ne smete pa misliti, kako ga bodete jutri že politično in strankarsko izrabljali. Na podrobne očitke o podkupovanju ne odgovarjamo, ker ti se v naših očeh obsojajo sami!