hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče W ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE MCT brez konkurence .n Luka 4. na Danskem I Mm ^PNEUMAT/C = = = TRADE AVTODELI OLJA AVTQKQZMETIKA MAZIVA IZPUŠNI SISTEMI RAVNANJE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 JP5 www.jps-pneumatic.si JP5 jurij.plevcak@siol.net JP5 PON -PET: S-12 IN 13-17 SOBOTA: B-12 ©nllnenlal' MUDIIR0YAL M rw» O VELIKA IZBIRA PNEVMATIK ■ relli illtlDGESTOHE O nUNLOP I/AFULDA VULKANIZERSVTO PLATIŠČA OB LEPEM VREMENU AVTOPRALNICA OBRATUJE TUDI OB NEDELJAH 9-12 AVTOPRALNICA Uvodnik OSREDNJA KNJIŽNICA CEUB Morate prebrati: Čisrejši potoki v HnasTmicu in TiiBovuaH 150 L6T TKI HnasTmii Tudi v Portorožu smo toku v 3 KRasne 13 Mmne oemonsTRacue - . Zasavčanov prod vtaoo RS * ^ Deser lot SaDjaRsiceca DRUŠTVa HRaSTRIK 17 100 LOT ŠOLSKO ZGRaDBO v SviBnem 18 LiTORaRni večeR v HRaSTRIŠKI GaLORIJI Špogu za Brigito Stop3r 23 26 Doiani že trgtjič zmacau 28 KoFerifanje S PReTeiCLOSTJO 38 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: haiski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jT k lo, pa so mimo tokratne volitve. I Nv Trbovljah je bil v drugem krogu, kjer sta merila moči Vili Treven in Mitja Rozina, rezultat za mišjo dlako boljši za prvega in občinski volilni komisiji so se vnele prstne blazinice od štetja. Ugotovili so, da je za župana izvoljen Vili Treven. Stranka SNS je očitala komisiji nepravilnosti, ki jih je komisija zavrnila z ugotovitvijo kot nepravočasen, kajti ugovor bi morali izročiti neposredno. Volišče v ŠD Rudar je prevesilo tehtnico. Na SNS-u novemu županu čestitajo, vendar ostaja grenak priokus, so dejali. Ja, zelo na tesno je šlo in ne brez zapletov. Pred vrati je Dan reformacije, praznik slovenskega jezika, ki se ga pravzaprav ne zavedamo čisto tako, kot bi se morali. Slovenski jezik, pravijo, da je težak in vendar bi morali mnogo bolj skrbeti zanj, kot to počnemo v praksi. Sklanjatve in spoli delajo težave najbolj politikom, bolj kot bi bilo sprejemljivo in ne nazadnje tudi vodilnim gospodarstvenikom, da o njih, ki v Sloveniji bivajo že več deset let niti ne govorim. Ah, ja, bo že kako, le ušesa precej bolijo. Za tem praznikom prihaja tudi Dan mrtvih, ko se bodo na zadnjih počivališčih naših dragih bohotile ikebane in sveče. Odpadkov več kot dovolj, ampak pravijo, da namen posvečuje sredstva. Imam željo, da bi posvetil tudi ves denar, ki ga bomo zmetali dobesedno skozi okno in da bi luč posvetila v naša srca, kjer je mesto naših najdražjih in ne na grobovih... Prijeten čisto zimski konec oktobra želim vsem Zasavcem in Zasavčankam z ali brez nove garderobe urednica Marta p ( Naslednja številka ZASAVCA izide 11. 11. 2010 ") ' Naslovnica: ' Obisk predsednika države __________________v Hrastniku____________________ Naša bodočnost Čncn/ar ne/oniu ve ooz/i razooz/ajo i/{je/)rete//o,s( saŠče/ut /ta /tnosfthsf. (/?. zFei/(/ 12.10.2010 Sabina Rolih, Tovarniška c. 5a, Prebold - hči Zoja Šemenc 14.10.2010 Nina Sušnik, Kal 22, Zagorje - sin lian Jasna Junuzovič, Žabjek 1, Trbovlje - sin Anes 16.10.2010 Jasna Kišič, Ponoviška c. 11, Litija - sinova Tian in Tarik Okorn 18.10.2010 Polonca Železnik, Rove 6, Zagorje - hči Naja Domazet 19.10.2010 Mojca Zupan, Veliki vrh pri Litiji 9, Litija - hči Ela Maja Kuhar, Rudarska c. la, Trbovlje - sin Tomaž Vozelj Katarina Nemec, Sedraž 35 a, Laško - hči Sara Mlakar Tadeja Cigala Jezovšek, Krajnčiča 34, Šentjur -sin Maj Jezovšek Azra Keranovič Kukič, Šuštarjeva kol. 42, Trbovlje - sin Samuel Kukič 20.10.2010 Katja Kobilšek, Kešetovo 1, Trbovlje - sin Gaber Guna 22.10.2010 Anita Hauptman Sirk, Velika Kostrevnica 27, Šmartno pri Litiji - hči Eveljin Sirk Polona Žavbi, Gabrsko 27b, Trbovlje - sin Alex Veteršek 23.10.2010 Zemira Zahirovič, Goreljce 5, Radeče - hči Hana Draksler 24.10.2010 Alma Muratovič, Novi Log 15, Hrastnik - sin Ajdin Maruša Brcar, Orehovica 35, Izlake, Zagorje - hči Jerca Vojka Krevh, Braslovče 71, Braslovče - hči Tinkara Gril 25.10.2010 Ajda Ristič, Gladež 1, Izlake - hči Ela Vavtar Iskrene čestitke! V Trbovljah tesno Za nami je, če se malo športno izrazim, nedelja podaljškov za izvolitev županov v 74 slovenskih občinah, v katerih volilni rezultat po prvem krogu ni odločil s potrebno večino glasov, kdo bo župan v naslednjih štirih letih. Tudi v Trbovljah je tako. V drugem krogu sta se srečala Vili Treven kandidat SD, LDS in s podporo DeSUS in Mitja Rozina kandidat SNS. Rezultat je, po pričakovanjih, tesen. Vili Treven je, potem, ko je na njegovo stran po porazu v prvem krogu stopila tudi Barbara Žgajner Tavš, očitno prišel do odločilne prednosti, kljub izredno nizki volilni udeležbi, ki je bila v Sloveniji borih 45,08 odstotka, v Trbovljah pa še za nekaj odstotkov nižja, uspel z minimalno prednostjo 50,05% proti 49,95% premagati Mitjo Rozino. Vili Treven je tako, za enkrat še po neuradnih podatkih, uspel na občinsko oblast znova, po osmih letih abstinence, pripeljati SD kot levo politično opcijo. Za lokalno skupnost kot je trboveljska, je pravzaprav čudno, da se je že pred osmimi leti odločila za desno politično alternativo v obliki SNS, saj so Trboveljčanke in Trboveljčani s svojo delavsko tradicijo zasvojeni z vsem, kar je nagnjeno v levo. Ne vsi, večina pa zagotovo. Še bolj zanimivo je, da je kandidat SD v Trbovljah požel zmago kljub vse pogostejšim in glasnejšim kritikam aktualne slovenske vlade, na čelu katere je SD in Borut Bahor. Politika, ki jo trenutno vodi SD in njen prvak v vlogi predsednika vlade namreč prav nič ne spominja na levo pa tudi na levo sredinsko politično usmeritev ne. Da je z našo politiko res nekaj hudo narobe, potrjuje tudi nizka udeležba na tokratnih lokalnih volitvah, še posebej to velja za drugi krog volitev županov. V novem mandatu je pričakovati koalicijo v trboveljskem občinskem svetu, ki bo po pričakovanjih sestavljena iz SD, LDS, DeSUS in treh sedežev, ki jih je na volitvah dobila lista Barbare Žgajner Tavš. Koalicija bo dovolj močna, da bo nemoteno uveljavljala svoje usmeritve in načrte, ki jih je Vili Treven predstavljal na predvolilnih shodih in soočenjih. Tako je v primeru neuspehov izgovor, da koalicija ne more uresničevati svojih načrtov zaradi nagajanja opozicije že v naprej nesprejemljivo. Bolj vprašljivi pa so uspehi nove občinske oblasti gledano z zornega kota recesije, ki je še kako prisotna v Sloveniji in ima močan vpliv tudi na razvoj lokalnih skupnosti. Dober volilni rezultat, če izvzamemo poraz županske kandidatke Alenke Forte, je sicer dosegel s 5 sedeži v občinskem svetu SDS. Stranka sama se tako se more čutiti ravno poražena. Bolj presenetljiv pa je neuspeh SLS, ki ni uspel osvojiti dovolj glasov, da bi imel svojo predstavnico ali predstavnika v občinskem svetu. Kmetje, ki po večini predstavljajo stranko SLS ali pa so vsaj njeni simpatizerji, očitno ne premorejo enotnosti, oziroma ne vidijo interesov, ki bi jih povezovali v stranko SLS. Popoln neuspeh je doživela tudi NSi, ki je izgubila tudi edini glas v občinskem svetu, ki ga je imela v prejšnjem mandatu. Po vsem tistem, kar smo videli in slišali, pa tudi doživeli na tokratnih lokalnih volitvah v Trbovljah, me ne bo presenetilo, če bo na mesto podžupanje imenovana Barbara Žgajner Tavš. Spolno mešana druščina zna bit zanimiva. Monolitnost je ponavadi dolgočasna. tAefisto ČiSTejši potoki v HnasTniKU lil TRBOVLJaH M sredo, 20. oktobra 2010, je bila v Hrastniku tiskovna konferenca na kateri sta občini Hrastnik in Trbovlje predstavili pomembno infrastrukturno pridobitev. V/ obeh občinah se je namreč uspešno zaključila gradnja čistilnih naprav in kanalizacijskega sistema. ^ re za dokončano 1. fazo projekta »Čistilna naprava in VJkanalizacijska infrastruktura porečja osrednje Save«: Na ta način sta občini uspešno rešili problem 4,2 milijona litrov izpuščenih neočiščenih odpadkov voda iz gospodinjstev na dan. Informacije o izvedbi del sta podala župan občine Hrastnik Miran Jerič in podžupan občine Trbovlje Metod Kurent. Čistilni napravi sta za obe občini izjemnega pomena saj je okolje razbremenjeno z onesnaževanjem okoliških potokov pa tudi reke Save. V Trbovljah je bilo v mesecu juniju 2010 uspešno zaključeno eno letno poskusno obratovanje, v Hrastniku pa je čistilna naprava poskusno obratovala devet mesecev. Pomembna je izredna učinkovitost obeh čistilnih naprav, saj omogoča 99% očiščenje pritokov reke Save. Obe čistilni napravi uporabljata posebno tehnologijo biološkega čiščenja z mikroorganizmi, ki poteka v sekvenčnih bioloških reaktorjih (bazenih). Gre za tako imenovano SBR tehnologijo. Z gradnjo sta občini močno zmanjšali število točkovnih virov onesnaževanja, ki onesnažujejo tako glavni odvodnik Savo, ko tudi podtalnico. Število neposrednih odtokov in greznic se bo z leti zmanjševalo skladno z izvedbo obveznih hišnih priključkov na kanalizacijsko omrežje in izgradnjo dodatnih sekundarnih kanalov, ki jih financirajo občine same. Zmogljivost čistilne naprave v Hrastniku je 11.000 populacijskih enot v Trbovljah pa 19.000 PE. V obeh občinah je Kohezijski sklad EU prispeval 60% upravi- čenih stroškov projekta, ostala sredstva pa sta občini pridobili iz okoljskih dajatev za odpadno vodo, v Občini Trbovlje je to predstavljalo 26,15% v Občini Hrastnik pa 21,85% vseh potrebnih sredstev. Delež investicije pa sta prispevali tudi obe občini, Občina Trbovlje 9,72%, Občina Hrastnik pa 9,76% in Ministrstvo za okolje in prostor 8,39% v Občini Hrastnik ter in 4,13% v Občini Trbovlje. Vrednost projekta za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema je v Občini Hrastnik znašala 5,7 mio evrov v Občini Trbovlje pa 6,5 evrov. Za omenjena sredstva so v Občini Trbovlje v okviru Projekta 1 »Čistilna naprava in kanalizacijska infrastruktura Občine Trbovlje« zgradili čistilno napravo, dograjen je bil primarni kanalizacijski sistem v dolžini več kot 5 km in zgrajenih pet pretočnih bazenov za meteorne vode ter dva razbremenil-nika visokih voda. Trboveljčani v enem dnevu izpustijo 2,7 milijonov litrov odpadnih voda, kar pomeni približno 230 litrov na prebivalca. V Hrastniku pa je bila v okviru Projekta 2 zgrajena čistilna naprava, dograjen primarni kanalizacijski sistem v dolžini več kot 10 km in zgrajeni trije pretočni bazeni oz. zadrževalni bazeni za meteorne vode. 10.120 prebivalcev Hrastnika dnevno izpusti približno 1,5 milijonov litrov odpadne vode ali približno 150 litrov na prebivalca. Največ problemov pri obratovanju čistilnih kompleksov odpadnih voda v obeh občinah povzroča neosveščeno prebivalstvo, ki meče v straniščne školjke odpadke, ki tja ne sodijo, kar pa ima za posledico motnje pri delovanju črpalk in filtrov, zaradi česar morajo prepogosto posredovati vzdrževalci. Besedilo in slika: M.A.Š. 150 Ler Tovanne KemičniH IZD6LK0V HRasmiK Praznično vzdušje, ki seje čutilo zadnje čase v TKI, je v sredo, 20. oktobra 2010, zajelo večidel hrastniške doline. Vse je bilo v pričakovanju prireditve ob 150 - letnici tovarne. Brane Majes, direktor TKI, dopoldne z novinarji \/športni dvorani na Logu so se zbrali sedanji in bivši za-V pošlem, poslovni partnerji, upokojenci, nekateri poslanci, državni svetniki in drugi vabljeni gostje. Nagovoril jih je Brane Majes, direktor, ki je bil vesel številnih udeležencev, ki kaže na pripadnost tovarni, kjer je tudi sam zaposlen že več kot trideset let. Še posebej je pozdravil dr. Danila Tür-ka, predsednika države, in se zahvalil za obisk, s katerim daje priznanje dosedanjemu delu v TKI. V kratkem pregledu razvoja tovarne s tehničnimi podatki o proizvodnji klora, Predsedniku so zbudili pozornost izdelki TKI. (foto:B. Klančar) klorovih spojin, fosfatov, je omenil različne izdelke s področja čistil in kozmetike in trenutno popularno čistilo, narejeno na doma proizvedenih nano delcih. Vlaganjem v nove tehnologije, ki so bila potrebna, da so zadostili okoljskim zahtevam ter zmanjšali porabo energije na enoto proizvoda v tovarni posvečajo posebno pozornost. Župan Miran Jerič je v nagovoru spomnil na vse številne strokovnjake in delavce, ki so v teh letih gradili tovarno in doživljali vzpone in padce. „Tovarna se je razvijala zaradi močnih, klenih, inovativnih in pogumnih ljudi, ki so se ji razdajali celo življenje...“ je dejal. Zahvalil se je tudi za dolgoletno pomoč, ki jo dajejo v obliki sponzorskih sredstev za različne dejavnosti v občini. Aperitiv za povabljene tokrat v epruvetah. Predsednik države je navdušil poslušalce z izjemnim poznavanjem razmer in s pozitivnim razmišljanjem. Na poljuden način je razložil, kako predstavlja našo deželo v tujini, kadar ga sprašujejo o njej. Najprej pove, da smo kulturen narod, da smo narod knjige in jezika, ki se je izoblikoval že zgodaj in ki je našel svoj izraz v tiskanih besedilih največje zahtevnosti. . „Povem tudi, da imamo veliko raznovrstnih industrij, ki so že kar lepe starosti, druge pa so nove - od takih kot so strojna, avtomobilska industrija, industrija gospodinjskih strojev, pohištvena, lesnopredelovalna industrija in kemična industrija... In so navdušeni, saj vedo, da je industrijski razvoj, ki smo mu bili v svetovni zgodovini priča v zadnja desetletja, izjemno močan in zahteven...“ Zelo pogosto ga sprašujejo, kakšna je kvaliteta naših proizvodov, saj je skrb za tehnološki razvoj in kvaliteto bistvenega pomena za prehod v postindustrijsko družbo. Predsednik drža- ve je začutil v Hrastniku visoko raven povezanosti kolektiva in spoštovanje do dela, kar se mu zdi izjemno pomembno. Izrazil pa je tudi skrb za naše naravno okolje. „V Hrastniku in Zasavju nasploh moramo biti zaskrbljeni. Imamo težave. Imamo resne probleme z varstvom okolja... Danes sem tu zaradi tega, da bi vam povedal, kako pomembno se mi zdi poskrbeti za napredek v varstvu okolja v Zasavju in kako pomembno se mi zdi, da to povežemo z napredkom gospodarstva v tem območju.“ Poudaril je, da mora biti skrb države in vseh organov države - od vlade do občin in civilne družbe - povezana. „Tako bomo lahko ljudem zagotovili tako okolje, da bodo lahko razvijali nove tehnologije, da bodo lahko delali na kvalitativni ravni, kakršno si zaslužijo... V vodstvu države smo ponosni na vas.“ Enourni program je povezovala Karmen Cestnik, poživljali so ga vedno imenitni Orleki v povezavi z vokalno skupino Pla-vica, zaplesale pa so Zverinice, članice RK Dol TKI Hrastnik. Odvrtel se je zgodovinsko - dokumentarni video film. Posamezne dogodke v TKI je prekinjala in poživljala vožnja Petra Kauzerja ml. po brzicah Save in ponazarjala tudi tovarniško moč, pogum in vztrajnost... Ves čas pa je dogajanje na prireditvi spremljala video projekcija nad odrsko sceno. Ob tej priložnosti so v TKI namenili OŠ NH Rajko Hrastnik opremo za kemijski laboratorij, ki jo je simbolično sprejela Marina Kmet, ravnateljica. Slovesnost so zaključili z družabnim srečanjem. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk Požan v osnovni šoli m PRomerna nesneča na cgsti Oktober je mesec požarne varnosti, a požari in poplave se vrstijo, prometne nesreče pa so na dnevnem redu, zato so se v Prostovoljnem gasilskem društvu odločili, da Utijanom na vaji pokažejo kaj znajo in kaj zmorejo s svojim znanjem in opremo. Prizora s sobotne vaje litijskih gasilcev, policistov in zdravstvenega osebja k la gasilski vaji so v prometni nesreči ob pomoči policistov INin zdravstvenega osebja iz gorečega avtomobila reševali nevarne tekočine, reševali šoferja in sovoznika ukleščenega v razbitinah osebnega avtomobila, ki je pozneje zgorel. Zaradi prehitre vožnje in spolzkega cestišča se je prevrnil moped, na cesti sta v krvi obležala voznik in sopotnik z zadnjega sedeža. Da pa je bilo vse še bolj problematično, je ob istem času zagorelo v bližnji osnovni šoli v prvem nadstro- pju, kjer sta v sobi ostali dve osebi in poškodovani gasilec, ki se je poškodoval med reševanjem. Vaja je v celoti uspela. Gasilska vaja, na kateri se je na enem mestu zbralo večje število ljudi, je bila tudi priložnost za začetek zbiranja sredstev za nakup gasilskega vozila s cisterno in dvižno platformo za reševanje iz višin, iz vode in v prometnih nesrečah, kar litijsko Prostovoljno gasilsko društvo nedvomno danes najbolj potrebuje. Besedilo in sliki: ŠkL iRerje SRečanie članic HRasrnišKiH GaSILSKIH DRušrev V soboto, 23. oktobra 2010, se je zbralo devetnajst članic vseh hrastniških PGD na družabno srečanje, ki se je začelo v PGD Hrastnik. Irban Romih, podpoveljnik GZ Hrastnik in tajnik PGD Dol Upri Hrastniku, jim je ob video predstavi ponazoril razvoj notranjega požara. Srečanje so nadaljevale na dolskem igrišču, kjer so z županom Miranom Jeričem, predsednikom KS Jožetom Budnom in drugimi napravile najprej gasilski posnetek, potem pa nadaljevale s tekmovanjem v gasilskih veščinah. Gasilke so bile ta dan še posebej dobre volje, ker je ekipi članic B PGD Dol pri Hrastniku Peter Kunšek, predsednik obračunske komisije regijskega gasilskega tekmovanja v Trbovljah, ki je bilo 2. oktobra 2010, podelil pokal za osvojeno 1. mesto. Najprej so bile tretje, ponoven izračun pa je pokazal, da je prišlo do napake. Po končanih igrah so se odpravile v sejno sobo PGD Dol, kjer jim je Janez Ko- šir, poveljnik društva PGD Dol, predstavil društvo, njihov najstarejši član Janko Majcen pa zgodovino Dola v zvezi z gasilstvom. Melita Jovan, predsednica komisije za delo s članicami pri GZ Hrastnik in podpredsednica GZ Hrastnik, se je zahvalila za organizacijo in udeležbo in jih prijazno povabila na naslednje srečanje. Besedilo in sliki: Fanči Moljk PneDSTavirev FizioreRapue v Domu STaReišiH HRasrniK Z namenom obeležitve 8. septembra, svetovnega dneva fizioterapevtov, je bila v Domu starejših Hrastnik (Dom) z majhnim zamikom, do katerega je prišlo zaradi organizacijskih razlogov, na začetku oktobra za svojce stanovalcev organizirana predstavitev fizioterapije v Domu. \ Alogo, pomen in potek dela sta pred-V stavili višja fizioterapevtka Jadranka Škorjanc in asistentka mag. Nataša Kos dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Fizioterapija je organizirana kot samostojna organizacijska enota. Delo poteka timsko in vključuje sodelovanje delovne terapije, zdravstvene nege in oskrbe ter socialne službe. Fizioterapijo predpisuje fiziater in/ali osebni zdravnik. Pri izvajanju terapije je fizioterapevt samostojen in odgovoren za strokovno opravljeno delo. Velik poudarek je predvsem na individualni obravnavi starostnika, saj je za doseganje zastavljenih ciljev potrebno programe in metode dela prilagajati individualno. Delo s starostniki je specifično, saj so starejši ljudje krhkejši in imajo pogosto več bolezni, ki jih je potrebno upoštevati pri terapiji. Vsekakor je pri delu potrebno poznati še druga področja, kot so psihologija, geronto-logija, pa tudi veščine komunikacije so dobrodošle. V domovih za starejše se izvaja preventivni in kurativni program fizioterapije. V kateri program je stanovalec vključen, je odvisno od njegove bolezni in psihofizičnega stanja. Kot pravi fizioterapevtka, poskušajo izboljševati ter spodbujati sposobnosti in zmogljivosti vsakega posameznika, katerega zdravje je prizadeto. Pomemben pa je tudi program vzdrževanja pridobljene kondicije. Čim več stanovalcev poskusijo vključiti v jutranjo telovadbo, ki jo za izboljšanje splošne kondicije starostnika in njegovega dobrega počutja izvajajo vsak dan. Čeprav z voljo in vztrajnostjo stanovalci dosežejo vidne rezultate, so včasih pričakovanja svojcev o napredku njihovega sorodnika prevelika. V nekaterih primerih je bolezen ali poškodba tako obsežna, da kljub trudu ni opaznega napredka. Asistentka mag. Nataša Kos, dr. med., ki že vrsto let sodeluje z Domom, je prisotnim pojasnila razliko med fizioterapijo in rehabilitacijo. Rehabilitacijo lahko izvajajo samo za to usposobljene strokovne ustanove, kar pa domovi niso, zato so tudi naloge fizioterapije v njih drugačne. Poudarila je, da se fizioterapija v Domu izvaja na ustrezni strokovni ravni, da je doseženo dobro sodelovanje z delovno terapijo in da imajo vsi stanovalci primerno strokovno obravnavo. Navzoči svojci so po končani predstavitvi v sproščenem pogovoru izmenjali izkušnje o premagovanju zdravstvenih težav s pomočjo fizioterapije. Valentina Slanšek, soc. del. pripravnik LAS Snce Siovenue na OGLenu dobrih PRaics na KonošKem 18. oktober 2010 - Sodelovanje je eden od ključev do uspeha, izmenjava izkušenj in dobrih praks pa osnova za razvoj. ^rav zato je LAS Srce Slovenije sredi oktobra za člane lo-l kalne akcijske skupine in nosilce projektov organiziral strokovno ekskurzijo na Koroško. Sprejeli so jih predstavniki LAS Mislinjske in Dravske doline in jih seznanili z njihovimi pristopi k razvoju podeželja in trženju izdelkov s podeželja. Predsednica zadruge za razvoj podeželja Marija Praznik jih je seznanila z načinom njihovega delovanja in predstavila ključne projekte, ki so bili financirani iz programa Leader. Vzporednice z območjem Srce Slovenije so našli na mnogih področjih, tudi pri trženju izdelkov in pridelkov s podeželja, s čimer se v zadnjem obdobju aktivno ukvarja zadruga Jarina. Navdušeni so bili nad stacionarno trgovino v Slovenj Gradcu, ki je bogato založena z izdelki s podeželja in jo domačini z veseljem obiskujejo. Gostiteljem so predstavili tudi delovanje mreže za samooskrbe s hrano na območju Srca Slovenije, posebej so jih navdušili nad načinom oskrbovanja šol in vrtcev. Veliko idej za nadaljnje delo so dobili tudi na ogledu različnih ekoloških kmetij na Koroškem, ki se uspešno ukvarjajo s trženjem svojih izdelkov. Ana Savšek, Center za razvoj Litija (oz. RCL) Knjige lahko kupite tudi na vseh okencih POŠTE SLOVENIJE divji m gojent 4M. Več kot le kuharske knjige: Postrvi, iz reke na mizo, Planeti v loncu, Šparglji, 0 Martinu, moštu, goski in vinu in Po Božiču diši direktna info@grafika-gracer.si ali preko telefona: 03 5452 666 Kšefti O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O uporabo in javno prikazovanje, z ( j * U možnostjo sponzoriranja (ffilanitß 'UtClfl 1 trženje in produkcija za gospodarsko ^ ^ « interesno združenje lokalnih TV Slovenije vhs, S-VHS, beta sp E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI I OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O Q\/\ ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 p NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 C r» n 7Q 7anr»rio nh Savi TpI * fi3 Sfi 22 734. Fax: 03 56 32 734 Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:........ Podjetniški kotiček Irene Meterc S forumom 100 % Startrup se je začel 4. krog tekmovanja mladih podjetij Na forumu 100 % Startrup, ki se je odvijal v torek, 26.10.2010 v Ljubljani, so uspešni start-up podjetniki z udeleženci delili svoje znanje, izkušnje, napake in uspehe. Rdeča nit letošnjega brezplačnega podjetniškega foruma so bile teme o uspešno upravljanjem ključnih področij start-up podjetja. Strokovni del popoldanskega podjetniškega druženja pa se je zaključil z okroglo mizo z naslovom »Kako izkoristiti različne vrste virov financiranja«. Na forumu so svojo priložnost za predstavitev imeli tudi udeleženci! Posameznike z idejami organizatorji tekmovanja so lahko svoje ideje prijavili v okviru programa AKTIVIRAJ SE!!!, saj so organizatorji nosilcem najboljših idej na forumu in delavnicah omogočili javno predstavitev in jim tako ponudili dodatno podporo. Na ta način so lahko pridobili kakovostno mnenje strokovnjakov o podjetniški ideji ter spoznali morebitne nove sodelavce in partnerje. Najboljše ideje bodo organizatorji posebej izpostavili in simbolično nagradili. Tekmovanje organizira Tovarna podjemov skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije, Ministrstvom za gospodarstvo, Tehnološkim parkom Ljubljana in Poslovnimi angeli Slovenije. Je slovensko tekmovanje start-up podjetij, ki so ga na Tovarni podjemov zasnovali in skupaj s partnerji pričeli izvajati v letu 2007. Z njim želijo prepoznati najboljša slovenska mlada inovativna podjetja, jih strokovno podpreti, povezati s potencialnimi investitorji, jih promovirati v širši javnosti in tudi nagraditi. Projekt je namenjen celovitemu spodbujanju in promoviranju podjetniške aktivnosti v Sloveniji. Temelji na procesu identificiranja inovativnih podjetniških idej, nudenju strokovne pomoči podjetnikom, aktivnemu mreženju ter izboru, promociji in nagrajevanju najboljših podjetniških idej in start-up podjetij. Zmagovalca bo izbirala strokovno-investitorska komisija, ki jo sestavljajo podjetniki, strokovnjaki, profesorji, predstavniki podpornih inštitucij, skladov tveganega kapitala in poslovni angeli. »Nagradili bomo podjetje, ki bo najbolje dojelo tri ključna vprašanja podjetništva: Ali stvar deluje? Ali jo bo kdo kupil? Ali bomo ustvarili dobiček? V množici start-up podjetij bomo zato iskali takšna mlada podjetja, katerih inovativnost in želja po rasti največ obetata. Svoje ambicije in načrte bodo predstavili s poslovnim načrtom in osebno predstavitvijo pred strokovno komisijo« je povedal predsednik komisije, prof. Miroslav Rebernik, profesor podjetništva na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Izobraževalnih in promocijskih dogodkov preteklih treh tekmovanj Start:up Slovenija se je udeležilo preko 2.500 ambicioznih podjetnikov in podjetnic. Skupaj so prejeli 105 poslovnih načrtov slovenskih start-up podjetij, ki sta jih prerešetali strokovna in investitorska komisija ter izbrali finaliste in zmagovalce tekmovanja. Tekmovanje bo tudi tokrat potekalo v dveh fazah. Prva faza je namenjena identifikaciji, podpori in promociji podjetniških idej, druga faza pa je namenjena podpori in izboru najboljših poslovnih načrtov slovenskih start-up podjetij. Tekmovanje se bo zaključilo v mesecu aprilu 2011, ko bodo že tradicionalno v okviru konference PODIM svečano razglasili zmagovalca izbora in mu podelili nagrade in laskavi naziv Start:up leta 2011. Več podatkov o dosedanjih zmagovalcih in finalistih tekmovanja ter ključne utrinke iz dogodkov v okviru tekmovanja lahko najdete na spletni strani tekmovanja www.startup.si. Kako načrtovati tveganja in vire financiranja V času priprave poslovnih in finančnih načrtov je treba ovrednotiti vsa tveganja, ki jim je poslovanje podjetja izpostavljeno, in izmeriti njihove možne negativne učinke na prihodnje premoženjsko stanje in denarni tok podjetja. Tako se lahko že v procesu načrtovanja pripravimo z ukrepi na morebitna prepoznana tveganja in prepoznamo njihov vpliv na bilance in denarni tok podjetja. V negotovih razmerah je priporočljivo bolj konservativno financiranje podjetja. Pomembno je, da vsako podjetje prepozna in razume, katerim tveganjem je izpostavljeno, ter jih razporedi vsaj na strateška in operativna tveganja, in sicer glede na pomembnost, velikost in verjetnost uresničitve posameznega tveganja. Tveganja, ki sta jim izpostavljena premoženje podjetja in »jutrišnji« denarni tok, so naslednja: • tržna tveganja (tveganje omejenih resursov -dvig cen vhodnih surovin, neugodna sprememba tečajev, obrestnih mer), • tveganja likvidnosti, plačilne sposobnosti, kapitalske ustreznosti, • prodajna tveganja (cenovna nekonkurenčnost, posojilna tveganja prodaje, kot so neplačila kupcev), • tveganje razvoja in slabe kakovosti (prepočasen razvoj, neustrezna kakovost), • okoljska tveganja (nevarnost izgube obratovalnih dovoljenj, penali), • tveganja kadrov (odhodi ključnih kadrov, neustrezni sistem izbora, nagrajevanja), • tveganja požarov, poplav in škod na premoženju, • informacijska tveganja (zlorabe podatkov, neustrezni »back up«), • tveganja odgovornosti družbe Akcija Tudi v Portorožu smo toku v 3 KRasne! V/ Portorožu je 21.10. in 22.10.2010 potekala 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem: Družbena odgovornost za trajnostni razvoj. k la konferenci so se predstavili številni priznani strokov-INnjaki z različnih področij: trženje in tržno-komunicira-nje, podjetništvo, strateški management, ekonomika in finance, družbena odgovornost in seveda turizem, ki je pokril tudi največ sekcij. In letos smo bili Zasavci ponovno zraven s predstavitvijo projekta Vse teče v tri krasne. Odzivi strokovne javnosti? Več kot odlični! Konferenca se je pričela z uvodnim pozdravom glavnega organizatorja Janeza Mekinca, nato pa smo se udeležili sekcij Kmetijstvo in hortikultura za zeleni turizem; Trendi v turizmu; Management trajnostnega razvoja v turizmu in Strategije razvoja odgovornega turizma. Na sekciji o kmetijstvu in hortikulturi za zeleni turizem smo se seznanili s pristopi razvoja turizma na podeželju, na naše veliko veselje je bil poudarek tudi na izobraževanjih, ki so v turizmu še kako pomembni. Trendi v turizmu so postregli s pestrim naborom tematik, za nas najpomembnejši je bil referat o razvoju in- dustrijskega turizma v Evropi, ki ima velike perspektive tudi v Zasavju. Sledila so planarna predavanja in okrogla miza o tem, kakšna naj bo univerza za trajnostm razvoj. Drugi dan smo na sekciji o strategijah turizma spoznali možnosti razvoja turizma na različnih območjih, zelo poučen je bil predvsem referat o možnostih razvoja turizma na Kobli, ki mora od tradicionalne »zimske destinacije« počasi preiti na celoletni turizem. Najpomembnejše pa šele sledi - na sekciji Management trajnostnega razvoja v turizmu smo se predstavili s projektom Vse teče v tri krasne. Predstavili smo ozadje projekta (projekt Natura 2000 - turistične zanimivosti Zasavja) in glavne aktivnosti projekta Vse teče v tri krasne. Vzpostavitev turističnega sistema v Zasavju, preko katerega bodo potekale vse projektne aktivnosti, je pomembna in odgovorna naloga. Predstavili smo model, s katerim bomo dosegli rezultate v zasavskem turizmu, ki sestoji tako iz trženja, oblikovanja novih produktov in »brandinga«, kot tudi izobraževanj, svetovanj in strokovnih študij. Eno brez drugega enostavno ne gre in tega se pri nas zavedamo. Strokovno zahtevna publika je projekt ocenila kot kvaliteten, nad pristopi so bili mnogi izjemno navdušeni in presenečeni, saj predstavlja projekt številne novosti tudi za slovenski turizem. Udeležba na tovrstnih konferencah je vedno dobrodošla in koristna, saj le tako izvemo, ali so naši strokovni prijemi pravi oziroma kje jih je potrebno izboljšati. Pozitiven odziv strokovne javnosti, energija in entuzia-zem nas ženeta naprej - skupaj bomo potovali v tri krasne! Besedilo: Andrej Šumer, slika: Zdenka Grlica KonsTiTUTivna seja OBČinsifeca s vera v Ra Dečan V ponedeljek, 25. oktobra so imeli v Radečah konstitutivno sejo občinskega sveta, kjer so obravnavali poročilo volilne komisije o izidu volitev v svet in za župana. Qoglasno so sprejeli oceno, da so bile lokalne volitve Popravljene zakonito. Skladno s Poslovnikom Občinskega sveta so imenovali tričlansko mandatno komisijo za pripravo predloga potrditve mandatov, ki je potrdila mandate šestnajstih izvoljenih članov sveta. Konstituiran in potrjen občinski svet je potrdil ponovni mandat županu Matjažu Hanu. Imenovali so Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v katero so predlagali svetniki vseh izvoljenih političnih strank in jo sestavljajo predsednica Rafaela Pinterič in člani Janez Prešiček, Mirko Florjane, Miran Prnaver ter Damjana Petavar Dobovšek. Do prve naslednje seje sveta mora pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. Pod točko razno je župan Matjaž Han predstavil program dela in svetnike občinskega sveta seznanil, da bo za podžupanjo imenoval Rafaelo Pintarič, ki bo svojo funkcijo opravljala nepoklicno. Besedilo: Irena Vozelj Razmišljanja nekega Knapa - Inreiivju z aiiTiviSTom cisanja ZeiTceiST ^^tem gibanju smo pisali že v prej-V^šnjih kolumnah v sklopu tranzicijskih metod; sedaj pa predstavljamo intervju z aktivistom gibanja Zeitgest. Več o društvu »Duh časa« lahko izveste na njihovi spletni strani www.zeitgeist. si. Kako si ti prišel v stik s Zeitgeistern in kakšni so bili pravzaprav začetki Gibanja pri nas? Sodelavec mi je posredoval filma Zeitgeist in Zeitgeist addendum. Prepričan sem, da se ljudje, ki so (zlasti Addendum) videli delijo na dvoje sorte: Tiste, ki jih zadeva sicer nekoliko gane (ali pa tudi ne) in tiste, ki se odzovejo približno takole (okoli 1:42). Takoj po koncu filma (Addendum) sem šel na spletno stran TVP, navdušen nad možnostjo, da se da ustanoviti »lokalni chapter«, sem ugotovil, da ta že obstaja... Kako je Gibanje organizirano, so naloge razdeljene, se srečujete in kako pogosto? Globalno gibanje je organizirano tako, da lokalnim skupinam ponuja dovolj-šnjo podporo. Samo gibanje je lahko učinkovito le, če deluje po načelu »misli globalno - deluj lokalno«. Fizično se (v našem primeru) srečuje v glavnem le peščica. Rednih - ponavljajočih terminov ni, tudi zaradi nikoli vzpostavljene delujoče organizacijske strukture. Ste v stiku z drugimi po svetu? Srečanja preko digitalnih medijev so redna in po sporedu, vendar se jih zaradi lokalne neorganiziranosti udeležujejo le posamezniki po lastni presoji, ki lahko govorijo potem tudi le v lastnem imenu (takšno je stanje pri nas). Kako bi nekomu razložil kaj je TVP (projekt Venus) in zakaj je le-ta boljši od sedanjega sistema? Gre za sistem, ki bi urejal vse odnose na osnovi znanstvene metode. Vsako vprašanje ali problem se obravnava po objektivnih kriterijih. Pri tem je cilj, da je se vzpostavi najboljše možne življenjske pogoje za vse. Sistem TVP je boljši z popolnoma vsakega zornega kota. Ultimativni razlog je, da je vzdržen, trajnostno naravnan in izvedljiv. Obstoječi sistem je življenje pod (čedalje bolj) represivno peto oligarhije, ki se izdaja za demokracijo, ki ni nikoli resnično obstajala. Kakšno bi bilo obdobje tranzicije in kako dolgo bi trajalo? Bi prišlo do vojne? Nihče ne more zanesljivo predvideti obliko tranzicije. Nagibam se k temu, da se bodo globalne razmere poslabšale hitreje, kot bo raslo število tistih ki bodo z TVP seznanjeni IN le-tega tudi razumeli do stopnje, ki bi bila potrebna za kritično maso, ki bi omogočila mirno tranzicijo. Bojim se, da se bo prej »raja« (konglomerat že obstoječega družbenega spodnjega sloja in bivšega srednjega sloja, ki bo to postal) res podala na ulice. Oligarhija bo vodila vojno proti svojim podložnikom, dokler bo lahko plačevala svoje rablje (policijo, vojsko...). Kako bi se v TVP sankcionirale napake, zločini,...? Napake so človeške in preko njih se učimo. Zločini pa so produkt bolne družbe. Problem ni v tem, kako obvladovati neobstoječe zločine zdrave družbe, temveč kako izvesti prehod od sedanjega patološkega stanja k zaželenemu. Družba kot jo vidi TVP je sicer (dolgoročno edina) možna, vprašanje pa je kako obvladovati prehodno obdobje (ene generacije ali več)? Koliko dobrin je dovolj za nekoga, kdo bi to določal? Ob enakomerni delitvi virov na vse prebivalce planeta, bi bil omogočen neprimerno kvalitetnejši (in bolj luksuzen - to povprečneža najbolj zanima) način življenja, kot si ga lahko sploh zamislimo. Odločanje bi bilo avtomatizirano: deleži enaki, večji, a seveda ne nerešljiv problem je evidentiranje in distribucija virov. Ljudje trenutno še vedno ne znajo preseči miselnosti imeti v posesti 15 športnih avtomobilov in 200 parov čevljev... Kaj bi se zgodilo z odvisniki od drog, alkohola? Odvisnosti so bolezni kot vsaka druga. V trenutni družbi zdravimo njihove posledice, v zdravi družbi se odpravi vzroke zanj. Ali bi individualizem izginil? Lahko imajo ljudje vseeno svoje mnenje? Individualizem bi doživel preporod. Rešeni suženjstva dela za preživetje bi imeli neprimerno več časa in priložnosti za razvijanje lastne kreativnosti. Ne samo, da bi ljudje imeli svoje mnenje, temveč bi bili spodbujeni, da bi jih posredovali naprej... vsak bi lahko bil seznanjen z vsem(i ostalimi »mnenji«). Od najboljših idej bi imeli koristi vsi. Kaj se zgodi takrat, ko nekdo noče živeti v mestu? Vsi ne morejo živeti npr. ob jezeru, morju,...? Vsi ne morejo biti na istem mestu - to je nesporno dejstvo. Po drugi strani vsi niti nimajo isti okus ali želje. Poznam ljudi, ki niti slučajno ne bi želeli živeti na podeželju, sam pa ne maram mesta (čeprav brez hrupa in onesnaževanja s tem nimam problemov). Sicer si predstavljam, da bi se marsikdo želel tudi seliti... Bi bili v TVP popolnoma odvisni od strojev? Stroji so orodje, fiktivni »Terminatorji« in podobno imajo (izprijene) človeške lastnosti. A danes nismo odvisni od strojev? Si predstavljaš življenje brez avta, PC-ja, štedilnika, pralnega stroja, hladilnika, telefona...? pameten človek (ali družba) ima pri roki rezervne dele... Kaj bi se zgodilo z religijami? Inteligenten človek lahko presodi, kaj je res in kaj ni. Ostali so odvisni od tega, kar jim povedo drugi... Verjetno bi se religije preselile v učbenike zgodovine. Katedrale, zlati oltarji in prstani z rubini in podobno nimajo uporabne vrednosti in so zapravljanje virov... Je možno, da se pojavi kult osebnosti, da nekdo vodi vse skupaj? Ni možno. Sistem ne potrebuje vodje, Intervju kdor bi želel (osebno) voditi (v smislu oblasti) ne razume bistva. Kdor želi »slediti« neki karizmatični osebnosti, ga razume še manj. Kako se TVP razlikuje od npr. komunizma? Komunizem je zgolj (v praksi vedno od »elite« zlorabljena) družbena ureditev, ki ne rešuje logistiko in upravljanje z viri. Kako bi se monetarni sistem lahko ukinil? Kako bi prepričali peščico vladajočih v to? Najbolj verjeten scenarij ne vključuje prepričevanje vladajočih temveč (zdravorazumsko) nadomeščanje propadlega sistema s strani osveščene populacije. Kako odgovarjate kritikam, da je to samo teorija zarote oziroma utopija? Take kritike lahko prihajajo le od tistih, ki lažejo vsem (zarotniška oligarhija sama) ali pa sebi... Imaš kdaj pomisleke, da TVP ni izvedljiv? TVP je izvedljiv. Ljudje (ovce in volkovi) so problem. Nesporno dejstvo pa je, da obstoječi sistem prav GOTOVO nima (daljše) prihodnosti. Kdaj bi bila dejansko možna izgradnja prvega mesta? Je to že v načrtu? Tehnično (po Frescovih besedah leta 1929) že zdavnaj, realno, ko se bomo spametovali... Ali vse načrte izdeluje Fresco ali tudi kdo drus? Fresco ima načrte (design) za preko 100 različnih mest. Osebno menim, da gre za bolj mali manj konceptualne rešitve, ki so pripravljene, da se v njih integrira obstoječe funkcionalne sklo- pe (odvisno od trenutnega stanja tehnologije), saj en človek ne more sam obvladovati vso potrebno tehnologijo. Se Gibanje Zeitgeist vključuje tudi v kakšne druge projekte? Gibanje je v osnovi naravnano na sodelovanje. Problem, ki ga občutimo vsi je, da smo večino časa vklenjeni v reševanje osebnih problemov (preživetje v obstoječem sistemu) in premalo časa posvečamo dobro organiziranim akcijam, ki bi pripomogle k realizaciji končnega cilja. Osebno misliš, da so ljudje že pripravljeni na takšne spremembe? Ljudje večinoma niso (še) pripravljeni. Je pa dovolj ljudi seznanjenih z TVP, da širjenja ni več mogoče ustaviti. Vprašanje se ne glasi več: Ali se bo zgodilo? - temveč: Kdaj..? ENT Minne DemonsTnacue Zasavčanov piten vLano RS \/Zasavju deluje skupina okoljevarstvenikov, ki že dalj časa V opozarja na hude posledice sežiga odpadkov v Lafarge cementu. V zadnjem času slišimo o njihovih pripravah za mirne demonstracije v Ljubljani, zato smo želeli izvedeti o tem nekaj podrobnosti. Pogovarjali smo se z Urošem Macerlom, predsednikom Eko kroga. Kdaj načrtujete demonstracije in kako jih nameravate izvesti? Demonstracije bodo potekale v sredo, 10. novembra 2010, ob 17.00 pred Vlado RS, kjer bomo premierju Pahorju izročili štafeto s sporočilom, da naj se ta norost s sežiganjem odpadkov v naših dolinah brez vetra takoj konča. Agencija za okolje Demonstracije Zasavčanov pred Agencijo RS za okolje, junij 2009 (ARSO) lahko dovoljenje za sežig, če se tako odloči, razveljavi že jutri! Koga vse vabite zraven in kje naj se v posameznih občinah prijavijo? Vabljeni so vsi Zasavčani in drugi simpatizerji, ki nasprotujejo sežiganju nevarnih odpadkov v Lafarge Cementu Trbovlje in hlapčevskem vedenju naše države pred francoskim kapitalom. Organiziran bo brezplačen prevoz z avtobusi iz Zagorja (prijave na 031-870-618), Trbovelj (040-454-425) in Hrastnika (031-797-888). Odhod avtobusov je 10. novembra ob 15.15 z običajnih mest. Pripravljate tudi časopis v zvezi s tem dogodkom. Kaj bo vseboval in kje ga bo mogoče dobiti? Časopis bo vseboval odgovore na najpogostejša vprašanja in pojasnila zmot v zvezi s sežiganjem odpadkov in delovanjem Eko kroga. Občani ga bodo prejeli na dom. Kaj še želite dodati v zvezi z demonstracijami? Nihče ne mara slabih novic. Taki smo, raje verjamemo lepim lažem kot grdi resnici. Čez pet let ne bo več nikogar, ki bi dvomil, da sežiganje nevarnih odpadkov pomeni za Zasavje grozljivo ekološko katastrofo. Ampak takrat bo prepozno! Vlada, Agencija RS za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) so se odločili žrtvovati Zasavje, tako da so Lafargu dovolili sežiganje odpadkov in enormne vrednosti emisij škodljivih snovi, benzena za pet, skupnega organskega ogljika celo za dvajset)!) sežigalnic odpadkov. Znova in znova nas silijo v to, da bomo morali začeti reševati probleme na cesti. To bo zadnji mirni protestni shod, ki ga bo organiziral Eko krog. Vsi ste vabljeni, da se ga udeležite v čim večjem številu. Morda bo to najpomembnejša stvar, ki ste jo storili zase in za svoje otroke! Besedilo: Fanči Moljk, slika: Uroš Rok Drnovšek Snečanje sraRejšiH casncev - vereRanov j/omisija za delo starejših gasilcev pri GZ Trbovlje, ki ji Ixpredseduje Ivan Gračnar, je tudi letos popeljala svoje člane na izlet, tokrat na Koroško. Drugi četrtek v mesecu oktobru se je 54 starejših članic in članov iz vseh osmih gasilskih društev v Gasilski zvezi Trbovlje potepalo po Koroški. Posebno doživetje dneva pa je bilo splavarjenje in flosarski krst, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli flosarski muzikanti. Po skupaj doživetih prijetnih trenutkih so zagotovili, da bodo potepanje spet ponovili ob prvi priložnosti. Besedilo in slika: GZ Trbovlje DoBRODetna aiccua »Manj svečic za manj grobov 2010« Nova generacija Zagorje ob Savi in Glasbeni klub Chaosstar s podporo osmih vidnejših zagorskih organizacij tudi letos organizirata dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov. ^akcijo MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV so mladi v Zagorju ^.pričeli v lanskem letu z namenom zmanjševanja pretiranega nakupa sveč ob 1. novembru, Dnevu mrtvih. Na zbirnih mestih ob vhodu na pokopališče so zbrali več kot 3000 EUR in jih namenili Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, za raziskave rakavih obolenj. Letos bodo pred vsemi šestimi pokopališči zagorske občine stale skrinjice za prispevke, v zameno pa bodo darovalci dobili zastavico sočutjo, ki bo nadomestila svečko na grobu. Sredstva bodo namenili nakupu defibrilatorjev (naprave za oživljanje), ki jih nujno potrebujejo reševalna vozila zagorskega zdravstvenega doma. Aparat stane okrog 3500 EUR in upajo, da bodo z akcijo lahko zbrali sredstva za dva defibri-latorja. V soboto, 30. oktobra 2010 ob 10.00 uri bosta delovanje de-fibrilatorja prestavila dr. Franc Novak in vodja reševalcev Aljaž Groboljšek na zagorski tržnici. »Pomagajmo tistim, ki še lahko živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo! Podarimo jim upanje! » pozivajo mladi Zagorjani. Besedilo in slika: RJ. SRečanje nosilcev zna kov »Tajna sKiaoišča« \ /petek, 22. oktobra 2010, so se na domačiji pri Jožetu V Garmušu na Dobovcu že četrtič zbrali nosilci znakov «Tajna skladišča TO 1990 -1991. Na srečanju so prisotne nagovorili predsednik predsedstva OZWS Zasavje Marjan Dolinšek in vsi takratni komandanti občinskih štabov v vseh treh zasavskih občinah, v Trbovljah Matjaž Piškur, v Hrastniku Boris Logar, v Zagorju pa Rado Šuštar. Menili so, da vsi tisti, ki so pred dvajsetimi leti sodelovali v tajni akciji skrivanja orožja, ne smejo dovoliti, da bi šle stvari v pozabo. Srečanja, kakršno je omenjeno in še mnoga druga, ki se organizirajo že vsa povojna leta, so namenjena ohranjanju spomina na posamezne dramatične dogodke v naši polpretekli zgodovini.Prisotni so na srečanju prejeli tudi spominske znake ob 20. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. Besedilo in slika: M.A.Š. Ivanka Rožej, predsednica sadjarjev Sadjarsko društvo Hrastnik, ki praznuje že deset iet delovanja, je tudi letos pripravilo v mali dvorani Dolanke razstavo, ki je trajala od 12. do 16. oktobra 2010. Qoleg razstavljenih sort so lahko obiskovalci poskušali jedi F iz sadja, vse dni pa so Gričarjevi z Brnice stregli s sladkim jabolčnikom, ki je navdušil predvsem šolarje. Sadjarji so tudi letos povabili čebelarje, ki so razstavili svojo stojnico, kotiček je imel zeliščni vrt Cvetka iz Čeč, svojo ponudbo sta predstavila tudi Drevesnica in trsnica Krajšek iz Radeč ter Eko drevesnica Ocepek z Izlak. Učencem do šestega razreda z Dola, ki so prišli na ogled, so posamezne članice društva razložile razne vrste sadja in pomen v prehrani. „Pozitiven odnos do sadja je treba oblikovati že v zgodnjih letih,“ je prepričana Ivanka Rožej, predsedni- Društveno ca društva. V tem tednu je sprejela šestošolce tudi na svoji kmetiji pod Turjem, kjer so spoznali razliko med travniškim in intenzivnim sadovnjakom, pridelavo in predelavo sadja, nekaj časa pa so namenili tudi obiranju. Dolski šolarji imajo v načrtu tudi sodelovanje z zeliščarskim vrtom v Čečah, kjer se bodo naučili izdelovati naravno milo. Zdaj je čas za pite, čežane, zavitke... Med ni samo zdrav, ampak tudi dober Sadje se razlikuje tudi po otipu Besedilo in slike: Fanči Moljk Svibno je kraj, ki je dobro prepoznaven v slovenskem prostoru zaradi Ostrovrharja, njihovega slavnega krajana. Takole so se dogovarjali o gradnji nove šole Qvibenčani so se vedno trudili svojo prepoznavnost ohra-Oniti na različne načine. Tako lahko beremo zadnja leta o njihovih grajsko trških dnevih, ko oživljajo preteklost svojega kraja, (td.svibno@gmail.com). Na vseh prireditvah dihajo z njimi tudi šolarji, ki znajo na vsakem koraku pokazati, kako zelo so povezani s krajem in kako lepo z njim sodelujejo. Tak dragocen odnos na šolah danes že težko najdemo. Posebno lepo so se izkazali v letošnjem letu, ko so pripravili v četrtek, 7. oktobra 2010, proslavo ob 100 -letnici šolske zgradbe. Otroci so prihajali v šolo bosi vse do snega Učiteljice Jolanda Mohar, Darja Žonta Kozinc in Katarina Kmetič so se na ta projekt pripravljale dobro leto. „ Kar kmalu smo imele izdelan koncept samega praznovanja. Želele smo pripraviti likovno razstavo, izdati zbornik stoletne zgodovine podružnične šole, natisniti svojo znamko, vsem obiskovalcem podariti nekaj svibenskega (steklenica z vodo iz žegnanega studenca, opremljena z nalepko šole okoli leta 1925), predvsem pa smo na sami prireditvi želele združiti vse generacije, ki so obiskovale našo šolo. K sode- lovanju smo povabile tudi upokojena učitelja Marto Starina in Milana Goriška....“ so povedale. Vse našteto jim je tudi uspelo. Njihova publikacija 100 let šolske zgradbe na PŠ Svibno je izjemno bogata, saj na več ko sto straneh zajema preteklost in sedanjost, povezano s šolo. Preglednost in estetska podoba knjige bi bila lahko za vzor izdajam ob takih dogodkih. Na začetku pa so namenili bralcem nekaj lepih besed še Matjaž Han, župan Občine Radeče, Simona Zupančič, ravnateljica OŠ Marjana Nemca Radeče, Jolanda Mohar, vodja PŠ Svibno in Janez Kmetič, predsednik KS Svibno. In če se vrnemo k proslavi... Celotna prireditev je imela rdečo nit Kje so tiste stezice in te so ločevale zgodovinska obdobja med seboj. Napovedovalka je pozvonila na šolski zvonec, zasedla svoje mesto za mizo in tam ostala do konca programa. Po uvodnih govorih - z govorom Borisa Zupančiča, vodjem sektorja za osnovno šolstvo na čelu - so se zvrstili prizori, ki so slikovito, duhovito, prepričljivo,... ponazarjali pomembne in značilne stvari iz preteklosti. Na primer dogovor iz leta 1911 o nakupu zemlje za šolsko Naslovnica publikacije in žegnana voda v steklenici stavbo, uprizorili so prvi dan pouka, prikazali, kako so se učili sadjarstva, se spomnili zaobljube ob sprejetju v pionirčke, pa kako se v današnjem času starši vključujejo v domače naloge, kako se starejši učijo računalništva... Niso pozabili na čase prve in druge svetovne vojne, ki jima je bila šolska zgradba priča. Skupaj z ljudskimi pevci so šolarji zarepali tudi nagrajeno EKO pesem, za katero so dobili letos maja že drugič v zadnjih treh letih državno nagrado na natečaju SLOPAK. Na zaključku se je ob pesmi Kje so tiste stezice pojavila torta in Jolanda Mohar je v svojem govoru obljubila, da se bodo učenci ob izjemni podpori staršev, učiteljev, vodstva šole, lokalne skupnosti in ustanoviteljice občine, še naprej trudili, da bo šola Svibno dobra šola, ki bo svetila in se bo skupaj svetila z njeno čudovito vasico Svibno. Podobno zveni tudi zapis ravnateljice Simone Zupančič: “Vizija podružnične šole je uspešno poučevanje, povezovanje z okoljem in ohranjanje kulturne dediščine...“ Iz šolske kronike je tudi razvidno, da bi bili na Svibnem leta 1895 kmalu ob svojo šolo, saj so nekateri gospodje želeli svibensko šolo premestiti na Jagnjenico. Vendar ljudje s Boris Zupančič, Matjaž Han, Simona Zupančič in Jolanda Mohar Lepo je v naši domovini biti mlad - ena najlepših točk Marta Starina je poučevala na šoli 33 let tem niso bili zadovoljni. Podobni predlogi so se zaradi manjšega števila učencev in varčevanja ponovili tudi v novejšem času, vendar so se krajani oziroma starši vedno uspešno postavili po robu z utemeljitvijo, da je šola gibalo kraja. Na njihovi strani je tudi sedanji župan Matjaž Han. Ostrovrharjev duh v grajskih razvalinah blizu šole je gotovo ponosen na Svibno in njegove prebivalce. Besedilo: Fanči Moljk, fotografije: arhiv šole in F.M. zasavc j. lünmnjiiiü Medijski mladinski krožek, MMCT, ki deluje v okviru Mladinskega Centra Trbovlje, je na Filmskem festivalu v Izoli prejel nagrado strokovne žirije in nagrado publike za kratki igrani film Michel. \/Izoli je 14. in 15. oktobra potekalo 46. srečanje naj- V mlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije, ki ga vsako leto organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na festivalu lahko sodelujejo vsi filmski in video ustvarjalci osnovnih šol, zadnja leta pa so prisotne tudi srednje šole iz Slovenije in zamejstva. Tako je bil na letošnjem srečanju prijavljen 101 film. In tudi letos je na festivalu sodeloval medijski mladinski krožek Mladinskega centra Trbovlje pod mentorstvom Zorana Šmida, ki je za svoj kratki igrani film Michel prejel glavno nagrado strokovne žirije kot tudi nagrado publike. Film je nastal pod režisersko taktirko Tine Šmit in Doris Jesih, v filmu pa sta igrala Aldina Selimovič, Jernej Šere in ostala ekipa AAMCT. Strokovno žirijo so sestavljali Eka Vogelnik, Mitja Manček in Amir Muratovič. Mnenje strokovne žirije o filmu Michel. »Igrani film Michel na učinkovit način prikaže, da se ni enostavno znebiti svojih lastnih strahov. Film odlikuje močna atmosfera, ki v gledalcu ustvarja občutek strahu ter dober glasbeni začetek in odprt konec, ki gledalcu dopušča njegovo lastno interpretacijo le-tega.« V imenu uredništva Zasavca iskrene čestitke našim mladim ustvarjalcem!!!! StaR M Mladinskem centru Litija so se pred dvema letoma odločili za zbiranje tistih igrač, s katerimi se otroci doma ne želijo več igrati in jih podariti tistim, ki jih nimajo. /“'vdziv je bil takrat izredno velik in zbrane igrače so od-vy peljali v litijske vrtce, na Karitas in na Rdeči križ. Že naslednje leto so v Mladinskem centru Litija pričeli z zbiranjem otroških oblačil in igrač. Tudi ta akcija je uspela. Le tistih, ki so jim bila zbrana oblačila namenjena, jih v mladinski center ni bilo. V soboto, 17. oktobra, na dan, ki ga je OZN razglasila za svetovni dan boja proti revščini, so se prostovoljke mladinskega centra Litija odločile, da pri Športni dvorani, na mestu kjer pride mimo dnevno največ ljudi, postavijo stojnico »Vse zastonj« z zbranimi otroškimi oblačili in igračami za zamenjavo. Tokrat je akcija uspela. Veliko otrok je prineslo na stojnico svoja premajhna oprana oblačila in igrače s katerimi se ne igrajo več in si nasmejani izbrali druge igrače in oblačila v katerih bodo lahko hodili tudi v šolo. Nad velikim obiskom so bile navdušene tudi prostovoljke mladinskega centra, da dejansko lahko pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni, zato so se odločile, da bodo stojnico »Vse zastonj« za izmenjavo otroških oblačil in igrač postavile pred športno dvorano vsak mesec enkrat. Naslednjič bo stala v soboto, 20 novembra 2010 od 08.30 do 11.30 ure. Oprana oblačila in igrače pa bodo v Mladinskem centru Litija, na Ponoviški cesti, še naprej zbirali dnevno v času obratovanja od ponedeljka do petka, od 14. do 20. ure. Besedilo in slika: ŠkL Akcija aiieiaa. SiiiUDiat Las> iz> Z'a.co.m.a> m>ZasaMca> m/ *niti Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 In tole je gospa Marija. Verjamemo, da je zelo zadovoljna in, da si bo še večkrat privoščila obisk Studiu Las v Zagorju. Akcija se seveda nadaljuje. Pričakujemo vaše kupone na naslovu: Zasavc. P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Poskusiti ni greh. Veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! PREJ... ...IN POTEM KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:_______________________ Priimek:__________________ Ulica:_____________________ Kraj:_____________________ Telefon:__________________ (Biolbš^e čistilne naprave X i za uporabo dež evmce bite pmtni in prUmitt th St X pitne mle. Uporabite brezplačno deževnico. - biotoškg čistilne naprave od2-1000 (FE (prebivalcev) - rezervoarji -filtri za deževnico - greznice (zbiralne, dvo - plavajoči sesalni kompleti prekatne in troprekgtne) - - črpališča predpripravljene za O " ^oc^aina °Prema predelavo v biološko čistiln^j^ \ qC\ napravo C zt\A (graf) , Ivančna gorica, CjubCjansefl c 7££. 01/78 69 270, 01/78 69 260 aß OSI, ‘E-mail info.armex@siolnet www. cistiCnenaprave-dezevnica. si IXultumo rekreacijski center bo tudi v letošnjem letu poskrbel za ae-iVobiko v vodi, ki je že lani navdušila številne udeležence. „Gre za vadbo, kjer v vodi skoraj v celoti potopimo svoje telo in tako lažje kot kjerkoli drugje poskrbimo za krepitev mišic celega telesa,“ pravi Tina Moljk, direktorica KRCa. „Z aerobiko v vodi izboljšamo delovanje srca, ožilja in dihal, popravimo telesno držo, omilimo bolečine v sklepih, razvijamo ravnotežje, koordinacijo, povečamo vzdržljivost, odpravljamo stres in napetost...“ Vodna aerobika je vadba, primerna za naše telo, ne glede na starost in športne izkušnje. Vadba bo trajala predvidoma največ 45 minut, izvajala pa jo bo izkušena in strokovno usposobljena vaditeljica. Cena za udeležbo na vadbi je vključena v ceno bazenske vstopnice in se ne plačuje dodatno. Bazenska vstopnica za odrasle znaša 4,4 EUR. Fanči Moljk VODNA AEROBIKA KRC HrastniK vabi na vodno aerobiKo, Ki bo vsaK toreK ob 20.00 uri. Ü mrr §QFna oMmm Po L De B&em. |ggjggijy| IfeiiaiKe V poznih jesenskih dneh leta 1980 so se odprla vrata Doma starejših občanov Polde Eberl jamski na Izlakah. Prve stanovalce je dom sprejel v januarju 1981. Orva 'n dolgoletna direktorica Doma, Irena Drenik, je r skupaj z zagnano skupino sodelavcev zaorala ledino domskega varstva in ustvarila moderen, lepo urejen dom, ki je kvalitetno poskrbel za najprej 120, kasneje, z dograditvijo, pa za 180 stanovalcev. Ves čas se je dom razvijal, tako prostorsko, kot tudi vsebinsko. Prizidali so večnamensko dvorano, jedilnico, dnevni center. Pred 20 leti je v domu začela delovati rehabilitacija za bolnike po preboleli možganski kapi, ki se izvaja še danes. Vsako leto se v našem domu rehabilitira približno 160 bolnikov po možganski kapi. Leta 2002 je prevzel vodstvo Doma gospod Boris Drenik, ki je bil idejni vodja in pobudnik najrazličnejših prostočasnih aktivnosti, osnoval je domsko dramsko skupino ter pričel z načrtno organizacijo oddelka za dementne stanovalce. Vodenje Doma je leta 2007 prevzela sedanja direktorica Mateja Černi, ki jo zaradi dotrajanosti stavbe čakajo obsežne obnove in izboljšave, s katerimi so že začeli, saj so že obnovili dvigalo, streho in zamenjali okna v starem delu stavbe. V četrtek, 14. oktobra 2010, so v Domu poskrbeli za pravo slavnost in tako obeležili jubilej, ki ga praznuje Dom. Slavnosti so se udeležili stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci in predstavniki organizacij s katerimi dom sodeluje. Gost slavnosti je bil tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, ki je za darilo ob jubileju obljubil stanovalcem ozvočenje v dnevnem centru. Slavnostni program je bil pester, kot že mnogokrat, je na pomoč priskočila Glasbena šola Zagorje ob Savi, zapel je Pevski zbor stanovalcev doma, v goste pa so povabili tudi Marjana Novino, ki se je vabilu z veseljem odzval. Ob tej priložnosti so se s svojo razstavo predstavile tudi ustvarjalke ročnih del, ki delujejo pod mentorstvom gospe Ljudmile Juvan. Odprli pa so tudi retrospektivno razstavo Likovnega krožka, s katero se predstavljajo vsi nekdanji in sedanji člani krožka, ki ga vodi Milan Razboršek. Ob tej priložnosti so se s priznanji zahvalili sedanjim in nekdanjim sodelavcem, ki so pred tridesetimi leti z zanosom in dobro voljo položili temelje današnjemu domu, zahvalili so se tudi prostovoljcem, ki že več let zvesto spremljajo stanovalce, priznanje so podelili tudi Društvu upokojencev in Društvu invalidov, ki sta redna gosta v Domu ter Vrtcu Kekec z Izlak in Glasbeni šoli Zagorje, ki se vedno odzoveta vabilu za sodelovanje. Zahvalili pa so se tudi rehabilitacijskemu timu ter prim. Rožici Ačimovič - Janežič, dr. med, za zasluge pri začetkih programa rehabilitacije in za dolgoletno sodelovanje. Priznanje je prejela tudi stanovalki Doma Frančiška Judež, ki v Domu biva že vseh trideset let, od prvega dne. Po končanem formalnem delu praznovanja je za ples in dobro voljo zaigral ansambel Obvoz, kuharice pa so poskrbele za odlično pogostitev. Ob trideset letnici Doma je izšla tudi kuharska knjiga receptov jedi, s katerimi razvajajo stanovalce. Izkupiček od prodanih knjig bodo namenili obnovi kuhinje v naslednjem letu. Trideset let je dolga doba, pa vendar je bila polna uspehov in razvojnih načrtov, tudi prihodnost doma bo kot kaže takšna, saj so želje in načrti veliki, volja in energija za delo in razvoj novih vsebin pa še vedno ni usahnila. Besedilo in slike: Urška Kolar ‘—f Galerijska iterarni večer v organizaciji občine in KRC Hrastnik so poimenovali Srčna pravljica. Razstavo Vesne Berk iz Zagorja so odprli v sredo, 20.oktobra 2010, in bo na ogled vse do 3. novembra vsak dan od 17. do 19.ure. Otvoritev so popestrili tudi s poezijo, ki jo pišeta Vesna Berk in Milan Novak iz Slovenske Bistrice. Tekste sta brala Tanja Bašelj in Milan Novak. Dodajmo, da je avtorica izdala že dve pesniški zbirki, in sicer Sonce nad vodnjakom in Zimski objem. Slike in besedilo: Fanči Moljk M ® ® J B I ® M torek, 12. oktobra 2010, je v Avli KC DD Zagorje potekala otvoritev Območne razstave zagorskih likovnih ustvarjalcev »Med Besedo in Podobo«, ki jo je v okviru dodatnega programa Koordinacije Osrednja Slovenija pripravila Območna izpostava Zagorje ob Savi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. ed razpisnimi pogoji je bilo letos potrebno priložiti besedilo (misel, ideja, pesem, časopisni članek, TV oddaja...), na podlagi katerega je nastalo likovno delo. Razstavo, ki sodi v okvir praznovanj ob 50-letnici KC DD Zagorje in na kateri je sodelovalo kar 26 zagorskih likovnikov, je strokovno spremljala likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Njen bo tudi izbor likovnih del in avtorjev, ki se bodo predstavili na Regijski razstavi Osrednje Slovenije v Logatcu, od 16. novembra do 2. decembra. Pred prireditvijo so se udeleženci razstave zbrali s strokovno spremljevalko na skupnem pogovoru. Kulturni program pa je oblikovala Glasbena šola Zagorje oz. MPZ GŠ Zagorje, pod vodstvom zborovodje Klemena Benka, in glasbenik David Novak na harmoniki. Razstava je na ogled do 9. novembra. mmm Ob 150 letnici Tovarne kemičnih izdelkov je bila v poslovni zgradbi odprta razstava slikarke Petrine Vake iz Maribora. Tine Germ je za dela slikar-LM . ke dejal:«Regratove lučke Petrine Vake izpričujejo svojevrsten občutek za doživljanje cvetja in ob enem nedvoumno razkrivajo ključne poteze njene umetniške kreativnosti. Na barvitih platnih živijo regratove lučke kot krhki pisano utripajoči mehurčki, žareča sonca, ki izgorevajo v razdajanju luči, niz žarometov, ki usmerjajo korak in vabijo na pot. Intuicija, ki vodi slikarko, se ne napaja zgolj v zmožnostih zapažanja bogastva cvetličnih oblik, ampak v sposobnosti zaznati in videti, večplastno, mnogoobrazno lepoto narave, ki je ob enem navdih in gibalo ustvarjalne domišljije. S smelostjo in igrivostjo, ki sta ujeti v subtilnih kompozicijah, nas slikarka s slikami opominja na prastaro resnico, ki jo je tako preprosto ubesedil Antoine de Saint-Exupery: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.« Razstava si je mogoče ogledati v času od 7.00 do 15.00 ure vsak delavnik. Slike: Drago Vukovič-Vukas Kulturna Večen z Vido Ločan V četrtek, 21. oktobra 2010, so v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik gostili pesnico in pisateljico Vido B. Logar iz Hrastnika, ki je predstavila svojo trilogijo knjig Potovanja (V znamenju ljubezni, V znamenju skrivnosti, V znamenju novega rojstva). ^Nsvoji trilogiji pravi: „To je v veliki večini avtobiografsko delo, ki je nastalo zaradi usodne nesreče, zaradi dotika smr-V^ti...“ Razgovor z Vido Logar je vodila psihologinja in prijateljica Vladka Habe, večer pa je popestrila imenitna pevka dr. Katarina Habe, psihologinja in pevka skupine Katrinas. Glasbeni spremljevalec je bil Tomaž Habe, glasbenik in skladatelj. Prijeten večer ob prijetni glasbi in umetniški besedi je doživelo okoli 40 obiskovalcev. Besedilo: Fanči Moljk, slike: arhiv knjižnice V HnasrniKU bo 5. novemBRa KonceRT PoucusKeca ORitesTRa Slovenije policijsko veteransko društvo Sever Zasavje organizira v petek, 5. novembra 2010, ob 18. uri, v športni dvorani na Logu, koncert policijskega orkestra Slovenije, ki postaja v Zasavju že tradicija. „Lani je bil v Trbovljah v okviru svečane akademije ob 20-obletnici akcije Sever, od tam tudi fotografija policijskega orkestra, predlani je bil v Zagorju, letos pa ga organiziramo v Hrastniku...,“ nam je povedal predsednik Bojan Skočir. Ker je vstop prost in ker igra v njem kar precej glasbenikov iz Zasavja, v društvu Sever pričakujejo veliko obiskovalcev. Policijski orkester je po sklepu Vlade Republike Slovenije od leta 1994 uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Na koncertu bo nastopila tudi znana slovenska solistka, vendar do zaključka redakcije še niso vedeli, katera. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv Sever Pred petdesetimi leti, 22. oktobra 1960, sta zakonsko zvezo v Hrastniku sklenila Ivan Mele in Man' Mele z Gor 33a, Hrastnik. En sam dan kasneje, 23. oktobra letos sta z zlato poroko, ki jo je sklenil župan Miran Jerič in zabeležila matičarka Petra Plahuta, pred pričami potrdila zaobljubo na zlati poroki pred pričama Francijem in Majdo Kačič. 25 Spegu za avc ^ ~ . n Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo ' in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih v_____________________________nekaj več.____________________________ i v Spegu za fkmimm Sropan OriS't3 Stopar je rojena, kot veliko DRadečanov, v Trbovljah. Hči očeta policista in mame trgovke se je že doma naučila pravil, ki morajo veljati, če so postavljena, zapisana ali uzakonjena. Preživela je srečno otroštvo in to je podlaga, da najde še danes prisrčen stik z ljudmi in jo spoštujejo, ji zaupajo in verjamejo. Univerzitetna diplomirana ekonomistka je delala najprej v komerciali, od leta 2002 je na radeški občini skrbela za področje gospodarstva, okolja in prostora, v letu 2005 pa postala direktorica občinske uprave v Radečah. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Ko se danes v mislih podam v čas svojega otroštva vem, da je to bila ena sama čudovita pravljica. Odraščala sem v skromni, vendar zelo urejeni družini. Rada se spominjam, kako je bilo takrat, kako smo se znali pogovoriti, si povedati, kaj nas teži, se skupaj veseliti, početi lepe stvari, skoraj vsak vikend oditi s prijatelji in sorodniki na izlet ali vsaj daljši sprehod, poleti na morje... Družina mi je nudila varno zavetje. Človek to, na ža- lost, zna ceniti šele, ko je prepozno. Pa vendar, spomini, toplina, vonj prijetnega družinskega duha ostanejo in jih poskušam prenesti tudi na svoje najdražje, jih razveseliti z drobnimi pozornostmi, se z njimi odkrito pogovoriti. Z možem Damjanom poskušava ustvariti varno gnezdece najinima otrokoma, sinu Žigu in hčerki Anji. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Težko rečem, da je kateri od učiteljev ali profesorjev name naredil neizbrisen pečat. Zdi se mi, da je vsak po svoje nehote, nevede, doprinesel k moji izobrazbeni podobi. Učenje mi nikdar ni delalo preglavic, zato s svojimi profesorji nisem prihajala v konflikte. Poizkušala sem jih jemati takšne kakršni so, oziroma so bili in si vedno ustvariti svojo podobo o nekom ali nečem in pri vsem izluščiti tisto najboljše. Iskati dobro v vsaki stvari in prezreti slabo, je moje vodilo. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovno šolo sem obiskovala svojem domačem kraju, v Radečah. Po končani osnovi šoli sem se dnevno vozila z vlakom na srednjo ekonomsko šolo v Celje. Na to obdobje me vežejo zelo prijetni spomini. Študij sem nadaljevala na Ekonomski fakulteti v Mariboru, kjer sem po zaključku šolanja pridobila naziv univerzitetni diplomirani ekonomist, na študijski smeri ekonomski odnosi s tujino. Še pred zagovorom diplomskega dela sem se zaposlila pri svojem štipenditorju, Lesnini Sopota Radeče, kjer sem delala na področju komerciale in marketinga. Kmalu sem rodila prvorojenca Žigo. Pred drugim porodniškim dopustom sem delala kot vodja te službe. Pri desetih mesecih starosti hčere Anje, se mi je ponudila priložnost zaposlitve v Steklarni Hrastnik. Sprejela sem jo in opravljala podobna dela kot v prvi službi. Takrat sem se tudi dodobra spoznala z Zasavci, temi prijetnimi ljudmi. Prišel je čas odločitve. Ponujeno mi je bilo delo v javnem sektorju na Občini Radeče. Ponujeni izziv sem sprejela in se podala na popolnoma novo poklicno pot. Leta 2002 sem se zaposlila na Ob- čini Radeče, kjer po začetnem delu na gospodarskem področju, že drugi mandat opravljam delo direktorice občinske uprave. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Življenje je polno presenečenj, prijetnih in neprijetnih. Človek hodi po življenjski poti, kljubuje usodi in je razočaran ali presenečen prav toliko, kolikor sam želi in dopusti. Po mojem mnenju je razočaranje in presenečenje posledica ustvarjenega razmišljanja, predstave, ki si jo o nečem ali nekom ustvari vsak sam. Te stvari so v naših glavah. Od sebe in od drugih nikdar ne pričakujem preveč, zato tudi velikih razočaranj in presenečenj ni bilo prav veliko. Upam, da jih tudi ne bo. Drobna presenečenja in razočaranja pa morajo biti in so del mojega življenja, del mene, del mojih najdražjih. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ko v mislih prehodim najprej svojo osebno, privatno življenjsko pot, potem moram reči, da si drugačne ne znam predstavljati. Sem srečna, zadovoljna v krogu svojih najdražjih, svojega moža, dveh čudovitih, lepo vzgojenih otrok, naše prikupne male psičke, svojih sorodnikov, sosedov, prijateljev in številnih znancev. Tudi poklicne poti ne bi izbrala drugač- Spegu ne. V vsakem delovnem kolektivu sem si znala ustvariti svoj prostor, dokazati z znanjem, se izkazati kot dobra sodelavka, vredna zaupanja. Dobri medsebojni odnosi so bili in še vedno so zame na prvem mestu. Namreč, zadovoljen delavec je najboljši delavec. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Nepozabni so moji trenutki nepopisne sreče - ko sem se zaljubila v svojega moža in se poročila, ko sem rodila sina, ko sem rodila hčer, ko smo se preselili v novo hišo.... Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Vsak dan je potrebno zgodaj, zame prezgodaj, ker sem pravi zaspanec, vstati, postreči zajtrk otrokoma, še na hitro vreči cunje v pralni stroj, jih vzeti iz sušilnega, se umiti, obleči, naličiti in oditi v službo, kjer me vsak dan čakajo nova doživetja Vsak dan je nov izziv, če ima človek pri svojem delu opravka z ljudmi. Po zelo natrpanem urniku in razgibanem delu prihitim domov, pripravim kosilo (v kolikor ga nisem že prejšnji večer), pojem, pomijem posodo in se spet podam do pralnega in sušilnega stroja, zlikam cunje, da je družinica čista in urejena. Naženem še kakšen prah in umazanijo iz stanovanja, se posvetim družini in dan je mimo, v kolikor me v popoldanskega rituala ne prekinejo službene obveznosti. Še sreča, da lahko pri nekaterih opravilih računam na pomoč svojih družinskih članov, da so vsi zelo samostojni, potrpežljivi, predvsem tedaj, ko sem dalj časa odsotna zaradi različnih službenih in podobnih obveznosti in zadolžitev. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Ko je potrebno napolniti baterije, se podam na sprehod nordijske hoje ali pa peljem ven našo yorkširko Kalo. Najraje imam razne masaže, tople, brbotajoče kopeli, ki mi dajejo moč, da premagujem samo sebe. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Svoj prosti čas najraje preživljam doma, v svojem ljubem domu s svojo družino. Pravijo, da sem pravi »zapečkar«. Res je, ne odločim se prav pogosto za različne izlete, potovanja. Daljša letovanja pridejo na vrsto poleti, ko se z družino odpravimo na dopust, najpogosteje na hrvaško morje, pozimi pa na smučanje. Kje se srečujete s kulturo? Pojem kultura je zame izredno širokega pomena. Kulturno je pozdraviti starejše ljudi, odzdraviti človeku, kulturno je uporabljati besedi prosim in hvala, kulturno je znati prisluhniti sogovorniku.... Kulturne prireditve in dogodke pa sicer najraje obiskujem kar v domačem kraju, v Radečah, saj številna društva nudijo odlične predstave, organizirajo vrhunske dogodke in prireditve. Njihov trud je res neprecenljiv. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Ob vikendih, ko imam nekoliko več časa, rada poskrbim za svoje najdražje in jih razvajam z dobro hrano, s preizkušanjem novih kuharskih receptov. Zelo rada skrbim za novosti - razne drobnarije v našem domu, rada posadim ali posejem kakšno rožico, grmiček, okrasno drevesce, skratka urejam okolico hiše. Moj največji sovražnik so kupi umazanega perila, ki ga nikdar ne zmanjka, čeprav s pralnim strojem, sušilnim strojem in likalnikom dnevno bijemo boj. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ja morda res kdaj, za kakšen zelo kratek čas. Zdi se mi, da v tistem trenutku, ko se enostavno nakopiči preveč stvari hkrati, ko je neodložljivih obveznosti preveč, ko se mi zazdi, da ne bo šlo, ko vsi zahtevajo nemogoče, ko je življenjski tempo prehud... Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Kot sem že povedala, sem del svoje poklicne poti prehodila tudi v Zasavju. Namreč v letih od 1998 do 2002 sem dnevno prihajala v Steklarno Hrastnik. Delala sem v komerciali in v tem času uspela dobro spoznati Zasavje, predvsem pa Zasavce, čudovite, odprte in iskrene ljudi, pripravljene pomagati. Prečudovite spomine imam na sodelavke in sodelavce, s katerimi se še vedno slišimo, srečamo. Ko sem se poslavljala od njih, moram priznati, mi je bilo težko pri srcu. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Pravijo, da človek ne more imeti veliko dobrih prijateljev, ima pa lahko veliko znancev. Kar se števila prvih in drugih tiče, moram biti izredno zadovoljna in morda se lahko imam za nekakšno izjemo. Številni so namreč eni in drugi iz moje mladosti, iz obdobja šolanja, iz delovnih sredin, iz sredin različnih društev, iz okolja, kjer živim in delam. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Po naravi sem optimist. V vsakem človeku poskušam odkriti njegove dobre lastnosti, njegovo negativno energijo izničiti. Moto mojega življenja: »Edina stvar, ki jo lahko poklonim, pa vendar obdržim je - MOJA BESEDA!« Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Brigita S. za ave Šport DoLani že trctjič zmacau Rokometna tekma med Dolani in Radečani v soboto, 16. oktobra 2010, se je začela s skromnim obiskom, vendar se je tribuna dvorane Dolanka do prvega polčasa lepo napolnila. Mitja - komentator, Zoran - zapisnikar, Drago - semaforji Besedilo in slike: Fanči Moljk /"Nbiskovalci so do konca uživali v odlični igri uigranih do-V^mačinov, ki so pokazali borbeno igro. Vodili so že v prvih minutah in razlika v golih je znašala v 56 minuti celo 13 golov. Sodnika Brecelj in Deržek iz Ajdovščine sta povzročila negodovanje navijačev, saj sta imela nerazumljiv kriterij sojenja oziroma vrsto neutemeljenih izključitev. Na srečo pa na končni izid nista vplivala. Končni rezultat: Dol TKI Hrastnik - Radeče MIK Celje 30:19 (17:8) Dol TKI: Bratanovič, Kladnik; Selak 1, Hrast 3, Habjan 5, Ajdari 3 (2), Papp 2, Šišič, Špacapan, Suljič 7, Ramič 2 (1), Hribšek 3, Lisex, Drobnič 1. Jakopič 2, Jazbec 1. Trener: Robi Šafarič. Radeče MIK: L.Babovič, Žekar, Klinar; Brilej 3, Pečar 2, Gajič, Mastnak, Zupančič, Gospodarič 2, Stojanovič, Matešič 2, Ločičnik 3, Kuder, Jurak 3 (2), Radanovič 4. Trener: Dragan Babovič. Naj dodamo, da so dolski rokometaši trenerja Robija Šafariča v prejšnjem krogu gostovali v Gornji Radgoni in zmagali z rezultatom 37:30. V vratih Dola je blestel Zlatan Bratanovič, med strelci pa je prednjačil Robi Habjan z devetimi zadetki. Napad Radečanov SLOvenua PRemacaia Ardoro FÜT REPREZENTANČNA TEKMA sMSOtA Slovenija : Andora \ /torek, 19. oktobra 2010, sta odigrali ekipi Slovenije in V Andore reprezentančno tekmo v malem nogometu, ki je potekala v dvorani Dolanka. „Andora ima v Laškem kondicijske treninge, pa so se dogovorili za prijateljsko tekmo na Dolu, ker so v dvorani ugodni pogoji,“ so povedali na KRC-u. Slovenija je premagala Andoro z rezultatom 3:0. Besedilo in slike: F.M. Šport ŠmansKi RoiiomeTaši zamenjati TRenenja Rokometno društvo Šmartno 99 HERZ Faktor banka je v nekaj zelo uspešnih sezonah vzponov in padcev po prvenstvenih lestvicah 2. B in 1. B lige pripeljal v 1. A državno rokometno ligo sedaj že nekdanji trener Tadej Simončič. m m \/prvih kolih letošnje sezone mu v V najbolj elitni skupini slovenskih rokometašev s Šmarčani ni uspelo ničesar. Najprej so se morali s porazom (31:25) proti veliko boljši ekipi Ribnice Riko hiše posloviti v borbi za pokal že v šestnajstini finala. Izgubljenih je bilo tudi že pet prvenstvenih tekem od šestih (s Slovanom 31:23, Maribor Branikom 32:23, Trimom Trebnje 33:28, Celjem Pivovarno Laško 42:29 in Ribnico Riko hiše 35:31) in veliko vprašanje je bilo ali jim bo s takim delom še sploh lahko uspelo doseči zastavljeni cilj sezone - obstanek v ligi najboljših. Na prvenstveni lestvici 1. A državne rokometne lige so bili po šestih kolih na zadnjem 12. mestu. Zato so se Šmarčani s Tadejem Simončičem sporazumno razšli in krmilo članske ekipe je prevzel Miha Bojovič, ki bo poskušal nadoknaditi zamujeno in šmarske sanje uresničiti do konca sezone. Miha Bojovič je kot igralec in trener kar dvajset let preživel v Švici. Po povratku v Slovenijo pa je treniral trboveljske rokometaše in celjske rokometašice v prvi ligi in, kot sam pravi, je cilj, ki so si ga zadali Šmarčani za letošnjo sezono, še dosegljiv. Če med igralci ne bo večjih poškodb lahko konkurirajo tako boljšim, kot tudi tistim, ki so slabše pričeli letošnjo sezono. Besedilo in slika: ŠkL PopoTovanje po Lovstikovi poti M soboto, 13. novembra tudi letos pričakujejo blizu 20.000 pohodnikov iz vse Evrope na 24. izvedbi mednarodne prireditve Popotovanje po Levstikovi poti. k la pot, ki je nastala na M podlagi Levstikove literarne predloge, se bodo odpravili med 6. in 9. uro z Levstikove ulice v Litiji ali izpred kulturnega doma v LEVSTIKOVA POT Šmartnem pri Litiji. Prijavnina za posameznike znaša 4,00 € in vključuje tudi novo knjigo »Levstikova pot in kulinarika« z zemljevidom poti in - letos novost - majico Levstikove poti. Prijave so obvezne. Pohodnike bo pot vodila skozi Jelšo do prve kontrolne točke na Libergi in naprej do Preske, kjer se pot razcepi na severno in južno. Severna pelje prek Grmad, skozi Gobnik do Moravč (kontrolna točka) in cilja. Južna, ki je nekoliko krajša in slikovitejša pa prek Ježnega vrha, Primskovega (kontrolna točka na Kopačiji) in romarskega Zaplaza do cilja na Čatežu. Razhodnja, zaključna prireditev bo ob 13. uri na vaškem trgu na Čatežu v organizaciji Turističnega društva Čatež. Cilj prireditve je odprt do 17. ure. S cilja bodo po 11. uri organizirani avtobusni prevozi do železniške postaje v Litiji in naprej na Veliko Loko, vzovnice za avtobus pa lahko kupite ob prijavi na startu. Popoldne ob 16. uri odpelje iz Velike Loke tudi posebni vlak v Ljubljano. Podrobnejše informacije na www.levstik.si ali po 16. uri prek telefona 041 649-351. Šport za avc Lima 4. na EP na Dansitem Na Danskem, v mestu Aarhus, je v času od 21. do 23.10.2010 potekalo Evropsko prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih za disciplini disco dance in disco dance freestyle. Qodelovali so plesalci iz 16 evropskih O držav. Prvenstva se je tokrat zaradi velikih stroškov, ki jih tekmovalci v celoti krijejo sami, udeležila maloštevilna slovenska reprezentanca, ki pa je kljub temu dosegla nekaj dobrih rezultatov. Kot član slovenske reprezentance se je tega tekmovanja udeležil tudi trboveljski plesalec Luka Mravlje v disciplini disco dance solo. Uvrstil se je tik pod zmagovalne stopničke, na 4. mesto. S tem je svojo in s tem hkrati slovensko uvrstitev na velikih tekmovanjih v tej disciplini izboljšal še za eno mesto. Hkrati pa je bila tu druga najboljša slovenska uvrstitev na tem prvenstvu. Hud tempo tekem, ki jih ima Luka v jesenskem obdobju bo končal naslednji mesec z udeležbo na SP Street dance v ukrajinskem mestu Ternopil. Po tem pa se bo začel intenzivno pripravljati na naslednjo tekmovalno sezono v novem klubu Maestro in v novi, mladinski konkurenci. Besedilo in stike: J.M. Sport Karate Vesenjaii zmaGovai.ec meonaRooneca TURniRja v Crri gori v mLaoinsici in CLansiii KarecoRm k la letošnjem 7. Mednarodnem tur-I N nirju je nastopilo 320 tekmovalcev iz 6 evropskih držav. Kljub nekoliko manjšemu številu nastopajočih se je v posameznih kategorijah zbralo nekaj dobrih tekmovalk in tekmovalcev, ki so ohranili kvaliteto iz preteklih turnirjev v Pljevlji. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Patricija BUKOVINSKI, Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Jan in Sanja NARAGLAV. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ ter Kristijan OSTOJIČ. V petek, 15. oktobra 2010, se je na povabilo Karate kluba Pljevlja iz Črne Gore devet trboveljskih karateistov odpravilo na Mednarodni karate turnir Plevlja open 2010 v Črno goro. Trboveljska ekipa v Črni gori Aljaž Vesenjak, dvojni zmagovalec Pljevlja open 2010 Trboveljčani na otvoritvi tekmovanja Najbolje se je odrezal Aljaž VESENJAK, ki ga je trener Miha KOVAČIČ zaradi manjšega števila tekmovalcev v mladinski konkurenci prijavil tudi v članski kategoriji, kjer je svoj debi opravil z odliko. Aljaž je v obeh kategorijah ostal neporažen in osvojil dve zlati medalji. Almin SALKIČ je v katah zopet dokazal, da mu manjka zelo malo, da bo začel premagovati tudi že bolj izkušene tekmovalce iz držav bivše Jugoslavije. Ti so trenutno še za nianso boljši, saj je moral Almin tako v mladinski kot članski konkurenci v finalu priznati premoč reprezentantoma iz Srbije. Skupno so Trboveljčani osvojili deset medalj. Bogdan SIMERL avtor PANDA UČITEU (STAR.) LEPILO (REDKO) IZKORIŠ- ČEVALEC (EKSPR.) VEROUK (KNJIŽ.) RIBIŠKA BERA NEKDANJA RTV-NAPO- VEDOVALKA JANA POKRAJINA OBGRŠKO- ALBANSKI MEJI AMERIŠKI IGRALEC ROBERT DE PISATEU CANKAR OZNAKA INDIJE VELIK NERED (EKSPR.) IZKORIŠČEVALEC Z GLAVNO EVROPSKA UNIJA MESTO ŠVICE AMERIŠKA PISATELJICA PEARL JUDOVSKI NADANGEL VISOKIMI OBRESTMI KUPČIJA (STAR.) NEKDANJA JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA KDOR SE VEDE NEPRISTNO. NAUK O MORALI ZAPLETEN POLOŽAJ I I I PONOSEN ČLOVEK (EKSPR.) HRVAŠKI OTOKV KVARNERJU ŽLEB V DESKI NEMŠKI VIOLONČELIST SIEGFRIED ZLOBNEŽ (EKSPR.) EINSTEINU BOGASTVO GOZDOV NAJSTAREJŠE SLOVEN-SKO MESTO DEKLE (PRIMOR- SKO) DELNA OBLAČILU NATRIJ ATA IDEN- PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE TIĆNOST SLOVENSKI RAPER ALI JABOLČNIK (NAR.) NAJVIŠJI VRH ISTRE ITALIJANSKI MODNI KREATOR GIORGIO LUKSEM- BURŠKI NADVOJ- VODA REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. * >1 ’■ 1 = ,AR ¥jC E V- L ¥ .v, 'G E 0 = ,= S 1 A L T MAM ENO NAT MhL [hTiTk ' ZA N A f A a r L ROG E Z A Av' .= R D G E N R l'ss'S— A M A z ijs SED 1 ■ R : Š S i 1 D E T •ss* ss; N s P 1 O R L E E C CA- E L T.VJ E D I C ' I K T U A L ™ L E 0 R N 1 N™ A Č A sf -I0I |s|a|t N A E N 3 6 4 8 2 7 9 5 1 1 7 5 3 9 4 8 6 2 9 2 8 1 5 6 7 4 3 6 9 1 5 3 8 2 7 4 8 4 7 6 1 2 5 3 9 2 5 3 7 4 9 6 1 8 5 3 9 2 6 1 4 8 7 7 1 2 4 8 5 3 9 6 4 8 6 9 7 3 1 2 5 SUDOKU 8 3 1 9 4 6 6 5 2 7 2 6 4 5 8 9 8 4 1 4 1 6 7 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka 21/2010 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 06. 11. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 22/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 21/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Viki Kavšek, Podvine 44, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Renata Knez, Pot na Brod 5, 1433 Radeče - 12,52 € 3. Franc Simnovčič, Trg revolucije 10a, 1420 Trbovlje - 8,35 € V__________________________________________y BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POSEBNA PONUDBA SAMO V ZAGORJU V TRGOVINAH BRGLEZ JAKA IN MAJ VAŠKI KRUH 700 G 1,35 € posebna ponudba traja od 28.10-10.11.2010 VabCjeni! Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 05.11.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERin ČEBEIICA YRAČCYIČ lAcilej Yohrozorjevo 2, IZlAKf, Tel.: 03/56-74-157 Kuhamo s Stašo Kisla repa z ajdovimi žganci Sestavine: 300 g krompirja, sol, 500 g ajdove moke, 500 g kisle repe, 1 manjša čebula, žlica olja, 2 žlici moke. Krompir olupimo, ga narežemo na kolesca in kuhamo v vreli slani vodi 15 minut. Nato čez krompir stresemo ajdovo moko in na sredini naredimo luknjo do dna posode, da pride voda ven. Pokrijemo in kuhamo še 15 do 20 minut. Nato s kuhalnico mečkamo, dokler moka ne vpije vse vode in se pomeša s krompirjem. Preden postrežemo, žgance nadrobimo na manjše koščke. Repo operemo in kuhamo približno eno uro. Čebulo sesekljamo, jo popražimo na olju, dodamo nekaj žlic moke, pražimo, da porumeni, nato zabelimo repo in postrežemo z žganci. Dober tek! Staša Utrinki za avc Slovo od Hildo Dolodc I liida je bila osma med desetimi I otroki Mimi in Franca Žerka, ki se je rodila 15. septembra pred devetdesetimi leti. Otroštvo je preživljala na domači kmetiji na Kleku. Že kot deklica se je naučila ročnega dela, enako kot njene štiri sestre. Osrečevalo in spremljalo jo je celo življenje, zato krasijo njeni izdelki, prtički, prti in zavese marsikateri dom. Življenje ji ni nikoli prizanašalo. Spoznala je vse grozote druge svetovne vojne. Po njej je skupaj s svojim možem Edijem stkala topel, prijeten dom. Rodila je hčerko, edinko. Smrt ji je vzela moža, zahrbtna bolezen njeno Hildi. Ostali so ji trije vnuki in zet Martin, ki so se vedno radi vračali na Klek, saj so ga imeli radi kot rajski kraj. Ko so ostali sami, jim je priskočila na pomoč in jim pomagala kolikor je bilo le mogoče v njihovem domu v Ljubljani. Želela je zapolniti vrzel, ki je nastala. To ji je uspevalo, a vsem je ostal grenak priokus zaradi izgube. Ko so postali vse bolj samostojni in odrasli, se je vrnila na svoj dom. Tu so jo obiskovali sorodniki, znanci, sosedje, a večeri in noči so bile dolge, ko je bila sama. Leta, izgube najdražjih, skrbi, veliko napetih trenutkov je terjalo davek. Bolezen ji je preprečila, da ostane takšna kot je bila. Da je bila polna energije in volje pove dejstvo, kako je spretno vrtela avtomobilski volan vse do osemdesetega leta, da je lahko obiskala številne proslave, učila mlade ročnih del, razstavljala svoje prečudovite izdelke. Ob rojstnem dnevu je zbrala vso moč, da ga je, še poslednjič, praznovala skupaj z vsemi, ki so ji prišli čestitat. Kot da bi slutili, da je to zadnjič, so jo obiskali sorodniki, številni prijatelji, sodelavke iz IPOZ-a, ki jo imajo še vedno za »našo majstr'co«. Bila je srečna, a potem utrujena in izgubljala je moč. Zdravje jo je zapuščalo, morala je v bolnišnico, kjer si je spet s pomočjo zdravnikov nabrala nekaj novih moči, a premalo. Življenje se ji je ustavilo. Zanjo je ostala neizbrisna sled, njeno delo, njena velika ljubezen do vseh, predvsem njenih fantov, ki jih je imela vedno neizmerno rada. Ha žalost ji ni dano, da bi se še naprej veselila njihovih uspehov, a verjamemo, da se bodo oni vedno spomnili nanjo in ji to tudi v mislih povedali. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv Mari Govejšek V HRasrnišKi Knjižnici pneoavaL Marej HomcnaT o rodoslovju Rokometna tekma med Dolani in Radečani v soboto, 16. oktobra Z010, se je začela s skromnim obiskom, vendar se je tribuna dvorane Dolan-ka do prvega polčasa lepo napolnila. Matej Hohkraut ^rav zato je v četrtek, 14. oktobra 2010, privabilo predavanje Mateja Hohkrauta številne obiskovalce, ki so želeli izvedeti kaj uporabnega. Nekateri so prišli kar z nedokončanimi rodovniki! Matej Hohkraut je govoril seveda iz svojih bogatih izkušenj, saj je na koncu raziskovanja izdal tudi knjigo o svojih prednikih. „Rodoslovec mora imeti detektivske veščine,“ je prepričan Matej. „Največ podatkov dobimo v župnijah, matičnih uradih, arhivih, na internetu,... Zbirati moramo slikovno gradivo, dokumente, predmete in seveda ustno gradivo.“ Predstavil je tudi internetne povezave in forume rodoslovcev, kar pride vedno prav. Njegova knjiga je zdaj na razpolago tudi bralcem Knjižnice Antona Sovreta. Knjižnica je organizirala predavanje skupaj Zasavsko ljudsko univerzo v sklopu projekta Center vseživljenjskega učenja. Besedilo Fanči Moljk Slike: arhiv F.M. Kolumna Drage bralke, cenjeni bralci! V teh dneh se življenje vsaj nekoliko umiri, če smo se le pripravljeni spomniti pokojnih in prebuditi zavest, da smo tudi mi na poti v smrt. Ni tragično umreti, tragično je živeti v prepričanju, da se nas zadnja resničnost telesnega bivanja ne more dotakniti. Idealno bi bilo, če bi se vsako jutro zbudili z mislijo, da smo en dan bliže smrti, saj bi potem znali bolj ceniti vsak dan, ki nam je podarjen. Da, življenje je dar, krhko bogastvo, ki ga je treba izkoristiti danes. Ne čakajmo na jutri, ker ta morda nikoli ne bo prišel. Utapljanje v raznih zasvojenostih je zgolj kratkoročna rešitev in izguba časa, ki bi ga lahko uporabili za brušenje čudovitega življenjskega diamanta. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) mmmm Kot drago svetinjo nosim v srcu, ljubljena mama, nate spomin. Čutim, da blizu si, tukaj ob meni, čeprav, kar odšla si, minilo že mnogo poletij je, zim. Ko mi hudo je, se k tebi obračam, iščem tolažbo, jo vedno dobim, zato ne verjamem, da vse je končano v grobu, kjer zate rože sadim. Francka Sjnid $LOVEMtC Slovenec je priden in marljiv, je tudi pijanec in zapravljiv. Najraje ima sebe in svojega psa, kdo ga ne pozna? Kar pa se žene tiče, ona mora biti steber hiše, med prijatelji jo hvali, pred prijateljicami zatre jo v kali. Tudi kot oče je prav ponosen, če sinu in hčeri v šoli dobro gre, tega pa se ne zave, da zahvala vsa mamici gre. ^___________________________ Med prijatelje gre raje sam, da ne pride resnica na dan. Vsak mu prikimava, vsako besedo odobrava, tudi to mu potrdi, da je dober gospodar, vse dokler za pijačo ima denar. A denar hitro kopni, in ko ga več ni, vsak prijatelj brž ga zapusti. Za polno mizo praznihßak ostane sam pijanček naš. Ko domov se opoteče, objame ženo, vesel od sreče, ker počakala ga je doma, tudi večerja čaka ga, se pravi, da ga rada ima. Sploh je fino, če mu nič ne reče, ker v duši slaba vest ga peče in vsaka beseda zadoni in zaboli, zato ne mara tega, ker glava ga boli. Naslednji dan malo je, veliko spi, tako mačka prepodi. Kaj bo za kosilo, ni mu mar, saj za pijačo je šel ves denar; za hrano skrb je božji dar in nazadnje je to ženina stvar Majda Dobršek Osamljen si, čeprav te svet obkroža, ne čutiš, če nekdo te boža. Si nem za vse, kar ti okolje nudi, a v srcu čuvaš to, kar neskončno ljubiš. Beseda prazna ne premora duha, da pogasi ti ogenj strtega srca. Ne vidiš več svetlobe ne obzorju, lebde v zraku le besede tvoje: Brez tebe srce moje težko zmore ... Zaman kričiš v meglo, dokler te v objem ne vzame spanec v tišino svojo ... Vlasta Ameršek f N »Plašč svobode je za to, da pokrije številne drobne verige.« (Konfucij) Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje ob Savi Petek 29.10. ob 19.00 MAČETA, akc.krim.drama Sobota 30.10. ob 19.00 MAČETA Nedelja 31.10. ob 19.00 MAČETA Ponedeljek 1.11. ob 19.00 MAČETA Torek 2.11. ob 19.00 Film teater: MORILEC V MENI, krim.drama Petek 5.11. ob 17.00 ob 19.00 JAZ, BARABA, anim. druž.pustol.-sinhron. ODPLEŠI SVOJE SANJE, plesna rom.kom. Sobota 6.11 ob 17.00 ob 19.00 JAZ, BARABA ODPLEŠI SVOJE SANJE Nedelja 7.11. ob 10.30 ob 18.00 JAZ, BARABA JAZ, BARABA Torek 9.11. ob 19.00 Film teater: ODPLEŠI SVOJE SANJE Ponedeljek 8.11. ob 18.00 JAZ, BARABA Kino Izlake Nedelja 31.10. ob 19.15 MORILEC V MENI, krim. drama Nedelja 7.11. ob 19.15 ODPLEŠI SVOJE SANJE, plesna rom.kom. Kino Delavski dom Trbovlje Ponedeljek 1.11. ob 18.00 ob 20.00 UBIL SEM SVOJO MAMO UBIL SEM SVOJO MAMO Torek 2.11. ob 18.00 KATINI, vojna drama Sreda 3.11. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.00 SKRIVNOST abonma za izven KATINI SKRIVNOST abonma za ob 20.00 SCOTT PILGRIM PROTI VSEM, rom.pustol. Sreda 10.11. ob 18.00 SCOTT PILGRIM PROTI VSEM ob 20.00 MAČKE IN PSI Četrtek 11.11. ob 18.00 MAČKE IN PSI ob 20.00 SCOTT PILGRIM PROTI VSEM Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 28.10. ob 18.00 ČAROVNIKOV VAJENEC akc.dogod. Petek 29.10 ob 17.00 in 19.00 HIBRID, groz. Sobota 30.10. ob 17.00 ČAROVNIKOV VAJENEC ob 19.00 HIBRID Nedelja 31.10. ob 17.00 ČAROVNIKOV VAJENEC ob 19.00 HIBRID Sreda 3.11. ob 19.00 CHARLIE, domiš.rom. drama Četrtek 4.11. ob 18.00 CHARLIE Petek 5.11. ob 17.00 in 19.00 MAČETA, triler Sobota 6.11 ob 17.00 MAČETA ob 19.00 CHARLIE Nedelja 7.11. ob 17.00 CHARLIE ob 19.00 MAČETA Sreda 10.11. ob 19.00 BUTEC NA VEČERJI, kom. Četrtek 11.11. ob 18.00 BUTEC NA VEČERJI Kino Dol pri Hrastniku Do nadaljnjega ni kinopredstav! izven Četrtek 4.11. ob 18.00 JAZ BARABA, anim. druž.kom. ob 20.00 KATINI Sobota 6.11. ob 18.00 JAZ BARABA ob 20.00 KATINI Nedelja 7.11. ob 18.00 JAZ BARABA ob 20.00 KATINI Ponedeljek 8.11. ob 20.00 JAZ BARABA Torek 9.11. ob 18.00 MAČKE IN PSI, anim film IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA fcianal M A KM MARN VRANSKO I8B, 3305 VRANSKO h.1 02 5775 105 mohi: C4l 508 655 VINOTEKA KLOPOTEC Tržnica Zagorje; Tel. & Tax: 03/5G 64 195 Uroš Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dedje vljudno vabljeni na degustacijo vin: - sobota 06.11. 2010: Vinska klet Goriška Brda - sobota 13.11.2010: Vinogradništvo Steyer iz Apač, Gornja Radgona Na veselo snidenje! Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Mali oglasi Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE združenje Športnih ZVEZ Zdravo kopanje z olimpijsko kartico - Thermana Laško Organizator: OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Datum: 25.10.2010 Dodatne informacijeiuka Kremelj 051 376 290, e-mail: luka.kremeli@olvmDic.si. Tekaške počitnice 2010: Tekaški tabori ali tekaška popotovanja Organizator: ŠD MLADI UP Datum: 28.10.2010 Dodatne informacije: ŠD Mladi up 051 346 897, www.tekaskitrener.si. e-mail: urban@tekaskitrener.si ali urban@DraDrotnik.si. Planinski pohod na Gornje Laze v počastitev občine Semič Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO SEMIČ Datum: 30.10.2010 Dodatne informacije: Franc Jakofčič 040 377 958. Planinski pohod na Kleiner Pal / Pal Piccolo Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 30.10.2010 Dodatne informacije: PD Tržič 04 5964224, 04 5961950, 04 5958430, www.Dlaninsko-drustvo-trzic.si. e-mail: info@Dlaninsko-drustvo-trzic.si. mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam v celoti obnovljeno 2,5 sobno stanovanje na Dolu pri Hrastniku, 56 m2. Info: 041/917-014 ali 041/761-341 Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Planinski izlet na Amariano (Italija) Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 30.10.2010 Dodatne informacije: Stane Tomšič 041 830 366, www.Ddrustvo-ptli.si. e-mail: Dd.telekom@siol.net. Alpinistični vzpon na Belo peč Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 30.10.2010 Dodatne informacije: PD Ljubljana - matica 01 23 12 645, www.Dd-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Športni vikendi - športaj z nami Organizator: ŠPORTNA ZVEZA KOPER Datum: 30.10.2010 Dodatne informacije: Sonja Poljšak 041 664 663, e-mail: SDort.koDer@siol.net. Planinski pohod na Žavcarjev vrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum: 31.10.2010 Dodatne informacije: PD Logatec 01 75 41 593,041 544 561. Pohod ob občinskem prazniku občine Lenart Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LENART Datum: 31.10.2010 Dodatne informacije: Franc Meke 031 755 610, e-mail: Ddlenart@volia.net. Jesenski pohod in druženje planincev na Javorniku Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK - ČRNI VRH NAD IDRIJO Datum: 31.10.2010 Dodatne informacije: Igor Bonča 051 440 504, e-mail: iaor. bonca@komunalaidriia.si. Pohod od Vipave - Gradiška tura - do Javornika Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽNA GORA Datum: 31.10.2010 Dodatne informacije: Hermina Čuk 041 614 934, Dušan Plesničar 041 724 865. 6. tek v Ložah Organizator: TEKAŠKO DRUŠTVO BURJA VIPAVA Datum: 31.10.2010 Dodatne informacije: Darko Hrovatin 040 589 057, www.td-buria. com, e-mail: info@td-buria.com. v_______________________________________________________________________y Se-Oerine Trošt Surosrar - začetni in naclalje-Oalni tečaji risanja in stikanja, clela-Onice za izdelavo mozaika, tiffaivja, kaligrafije, slikanja na sVito... Za informacije pokličite 031 307 577 Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. AGM NEMEC d.o.o. Zaposlimo mehanika tovornih vozil in mehanizacije in voznika tovornih vozil Za informacije pokličite na GSM 041 625 913. AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo GamBenšKi po oopuščanje Roma v Komposreio Ich Call von Gallenberch versieh of-I fenleichen an disem prief, daz ich mit meiner erben sunst und mit iren willen Eysaken dem Juden und sein erben inge-antvrt han zehen hueben fuer czwoun-dfumffczik march Asleyer phenis-Tako Gal, za katerega vemo, da je na dan Sv.Pankraca, leta 1351, vojvodi Albertu avstrijskemu prodal Gamberk za 400 mark oglejske veljave. Gamberka pa ni zapustil, temveč je, po tedanji navadi, ostal v vlogi najemnika, kastelana. Kam je šla kupnina, se ne ve. Očitno pa je bil zelo zadolžen, saj je še dve leti kasneje, in dem drewundfumffezikisten iar des naesten eritass nach sand Ylisen tag, bil dolžan judu Izaku dvainpetdeset mark oglejskih pfenigov, kar je bila za tiste čase velika vsota. Tako je zapisano, da je dolg poravnal z desetimi hubami (celimi kmetijami op.p.), katere pa je pridobil iz nekega spora z Nykkellen von Gtosowicz (Nikolajem iz Blagovice). Prav tako o veliki denarni stiski Gala, našega Konrada potomca, priča soglasje njegove žene Ane, da lahko že leta 1347 proda njeno jutrnjo, njeno življenjsko zavarovanje, osem hub. Te so se nahajale v krajih Yslak - Izlake, Noderoyse (do danes neugotovljiv kraj), Prechowzc - Prhovec, Salog - Zalog pri Moravčah in Pless - Pleše. Zaplet v tej zgodbi je nastajal že dolgo. Gala, kateremu so se dolgovi kopičili, je začel pogosteje obiskovati Izakov sel, njegov mlajši brat Reuben. Izak ga je na ta način vadil v spretnosti trgovanja in pa, seveda, izterjevanja dolžnikov. Gal, ošaben kot je bil, je to jemal za nadlegovanje in je te obiske čedalje težje prenašal. Tiste čase je, posebej pri plemstvu veljalo, da so Judje zato, da posojajo denar, prejemajo zadolžnice, na vračilo pa se naj počaka. Tako je Gala peklilo, da si Izak drzne pošiljati sla in ga opozarjati na dolg. Da mu bo en Jud pred vrati stal. Judje so vendar, po evangeliju, bili tisti, ki so povzročili Odrešenikovo smrt na križu. Te in take obtožbe je plemstvo uspešno uporabljalo za obračunavanje z bogatimi Judi. Saj je iz zgodovine znano, da so se prav s tem izgovorom iz pogromov nad evropskimi Judi v veliki meri financirale križarske vojne. Kaj se je nekoč naenkrat zgodilo na Gamberku, se ne ve. Ve pa se, da se je Reuben znašel v grajski ječi, temnici, in da je Gal, sedaj grajski kastelan, pripravljal proces proti temu Judu. Tiste čase je sodni postopek skliceval in obsodbe izrekal kar zemljiški gospod ali pa njegov namestnik. Tudi za najhujše zločine, če je šlo za navadne ljudi. Za plemstvo je bito seveda drugače. Tiste čase je bila tudi navada, da je zemljiški gospod skliceval sodni svet ob nedeljah po maši kar pred cerkvijo. Zato, da je bilo tlačanstvo primorano prisostvovati sodnemu postopku, da so tlačani in drugi manjvredni ljudje videli, kaj jih čaka. Če ne bodo ponižni, če ne bodo spoštovali pravila, da je gospodi oblast dana od Boga. Sodni svet - sliši se za današnje čase imenitno, so pa tedaj bili za člane običajno imenovani najbližji župan ali več njih, pa grajski valpet pa kakšen sosednji kosez ali dva. Saj na gospodovo sodno odločitev ni bilo prigovora. Tako so oboroženi grajski hlapci nekega nedeljskega jutra prignali v verige okovanega Reubena pred cerkvico Sv. Marjete na Lokah. Maša se je ravno končala in radovedno tlačanstvo je jetnika z zanimanjem opazovalo. Župan, eden od svobodnikov izpod Čemšenika je, zavedajoč se svoje pomembnosti, ukazal že prej izbranima prisednikoma, da so skupaj zaposedli edino večjo, iz bruna stesano klop. Čakalo se je namreč na gospoda, kastelana Gala. Grajski hlapci, tudi njih je bila, brez prisotnosti gospodarja, sama pomembnost, so radovednim prisotnim milostno predstavljali jetnika in pa, kaj ga po njihovem, čaka. Smrt, najraje. Gal je v spremstvu žene Ane, čemšeni-škega učenega vikarja Vigilusa, najbli-žnjih dveh kosezov in dveh oborožencev, prijezdil v svoji najboljši opravi. Ta je namenoma še bolj poudarjala razliko med njim, gospodom, in prisotnimi tlačani. Jetnika je samo kratko pogledal, ni dal vedeti, da ga še predobro pozna. In njegovega očeta tudi. Zanj, za Izaka, je že pravočasno poskrbel, da so ga v Ljubljani priprli. Gal tudi razjahal ni. Jezdec na konju je bil statusni simbol, tega se je Gal še predobro zavedal. Zato je Reubena kar s konja, zviška, obtožil, da je grajska gospa, njegova žena Ana, ob zadnjemu njegovemu prihodu na Gamberk, ob srečanju z njim doživela občutek, da si jo je poželel. Kar pa si en neverni, nič- vredni Jud ne bi smel dovoliti. Poželeti si krščansko plemkinjo. Zato on, Gal, ne vidi druge kazni, kot uboj z desko. Torej, v tistemu času enako kazen, kot za posilstvo. Ne da bi se premaknil, je z očmi ošinil župana. Ta kar ni vedel, kaj bi. Bolj zaradi strahu pred posledicami gospodove jeze je le pokimal. In oba prisednika tudi. Tudi, ko je GalGamberški razglasil, da se bo sodba izvršila prihodnjo nedeljo na istemu mestu, po maši, je množica molčala. Gal je opazil, da med množico ni bilo župnika. Je vedel, zakaj. Ga je imel na sumu, tega župnika, da mu njemu, grajskemu gospodu ni naklonjen. Seveda, ko pa ima zaščitnika pri samemu arhidiakonu. Prišla je ta naslednja nedelja. Galov valpet je že koj naslednji dan po sodbi odjahal v Kamnik k mestnemu sodniku po rablja. Ta si je za spremstvo izgovoril še ženo, ki mu je običajno bila v pomoč po opravljenemu »poslu«, ko je bilo treba pospraviti oder in truplo. To nedeljo je loški župnik, ki je običajno na dolgo vlekel mašo, to kaj kmalu zaključil. Je porajtal, da je bilo ljudstvo nemirno. Zunaj je bilo kaj videti. V času maše sta oborožena hlapca že privedla ubogega jetnika in ga po navodilih rablja privezala med predhodno zabita dva para kolov, med katera je rabelj vtaknil desko. Medtem, ko so vsi prisotni čakali, da prijezdi gamberški gospod, ki je jetnika tudi obsodil na to hudo kazen, je rabljeva žena po tedanjih običajih z železnimi kleščami ščipala obsojenega Reubena po in mu, že tako onemoglemu, zadajala hude bolečine (tak srednjeveški način, piše: Kaufmann: »Strafrecht«, je bila tiste čase običajna. Tudi uboj z desko, za posilstvo). Gal je ob prihodu na prizorišče najprej z očmi preveril, če je med prisotnimi loški župnik. Bil je povsem blizu obsojenca, v rokah je stiskal majhen križ, prepleten z jagodami rožnega venca. Zato je sklenil, da bo skrajšal predstavo. Pomignil je valptu, ta rablju in rabelj je s težkim lesenim batom udaril po deski. Ta je obsojenemu v trenutku zdrobila vrat. Med ljudmi je zavrelo in tisti hip je župnik ob nesrečniku pokleknil in na glas začel moliti miserere.... Marjan Klančnik [Uftpaafa MteSa® aa Heiss® pttyaatm m8h Bolečina- kdo nima vsaj ene izkušnje s tem neprijetnim občutkom? Vsekakor ga ni junaka, ki bi se lahko ponašal s tem. Tako je tudi prav, saj nam je s tem narava ponudila učinkovit signalni sistem, ki nas opozori, kadar se v telesu dogaja kaj, kar ruši naše zdravje. Tako moramo biti pozorni na vsak tovrsten signal, ki nam ga telo pošilja, saj lahko s pravilnim in predvsem pravočasnim odzivom preprečimo kasnejše zaplete. Najpomembnejše je seveda odkriti pravi vzrok bolečine.od kje izvira in kako jo olajšati. Vse to označuje nek celostni pristop k zdravljenju oziroma lajšanju bolečine. Takšen pristop uporablja tudi najnovejša oblika protibolečinske elektroterapije imenovana HiTop terapija. Ta terapija deluje na visokih frekvencah v obsegu od 4096 do 32767 Hz , od katerih je vsaka uporabljena za nekaj trenutkov. Te visoke frekvence normalizirajo biokemične in bioelektrične procese tako znotraj kot zunaj celic. Na ta način je olajšano sodelovanje in komunikacija med celicami (izboljšana struktura in funkcija tkiv), celična presnova, difuzija, aktivacija znotrajceličnih informacijskih substanc, povečajo se energetske zaloge telesa, pospešena je diureza in pospešeni so procesi zdravljenja. V primerjavi z ostalimi, že znanimi oblikami lajšanja bolečine, vključno z farmakološkimi, je HiTop terapija mnogo bolj učinkovita pri zmanjšanju bolečine. Dobri rezultati so bili dokazani tudi v kliničnih študijah. Ob tem je treba še poudariti, da presnova ni izpostavljena nobenim negativnim stranskim učinkom. Ljudje lahko zmanjšajo uporabo zdravil ali jih celo opustijo. HiTop terapija je bila preizkušena pri bolečih obolenjih sklepov (artritis ), pri ramenskemu sindromu, bolečinah v hrbtenici, migrenah, odprtih ranah, bolečinah, ki sledijo poškodbam in operacijam in diabetični polinevropatiji. Dodatno pa ta terapija pomaga revitalizirati telo v primerih splošne telesne izčrpanosti ali kronične bolezni. Rezultati terapije so navdušujoči, saj 70% do 80% ljudi občuti znatno olajšanje bolečine že po prvi terapiji. Bolniki občutijo visokotonsko terapijo zelo prijetno. Večina jih med terapijo zaspi, po terapiji pa se počutijo osveženo, kot po dolgem sprehodu. Učinek se pogosto začne po prvi terapiji, praviloma pa med prvima dvema tednoma zdravljenja, s tremi obravnavami na teden.Pri HiTop terapiji ne nastopijo neželjeni stranski učinki. Bolniki lahko torej brez težav preizkusijo učinke te terapije. Ta učinkovita, sodobna terapija za lajšanje bolečine je po zaslugi podjetja Semos d.o.o. iz Celja (www.bolecina.com), ki se tudi sicer ukvarja s prodajo in servisiranjem medicinske opreme, v Sloveniji že tri leta. Tako lahko poročamo o mnogih uspehih lajšanja bolečine tudi pri slovenskih uporabnikih. Zdravljenje z HiTop terapijo načeloma izvaja zdravnik, fizioterapevt ali drug usposobljen zdravstveni kader. Tudi sama s pridom uporabljam to obliko terapije v svoji fizioterapiji Holis v Celju in do sedaj me še ni razočarala. Obstajajo pa tudi aparati za domačo uporabo, ki so namenjeni zdravljenju diabetične polinevropatije in sklepnih artroz. V tem primeru je program v aparatu že nastavljen, podana je tudi postavitev elektrod. Z elastičnimi trakovi se elektrode povsem enostavno pritrdijo na mesto obravnave. Jakost si bolnik nastavi do vrednosti, pri kateri občuti rahlo tnravljinčenje, gomazenje oziroma dokler ne vidi krčenja mišice. Vsekakor je nemški dr. Hans- Ulrich May, ki je HiTop terapijo razvil, olajšal življenja mnogim, ki dnevno trpijo hude bolečine, saj lahko izkoristijo možnost in preizkusijo prijetno, učinkovito in nenevarno protibolečinsko terapijo. Telo le na prijazen in nenasilen način vzpodbudimo k naravni poti zdravljenja. Torej ne moremo izgubiti ničesar, lahko samo pridobimo. Zato poiščite bližnjega fizioterapevta ali zdravnika, ki že uporablja HiTop terapijo ali pa si zagotovite svoj aparat, s katerim boste lažje skrbeli za svoje ravnovesje. Natalija Mrevlje, dipl.fizioterapevtka SEf/bS Najem aparatov BOLECINA.COM tel:035419715 fax:034911208 gsm:031726814 mail: info@semos.si info@bolecina.com Celje - skladišče Q___P0 P Setveni koledai 5/2010 ^ "gobe" 2011 ali1 34cm ) ( 13-listen z podložnim kar ||||||||||||||||||||||||||||[ X mJ 5000025833,22 COBISS o 10 II 12 I? 14 IS l6 IJ l8 19 20 21 22 24^^ 24 25 26 27 2S 29 ,’ö 31 v%2 knjige, najljpse darilo! kulinarični Uspešnice (?®§aroD 02 mik® ffiei dudds®^ [PUfflidiS w ll®m(?®^ dowp Bm |®S®BODff © fciruBi Količinski popusti za knjige do 30.11.201 O tudi do 50%! Naročila in informacije: komerciala@grafika-graeer.si ali 031 822533,03 5452666 ROKOVNIKI z PVC ovitki Zeleni ali črni A4 = 4,00 € Zeleni ali črni B5 = 3,00 € Trde platnice, moder B5 = 3,50 € PODLOŽNI NAMIZNI KOLEDAR 2011 z VAŠIMI BARVAMI IN MOTIVI ( 40x60mm, cca. 32 listov + podložni karton + nad 100 kom, 2 barvni dotisk gratis)