IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. CIALISTICNE KRANJ, SRFIH. 18. .TTJLTJA 1962 t' ST. 81 ▲ EGA LJUDSTVA ZA IZHAJA OD OKTOBRA 1947 fČ9f TEDNIK OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRJKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Prispevki po zmogljivostih Kranj, 17. .julija - Krog povabljenih na posvetovanje o problematiki varstva in vzgoje otrok v kranjski občini, ki ga je sklical obcmski odbor SZDL. gradivo tanj pa pripravila konferenca za družbeno aktivnost žena, je bil telo širok. Vendar pa se je od 350 povabljenih predstavnikov kolektivov varstveno vzgojnih ustanov in njihovih družbenih organov. predstavnikov svetov ObLO, DPM, gospodarskih organizacij in drugih družbenih čini-leljev, posvetovanja udeležilo le 10 tovarišev in tovarišic. Nezainteresiranost gre očitati predvsem gospodarskim organizacijam, ki •e ne zavedajo vpliva urejenega varstva na produktivnost zaposlenih mater in gospodarskih koristi, ki iz tega izhajajo. Današnje posvetovanje je izoblikovalo nekatera priporočila ObLO, ki bo o teh problemihVyaz-pravljal na svoji prihodnji soji. Tokrat naj omenim le razpravo'« finansiranju. Višina oskrbnih dni je po posameznih ustanovah zelo različna in marsikje neutemeljeno visoka. Prvi korak k pravičnejši razdelitvi sredstev je vsekakor to, da ee prispevki občinskega ljudskega odbora za vzgojno osebje ne določajo več po številu vzgojiteljev ampak po številu otrok v ustanovi. Prispevki k oskrbovainini, ki se plačujejo iz družbenih sredstev, so sedaj za vse otroke enaki. Tako manjši del staršev z boljšimi dohodki svoj delež prispevka zlahka zmore, drugi — znatno večji del pa zaradi premajhnih osebnih dohodkov otrok ne more pošiljati v ustanovo. Ugotovili so, da je samo v kranjski občini skoraj 300 otrok, ki so zaradi socialne ogroženosti nujno potrebni varstva. Na posvetovanju so s, tem v zvezi sprejeli priporočilo, da naj bi 6tarši plačevali od 10 do 90 odstotkov ekonomske cene oskrbo-valnine (ta ee sedaj giblje v mejah med 7 in 9 tisoč dinarji mesečno) — netrezno svojim zmogljivostim. Istočasno pa bi bilo seveda nujno zagotoviti sredstva v ustreznem občinskem skladu, s katerimi bi res lahko omogočili varstvo v ustanovah za vse otroke, ki so tega potrebni. - M. S. '----*"f%'3^P$i * * ^^^^ ^ Aktualna vprašanja o reševanju današnjih ekonomskih težav Ali bodo delavci za to da bi združevali podjetja in avtomatizirali proizvodnjo spričo različnih „plač" in pogojev v posameznih podjetjih ter spričo grožnje brezposelnosti ob novih strojih ZNIŽANJE CEN JE V ZADNJEM ČASU MOČNO AKTUALNO ČEPRAV SE POTROŠNIKI PRITOŽUJEJO, DA JE šE MNOGO OBRATNIH PRIMEROV. NAS POTOREPORTER JE PREJŠNJI TEDEN ZALOTIL TRI DEKLETA, KI SO OČITNO RAZPOLOŽENA »ZNIŽEVALA« CENE SRAJCAM V IZLOŽBENEM OKNU TRGOVSKEGA PODJETJA »ZARJA« NA JESENICAH Ta vprašanja so ondan postavili predstavniki BPT iz Tržiča na skupnem posvetovanju štirih največjih podjetij tekstilne industrije v našem okraju, ko so se menili o možnostih združitve. Stvar je Še toliko bolj zanimiva, ker se prav taka vprašanja slišijo tudi v drugih krajih in strokah gospodarske dejavnosti, ko jc govora o reševanju nekaterih aktualnih težav v delovnih kolektivih. Podobne težave kot kolektivi tekstilne industrije (redna dobava surovin, iskanje trga, prodaja izdelkov itd.), čutijo namreč tudi delavci drugod. Predvsem se danes ni moč lotevati In zamisliti reševanja posameznih problemov in težav ob ozkem pojmovanju združevanja. Združitev določenih organizacij oziroma podjetij je lahko samo posledica ekonomskih koristi ob boljšem in ekonomičnejšem poslovanju, v zniževanju režijskih in proizvodnih stroškov in boljši kvaliteti izdelkov. Tod* pri tem so možne razne organizacijske obliks. Te oblike morajo zrasti iz neposrednih potreb in koristi samih zainteresiranih kolektivov ali pa vsaj na osnovi analiz in študija dosedanje prakse. O tem so govorili v zadnjem času na raznih konferencah in posvetovanjih. Kakor je namreč res, da sedanji organizacijski sistem in tehnološki postopek proizvodnje v posameznih podjetjih ne more več zagotoviti ustreznega napredka in standarda delavcem, pa je prav tako tudi res, da samo združevanje podjetij, če no .sloni na zahtevah ekonomike, tudi ne vodi k trajnejšim rešitvam. In stvar »plač-? Misel ustrezne integracije tekstilne industrije je znova oživela uravnilovsko tež- nje — da bi namreč za enako delovno mesto in strokovno sposobnost (tekstilni tehnik itd.) bili približno enaki prejemki v vseh kolektivih. S tem naj bi preprečili fluktuacijo delavcev in nezadovoljstvo. Na okrajnem posvetovanju nikakor niso bili za to. Prevladalo je mnenje (tudi če pride do določene združitve), da morajo osebni prejemki še zmeraj, kot je / tizaciji nja. Število zaposlenih v industriji se je od lanskega do letošnjega maja meseca povečalo samo za 1,5 odstotkov. V nekaterih dejavnostih pa se je število zaposlenih celo znižalo: v kovinski industriji za 1,5 odstotkov, v tekstilni za 2 odstotka, v čevljarsko-usnjar-ski stroki se je komaj obdržalo na isti ravni itd. Niti naravni prirast prebivavstva ne najde v teh strokah zaposlitve. Prišli smo v določeno stagnacijo. Zlasti še če upoštevamo, da je v nekaterih obratih in podjetjih, zlasti kjer so končali z rekonstrukcijo in se približali »tovarni na gumb*, nastala težava kam in kako zaposliti vse delavce. To je problem v nekaterih oddelkih Tekstilindu« sa, v BPT v Tržiču in drugod. Stvar tako gledana, torej nikakor ne spodbuja kolektive k avtoma- to primer sedaj, sloneti na stvar ni delovni storilnosti in ekonomskem uspehu posameznih obratov in enot. Ze s tem pa se je odprlo še naslednje vprašanje - kako so da- Toda v perspektivi stvar vsekakor ni taka. Morda so o tem res premalo razpravljali kolektivi, zlasti pa občinski in okrajni organi, strokovna združenja in druge organizacije. Premalo je še nes delavci zainteresirani za re- f^rov, da bi odpirali nova de-. 'lovna mesta, da bi ustanavljali konstrukcijo in avtomatizacijo. To še' posebno spričo zaposlova- (Nadaljevanje na 2. strani) Vloga inšpekcij v boju proti gospodarskemu kriminalu Pristojni organi menijo, da je težko obravnavati posamezne oblike kaznivih dejan} v gospodarstvu in pri tem ne omeniti tistih pojavov, ki sicer nimajo elementov kaznivega dejanja, so pa kljub temu družbi nevarni. Med take pojave prištevajo zlasti samovoljo vodilnega osebja v gospodarskih organizacijah, ki ima lahko pogo-*to težke posledice (neupravičeno Zviševanje osebnih dohodkov, neupravičeno izplačevanje pavšalov in potnih stroškov, nepotrebna po- tovanja doma in v tujino). Samovolja kot negativen pojav pa se ne kaže samo v osebnem okoriščanju posameznikov, temveč tudi v drugih oblikah. Vse omenjene pomanjkljivosti so večkrat dokaj blizu kaznivim dejanjem, ki so lahko tudi posledica teh negativnih pojavov. Med kaznivimi dejanji v gospodarstvu najbolj pogosto nastopa nevestno gospodarsko poslovanje in z njim tesno povezano nevestno delo v službi, zloraba uradnega položaja in podobno. Odkrivanje teh S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ Dva zavoda v okraju V OSMIH LETIH IZDATKI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NARASLI ZA PET IN POLKRAT V petek, 13. t. m., je bila v Kranju skupščina OZSZ Kranj. Na skupščini so razpravljali o problemih v zvezi s financiranjem zdravstvenega zavarovanja, o predračunu dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje za leto 1962, o razdelitvi sred-Mza preventivno zdravstveno varstvo za letošnje prvo polletje. • kreditu medobčinskemu skladu za investicije v zdravstvu in rezervnega sklada OZSZ Kranj itd. Skupščina je sprejela predlog, c< se n» področju okraja Kranj ustanovita dva komunalna zavoda za socialno zavarovanje, in sicer komunalni zavod za socialno ca rs rovanje v Kranju za področje občin Kranj, Skofja Loka in 7 r/.i< in komunalni zavod za socialno zavarovanje na Jesenicah za pod:-očje občine Jesenice in Radovljica. Najbolj živahna razprava je bila o novi organizaciji finansi-ranja še posebej zato, ker so posebno v zadnjem času i/datki 11 zdravstveno zavarovanje moč-d« narasli. Izdatki za zdravstveno zavarovanje v kranjskem okraju so ee od leta 1953 do 1961 povečali za pet in polkrat. Posebno močan porast pa je bil v letu 1960-1961 in sicer za 41,27%. Glede na to jc bilo v razpravi večkrat poudarjeno, da bo treba spremeniti politiko/ finansiranja, da se izdatki ne bodo dvigali v nedogled, vendar ne bo na škodo kvalitete zdravljenja, kajti še dosti je drugih skritih rezerv. Na zaključku so sprejeli tudi sklep, da bodo zavarovane osebe plačale 50 0/o stroškov za neobvezno cepljenje in sklep, da čaa trajanja bolniškega dopusta zaradi negovanja ožjega družinskega člana določi na utemeljen predle* zdravnika zdravniška komisiji OZSZ v Kranju. Bolniški dopust je v talcih primerih možno podaljšati največ do 30 dni. C. R. kaznivih dejanj v gospodarstvu p* je največkrat vezano na sodelovanje z inšpekcijskimi službami. Prav od njih organi kazenskega pregona pričakujejo večje rezultate. To ugotovitev povzemamo iz razprave na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora Kranj. Na dnevnem redu tega zasedanja je bila namreč tudi razprava o kriminalu v gospodarstvu. S delovanje inšpekcijskih služb pri obravnavanju kaznivih dejanj se pogreša tudi v nadaljnjem kazenskem postopku. — Inšpekcijske službe bi morale v takih primerih nastopati kot izvedeni organi, ki na zahtevo organov kazenskega pregona poskrbijo za določene podatke, ki nai bi slu/ili kot doka-zilni material v končnem postopku pred sodiščem. Pogosto Pa tako sodelovanje iz objektivnih razlogov ni mogoče. To pa je tudi ena izmed najpomembnejših vrzeli pri delu na tem področju. Izkušnie iz preteklih let povedo, da je bilo to sodelovanje zelo šibko, zlasti na Področju finančne inšpekcije. Vzroki za tako stanje so v kadrovski zasedbi inšpekcijskih služb. V našem okraju je naiibolj kritičen primer prav pri finančni inšpekcij^ družbene kontrole. Tu je namreč od predz'idenih 16 delovnih mest zasedenih le osem in še od teh dva uslužbenca ne opravljata inšpekcijske službe. Da so tako preostali inšpektorji res preobremenjeni, menda ni potrebno posebej dokazovati. Skoraj podobno stanje je tudi v ostalih inšpekcijskih službah. Pri tem bi bilo potrebno omeniti le to, da tu vrzel v zasedbi sistemizira-nih mest ni tako pereča, kakor je v finančni inšpekciji. Prav pa bi bilo, da bi inšpektorji opravljali le delo, ki sodi v njihove pristojnosti. V ilustracijo naj navedemo, da je na primer tržni inšpektor opravljal še delo referenta za blagovni promet in tajnika sveta za blagovni promet, sodeloval pri sestavi družbenega plana, bil predsednik ko- po- misi)e za potrjevanje cen dobno. Iz statističnih podatkov povzemamo, da je na vseh inšpekcijskih službah v našem okraju trenutno sistemiziranih 45 delovnih mest, zasedenih pa jih je le 33. Razen tega pa je problem tvdi v tem, d? bi morali v te službe pritegniti sposobne in moralno ter politično kvalitetne kadre. Pri tem se je pač (Nadaljevanje na 2. strani) Izkoristiti vse možnosti DELOVNI KOLEKTIVI NAJ BI NENEHNO TEŽILI PO POVEČANJU PROIZVODNJE IN DELOVNE STORILNOSTI O gibanju proizvodnje v našem j lovni kolektivi nenehno težiti po okraju v letošnjem prvem pollel- povečani proizvodnji in delovni ju trenutno Se ni mogoče dobiti ,storilnosti, je tudi popolnoma ra-dokončnih podatkov, ki bi nam zumljiva zahteva po smotrni raz- lahko podrobneje prikazali dinamiko proizvodnje na Gorenjskem v tem času. Kljub temu pa ne bo odveč, če povemo nekaj splošnih ugotovitev, ki naj bi služIle delovnim kolektivom pri odpravljanju dosedanjih pomanjkljivosti oziroma pri iskanju maksimalnih možnosti za povečanje fizičnega obsega proizvodnje in delovne storilnosti. Pri tem naj omenimo, da jc treba hkrati s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje skrbeli (udi za izboljšanje kvalitete, ker je namreč fizični obseg le eden izmed pokazateljev. Zadnje mesece se je proizvodna dinamika glede na prejšnje mesece nekoliko izboljšala, vendar pa kljub temu zlasti nekatere gospodarske dejavnosti ne dosegajo planskih obveznosti. Nekako podobno je tudi z izvozom. Ta se sicer odvija, vendar pa kljub temu nismo dosegli tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali oziroma tistih rezultatov, ki bi jih morali doseči. Zato bodo morale gospodarske organizacije v preostalih mesecih tudi na področju izvoza izkoristiti res vse možnosti, da bomo letos v kranjskem okraju dosegli 40-odslotno povečanje poreditvi dopustov. Na ta načir bo namreč mogoče preprečiti tist' izpade v proizvodnji, ki so se pojavljali pretekla leta. To je nekaj načelnih ugotovite o izpolnjevanju planskih obv< '.y nosti, ki sicer veljajo za celote i okraj, vendar pa tudi po posameznih občinah ni bistveno drugače. Tako na primer v radovljiški občini menijo, da podjetja (razen nekaterih izjem) s samo proizvodnjo sicer niso pod planom, pač pa z realizacijo. Dokaj dober položaj glede izpolnjevanja plana je v trgovski in obrtni dejavnosti, medtem ko je v industriji slabši. Prav tako je problematično stanje tudi v gostinstvu. Zato bodo morali delovni kolektivi teh podjetij poiskati možnosti za večjo realizacijo, za zboljšanje poslovanja in za znižanje stroškov. Prav tako naj bi tudi poiskali vse notranje rezerve, ki jih je prav v teh podjetjih dovolj. Pristojni organi menijo, da so možnosti, da se v prihodnjih mesecih proizvodnja poveča. Vsestransko medsebojno prizadevanje tako slehernega proizvajavca kakor tudi družbenih člniteljev pa Rlede na lanskoletno izvršitev. — je poroštvo, da uspehi ne bodo Spričo tega, da morajo naši de- izostali. — P. Tokrat v sliki « Tokrat v sliki o Tokrat v sliki « Tokrat v sliki a Tokrat v sliki Bohinj? Crnjava? V zadnjem času na Gorenjskem kar čez noč nastajajo nova jezera. Kar pred tisočletji niso opravili ledeniki, skušajo sedaj »popraviti* ljudje, da bi napravili svoj kraj turistično mikavnejšl. »Jezero* so uredili na Jezerskem, v Preddvoru, o njem razpravljajo v Kranjski gori itd Ob tem pa še vedno sameva romantično jezerce v Završnici pri Žirovnici, ki M g« lahko z več dobro volje in domiselnosti pa malo denarja uredili v prijeten kotiček TE DNI Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in Laoška kriza, ki sta ji ameriški predsednik Kenncdv in predsednik sovjetske vlade Hruščev poiskala mirni fctek že pred letom za dunajsko zeleno mizo, je naposled dobila značilnosti oseke. Po enoletni prehodni dobi, ko so ustavili ogenj iz pušk v laoških pragozdovih, se je dežela znebila v celoti. Privrženci laoške »srednje poti* in popolne neodvisnosti od tujine in blokovskih vetrov imajo pravzaprav za miren izid laoške krize tudi precej zaslug. Glavna osebnost, ki je uredila laoski notranji spor, ki so ga podpihovali od zunaj, je neutrudljivi potnik Suvana Fuma. Njegovi nc- Mir prihaja na prvi tir občutka Igračkanja velesil. Laoska kriza namreč že od vsega začetka nosi obeležje spora dveh svetov, ki sta v tej zaostali azijski deželi ocenjevala moč svojega vpliva. Če so Američani in Rusi to dolgoletno bojišče žrtvovali z umikom vojaškega in političnega kapitala tz te nesrečne azijske dežele, v kateri ljudje dolgo časa pravzaprav sploh niso vedeli za kaj gre in so se severu in jugu pridruževali »po vetru*, je to prvenstveno odraz njihove nemoči, da bi s svojim vplivom zavladali prestani poleti med Ženevo in Dolino vrčev, številne pobude in predlogi so z »blagoslovom* velesil v Laosu naposled spravili mir na prvi tir. Trije laoški princi so si končno razdelili sedeže v novi enotni vladi tako, da je za vse prostora. Laoške razmere dobivajo počasi videz urejenosti. Notranje politične razprtije pozabljajo in poroka mlade laoške princeze v Parizu, ki pada v čas okončevanja vojne v Laosu, je za mnoge Laožane dobro znamenje. Zenitev naj bi Po laoških ljudskih predstavah pomenila dobre čase. Princ Suvana Fuma, ki je s seaiavo nuve enotne laoške vlade poročil t^di svojo hčerko v Parizu, je bil v ieh dneh dvojno zaposlen. Doma je moral pripraviti načrt nove vlade, v tujini pa skrbeti za ženi-(ovanjski obred. Po prvih vtisih mu je ta dvojna naloga kar najbolje uspela. Vlada je že našla osnove laoške nevtralnosti in razglasila politične zapovedi, katerih se namerava pri uresničevanju neodvisnosti držati. Deklaracija laoške nevtralnosti, ki jo je sprejela vlada, je bila dobro sprejeta med laoskim pre-bivavstvom. V Ženevi, kjer naj bi v naslednjih dneh udeleženci mednarodne konference o Laosu podpisali listino o nevtralnem Laosu, je trinajst držav ponovno "elo hotele v zakup. Laoški kajak v mirnih vodah pa kljub temu se ni brez nevarnosti. Krmariti bodo morali previdno skozi nekatere čeri, ki pomenijo preizkušnjo za laoški mir. Ženevski sporazum, ki ga bodo v teh dneh podpisali, določa umik vseh tujih eet iz Laosa. Ocenjujejo, da je v deželi še nekaj tisoč tujih vojakov, ki so prišli s severa in preko Pacifika, da bi se vključili v laoški oboroženi spor. To so večji V enomesečnem roku po pod-del vojaški izvedenci, ki so šolali pisu listine o nevtralnosti Lao&a. in vežbali domače čete. bi enotna laoška vlada v sodelo- vanju z mednarodno komisijo, fcj nadzira laosko premirje, moral« določiti prehode, kjer se bodo umikale tuje vojaške sile iz La^. sa. Ta umik tujih sil seveda te bo potekal brez nadzorstva in posebne komisije bi morale nadzorovati potek umika. Umik bi Se po sedanjih predvidevanjih mora] končati v 75 dneh po podpiSu mednarodne listine v Ženevi, h Ženeve so namreč že sporog' da bi laoško listino utegnili Dod pisati že prihodnji teden. Laoška mala državljanska v I na, ki je pripeljala do dramatik nih izpadov tudi na mednarodnem torišču in s svojimi posledicami neposredno vplivala na hlad vojno, je odstranjena. Tako je n° svetovnem zemljevidu odstrani na zelo »vroča točka-«, _je , pred letom pretila z nevarnosti! širšega oboroženega spopada. rJ|0 ročje južne Azije, ki je v p^. nem grafikonu političnih napeT sti dobilo prilastek nemirne^ področja, je z laoško neodvisno* jo še z eno nogo stopijo na ti" »tretjega sveta*. ^ Princ Suvano Fuma, predsednik enotne laoške vlade ZDRAVKO TOMA2FJ Ljudje in dogodki P Ljudje in dogodki • Liudie jn dogodki • Liudie in dogodki ■ Ljudje in dogodki # Ljudje faj Kot vsako leto je tudi letos prišla v Kranj na počitnice skupina dijakov »n dijakinj iz francoskega mesta La Oiolat, ki je prelep turističen kraj ob Ažurni obali. Francoski dijaki so prišli v Kranj pretekli petek, ostali pa bodo do 2. avgusta. V okviru obsežnih Izletov po vsej Sloveniji so si goslje v nedeljo ogledali Podljubelj, nato pa še Begunje in Drago. V Podlju-belju so obiskali spomenik žrtvam tamkajšnjega faštističnega koncentracijskega taborišča. Ob tej priložnosti so k spomeniku položili venec in se z cnominutnim molkom oddolžili žrtvam, med katerimi je tudi 500 francoskih interniram rv. V popoldanskem času so si francoski otroci in njihovi spremljevavci najprej ogledali grobove zverinsko ubitih zapornikov iz begunjskih zaporov, nato pa še begunjske zapore. Iz Begunj so odšli v Vrbo, kjer so obiskali rojstno hišo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. — J. L Vloga inšpekcij (Nadaljevanje na 2. strani) treba zavedati, da jc za uspešno borbo proti vsem negativnim pojavom v gospodarstvu med drugim potrebna tudi dobra inŠpckeiisfca. služba. Brez nje »i jc lc tezlto predstavljati učinkovito borbo proti omenjenim ali neomenjenim pojavom. V zvezi s kriminaliteto v gospodarstvu in inšpekcijskimi služba-tni je svet za notranje zadeve in Splošno upravo OLO Kranj sprejel tudi določene sklepe, ki jih je potrdil tudi ljudski odbor. Omenjeni svet zlasti priporoča, naj bi pri- stojni sveti oltčinskih ljudskih odborov ob prisotnosti direktorjev podjetij, zavodov in ustanov, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov ter sindikalnih podružnic razpravljali o družbeno škodljivih pojavih in (uSUkah kriminalitete v gospodarstvu na področju njihove občine ter ob tej priložnosti sprejeli tudi določene ukrepe za zmanjšanje kaznivih dejanj v gospodarstvu. Prav tako bi bilo nujno Potrebno izpopolniti in izboljšati inšpekcijsko službo ter ji pri njenem delu vsestransko pomagati. UREDILI BODO KANALIZACIJO V Strahinju na obronku Uden-borštva so v minulih dneh priče-U vaščani urejevati vaško kanalizacijo. Doslej je voda. ki je zlasti ob deževnih dneh in nevihtah v večjih količinah pritekala iz bregov in gozdov, povzročala poplave. Po doslej opravljenem delu lahko sklepamo, da se bo voda kmalu odtekala po urejeni kanalizaciji. V ta namen so opravili že nad 200 delovnih ur. Dela bodo v glavnem opravili s prostovoljnim delom. R. ALI NE BI POSKRBELI ZA VARNEJŠO VOŽNJO? Verjetno je le malo tistih, ki se vozijo po cesti I. reda skozi vas Podbrezje in se ne vprašujejo, zakaj pristojni činitelji, ki skrbijo za vzdrževanje te ceste, ne skrbijo Tda bi cesto na tem delu uredili. Klanec, razen tega pa še dva ^tra in nepregledna zavoja, Povzroča dokaj nezanesljivo vožnjo. Domačinom je znano, koliko težkih nesreč je že bilo na tem mestu pred osnovno šolo in koliko manj bi jih lahko bilo, če bi cesto razširili. Če bi sedanji odprti kanal pokrili v dolžini približno 70 m, bi se cesta razširila za več kakor l m. To pa na tako pomembni in obremenjeni cesti mnogo pomeni. Sredstva vložena v to delo bi se hitro obrestovala, nc glede na to, da bo čez nekaj let (morda) cesta tekla drugje. ' R. Koga moti zvezda? Umrla je mati. Se ne stara. Ce bi ji bilo življenje lažje, bi verjetno še uživala 6adove njenega trpljenja. BELEŽKA Okupacija. Angela Peneš z možem in družino je bila kaj kmalu na vrsti za izselitev kot drugi politični osumljenci. Črni vlak z družino vred jo je popeljal iz Dolenjske v Kragujevac. Zaradi neuklonljive vere v pravico in svobodo je bil mož kaj kmalu ustreljen, tako kot je bilo ustreljenih tisoče talcev. Toda Angela se tudi s štirimi otroki ni ustrašila, ni klonila. Trpela je in delala, skrbela za otroke in pomagala partizanom. Po osvoboditvi je prišla v Kranj. Otroke je vzgajala v ljubezni do človeka, do svobode in napredka, v duhu, za katerega jim je padel oče. Ondan pa je omahnila tudi ona. Vsi, ki so poznali njeno plemenitost, vsi so sočustvovali. Osmrtnice, ki so bile izobešene v tovarni Iskra, v Gorenjskem tisku in v Savi, kjer so zaposleni njeni sinovi, so označile, da je umrla ena izmed mater današnjega novega rodu. Toda na dvorišču obrata I tovarne Sava je ta osmrtnica izginila z oglasne deske. Kdo jo je strgal, z^i% Vse kaže. da je nekoga rno/i' zvezda namesto križa, ki t T~* na parti. In verjetno bo ta d^j** neva kar držala. Zato se nad?1*" početjem zgraža kolektiv " Save vsakdo, ki je o tem 6liaal merniki, ki jih morda še moti zvezda, a teh j« .no. ^**©6 —« ^ --■«—• ™ manj epes Do. naj bi bili najprej ljudje s štovanjem do človeka in g sebno do umrlih. Toliko nos že od vsakogar Lahko , i*5*" va. - K. Makuc ^nt«. Tlakovani ovinki Cestno podjetje iz Kranj pred kratkim začelo urejevati ^* modernizirati mednarodna , *n alPsk« str». ♦Vaji »Ho cesto Kranjska gora-Vršič~T>^ Cesto bodo najprej popravm '* ko, da bodo }» kranjskogorske **~ ni z granitnimi kockami tlaJi vseh 24 ovinkov. Ker dela dobro napredujejo, upajo, da *n do s tlakovanjem končali § mesec. ,s Vršič bo s preurejeno ees^ tovo privabil še več turistov *° to sedaj nastaja drug Probi*4 ker obe planinski Postojanki Vršiču Tičarjev dom In • x , t tr J a Vč- va koča, zaradi vse vrči«-. J s* ohi ska, ne ustrezata več po*^ Vsako nedeljo obiščejo Martuljk številni domači in tuji turisti. N ič bolj mikavna ni tudi njegov okolica s prečudovito Martuljkovo skupino, Vintgarjem in Srednjem vrhom a VSKLAJEVANJE PRAVILNIKOV DELITVE ČD IN OD Z DRUŽBENIMI MERILI , Izkušnje naših kolektivov Kar najmanj vrzeli CILI NOVEGA SISTEMA DELITVE V ZDRAVSTVENEM DOMU V KRANJU VEČ STIMULACIJE ZA DELO V REALNEM DELOVNEM ČASU — ZAOSTRENA MERILA DO HONORARNIH IN POSTRANSKIH ZASLUŽKOV PO SVETU © SPOR VEDNO OSTREJŠI V intervjuju za pariški list »Mond« je predsednik Ben Bela izjavil, da je nacionalni svet alžirske revolucije edini izraz legitimnosti. V izjavi za kairski časopis »Al Akbar« pa je zanikal, da bi se hotel polastiti oblasti. Rekel je, da so člani začasne alžirske vlade »pobegnili-« s sestanka nacionalnega sveta alžirske revolucije, ki je bil maja v Triop-lisu. « NAPOVEDANA OSTAVKA Ministra zunanjih zadev in informacij v začasni vladi Alžirije Dahlab in Jazid 6ta sporočila, da bosta podala ostavko, če ne bodo rešili krize v vodstvu. # BERLIN NA MRTVI TOČKI Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da obžaluje, ker nova sovjetska nota o Berlinu izraža negativno stališče do predlogov, ki so jih zahodne sile predlagale Sovjetski zvezi • položajem v Berlinu. # NOVI STIKI V Washington je odpotoval drugi namestnik v indonezijskem »unanjem ministrstvu, ki so bo pridružil razgovorom med Indonezijo dn Nizozemsko glede rešitve problema Zahodnega Iriana. Indonezija je prepričana, da je rešitev problema Zahodnega Iriana zdaj blizu. # ZAUPNICA ADULI Predstavniški dom kongoškega parlamenta je izglasoval zaupnico vladi premiera Adule. Dvakratno tolmačenje izida glasovanja je povzročilo zmedo glede nadaljnje usode vlade. m OBMEJNI SPOR Kitajska vlada je poslala nov protest indijski vladi zaradi »uspostavitve treh vojaških postojank« v obmejnem področju Ladaka. Ali bodo delavci za to (Nadaljevanje s 1. strani) nove dejavnosti, da bi zagotovili sprejemljive življenjske pogoje v posameznih dejavnostih kot so na primer kmetijstvo, gradbeništvo, gozdarstvo itd. in tjakaj usmerjali ljudi. Nekatere obrtne, gostinske in komunalne dejavnosti so prav v zadnjem času pokazale možnost razvoja in tudi svojo ekonomsko nujnost. Končno pa se v naši družbi ne more pojaviti problem brezposelnosti v klasičnem smislu. Povečani delovni storilnosti bi sledilo vzporedno sraj-ševanjo delovnega časa. O tem imamo že prve izkušnje v škofjeloški predilnici, v jeseniški železarni, v tovarni verig Lesce in drugod. Ob načrtnejšem gospodarjenju, ob sodelovanju v širših mejah, kamor nas sili mednarodna delitev dela, bodo vsekakor ti problemi laže rešljivi kot je to danes v ozki obrtniški miselnosti izoli-Tanih malih kolektivov. In delavci bodo zmeraj za tiste organizacijske in tehnološke spremembe, ki jim zagotavljajo ustrezno perspektivo in dviganje življenjske ravni. Treba jih je samo seznaniti z današnjim stanjem in z možnostmi razvoja v prihodnje. K. M. Co Je le kje težko najti merila dela, potem je to prav gotovo v rdravstvu. To še zlasti spričo te-fcenj, da bi se o! ranila spodbudna stimulacija zdravstvenega osebja, e hkrati s tem zagotovila tudi vsa potrebna skrb za zdravje tistih, ki tjakaj prihajajo po pomoč. Zato ni čudno, da so v Zdravstvenem domu v Kranju imeli številne sestanke, seje in posvetovanja vso to pomlad, ko so iskali natin. kako bi celotni sistem nji- hove notranje delitve dohodka vekladili s postavljenimi družbenimi merili. Razen izbrane komisije so o tem razpravljale tudi vse druge organizacije in organi (osnovna organizacija ZK, mladinska, in sindikalna organizacija, upravni odbor, svet njihovega domu itd.). In nemalo sestankov 6e je zavleklo pozno v noč, predem so prišli do enotnih pogledov o posameznih vprašanjih. Nekateri so menil!, da bi bili morali več razpravljati o ustvar- RAZGOVORI Z LASTNIKI GOZDOV Te dni imajo v jeseniški občini krajevne organizacije socialistične zveze razgovore z lastniki gozdov, kjer med drugim razpravljajo o podružbljanju gozdne proizvodnje. Take razgovore so že imeli v ponedeljek, 16. julija, v Kranjski gori in v Martuljku, včeraj na Plavžu in PodmežakljKna Jesenicah, drevi pa so predvideni razgovori v Mojstrani in na terenu Sava na Jesenicah. Podobni razgovori pa se bodo zvrstili še jutri na Planini pod Golico in na Tavorniku, pojutrišnjem pa na Blejski Dobravi, v Žirovnici in na Breznici. — M. Z. Janj u sredstev, o odnosu ln razmerju do socialnega zavarovanja, kot glavnega koristnika — plačnika njihovih uslug. Toda prt v ima-jo tudi drugi, ki menijo, da so te stvari bolj »parlamentarne« in da so najvažnejši problemi v notranjih odnosih, v organizaciji dela. v koriščenju delovnega časa itd. Pri teh stvareh so v resnici najbolj zainteresirani kolektivi zdravstvenih ustanov in tudi ljudje na i^Dloh kot potrošniki teh specialnih uslug. In prav teh, za posameznike zelo delikatnih zadev, so se v ZD v Kranju zelo resno lotili. Ko so samokritično ocenjevali dosedanji sistem notranje delitve OD skozi prizmo družbenih meril, so imeli največ pripomb na razne nejasne določbe in »luknje«, kar vse je dopuščalo možnost neopravičenih prejemkov posameznikom in neutemeljenih izdatkov zavoda. Zato so najprej obračunali z nejasnimi in celo nezakonitimi določbami v zvezi s plačevanjem nadurnega dela, nočnih služb, raznih nadomestit itd. Ob tem so odpovedali tudi neutemeljene pavšale -a stalno pripravljenost, za uporabo zasebnih prevoznih sredstev, za nadurno delo itd. Po sedanjem sistemu pavšalov raznih vrst se je celo dogajalo, da je bil kdo kar s treh strani plačan za isti čas in delo. Zelo ostre ln živahne razprave so bile o honorarnem In nadurnem delu Izven njihovega zavoda. Stališča, ki so končno obveljala in dobila svoje mesto v novem pravilniku, so se združila v tem, da je treba vse take vrste del »legalizirati« preko uprave zavoda. Posamezni člani njihovega kolektiva niso več upravičeni dogovarjati se za honorarno delo v drugih ustanovah. V takem primeru bodo odslej sklepale pogodbe zainteresirane ustanove, preko katerih bo šlo tudi izplačilo honorarjev, ki pa ne bodo smeli biti višji, kot' bi bil zaslužek za tolikšen čas in delo v lastni, matični ustanovi. Tako bodo preprečili nelojalni lov za honorarno delo' izven ustanove. S takimi in podobnimi določbami skušajo dati čimvečjo stimulacijo za delo in uspeh v rednem osemurnem delovnem času. V razpravah je bilo tudi govora o razmerju med skladi in OD. — Končno so se odločili za sistem, da se morajo skladi večati progresivno z dviganjem osebnih dohodkov. Določili 60tudL razpon OD v kolektivu, in to 1:5 oziroma najnižje prejemke 18 in najvišje 90 tisoč dinarjev. Seveda za red- no osemurno delo. Toda skurm morebitnimi nadurami, no«S0 J službami itd. (kar pride v JT1' le za nekaj zdravnikov-^p^^ s tov) nikakor ti prejemki ne Jo prekoračiti 126.000 dinarjev^ p« bi 6e to zgodilo, bi o takih '*» merih razpravljal 6vet zavoda Za c dot no poslovanje in t* vil no delitev znotraj kofcj^*' pa so tudi menili, da jenuv ažurnost. Zato so to vnesli tudi pravilnik. V primeru MafaZ)" bo organizacijska enota dobibTi mo 70-odstotne akontacij« obračunske osnove OD. Veliko sprememb so v zrj v Kranju vnesli v nove pravilr^, o delitvi v njihovem kolektivu Njihove izkušnje bi verjetno 1^ ko koristile tudi nekaterim dn> gun zavodom sorodne stroke m tako olajšale delo pri iskanju pt«. vih meril, ki so v skladu « zahtevami posameznika in družbe. K.KL BKEDA. in. Janja 19* Še enkrat: UKINJEN KRAJEVNI URAD V 74. številki Glasa, Id Je izšla M. Junija smo v loški rubriki pod rorajhn naslovom objavili, da so ▼ Zalem logu v Selski dolini ukinili krajevni urad in pomožno pošto. V zvezi s člankom nam je podjetje sa PTT promet Kranj poslale dopis, ki rs v celoti objavi jamo. •Pomožna pošta Zali log je bila, kot poslednja taka. pošta v tem Glas bravcev ČEMU OBREKOVATI POŠTENO DELO? Dne 18. junija t. 1. je prišlo v Dobiu do večjega požara, ki so ga ?isili člani gasivskega društva Po-• tnt. Nekateri ljudje širijo v zvezi t njihovim delom pri tem poiaru zlonamerne in neresnične vesti, češ, da \t bilo gašenje prepozno, nepravilno in slabo. Naj zato navedemo neka} dejstev. Ni kraj polara }e v nekaj minutah prispela prva desetina in takoj za r. t 'e vsi ostali člani, in to v res Vitkem času. 7. veliko naglico je kil izveden napad oziroma polo-7'n cevovod v dolžini Približno ISO metrov. 7. vso požrtvovalnostjo so gasivci reševali in gasili vse od 19. do 2. ure ponoči. Do (■ ure zjutraj t>a je na požarišču HtMi$ še 6 mož z orodjem. Mnogi Maj ilo opozorilo sanitarnim Inšpekcijam, ki bodo morale v prihodnje skrbneje pregledati možnosti za letovanje otrok na posameznih krajrth. Organizacije ln društva pa naj ne organi zlrajo letovanj za viako ceno, posebno pa ne, če otrokom ne morejo zagotoviti vsaj osnovnih pogojev za zdrave In vesele počitnice. — J- Z. Na kratkem valu 0 Te dni «e mudi na Bledu angleška filmska ekipa »Argo-film«, ki ji nudi tehnične usluge »Tri-glav-film« iz Ljubljane. Posneli bodo nekaj prizorov za celovečerni film z naslovom »Smrtni objem«. £ Na prireditvenem odboru blejskega Turističnega društva si v zadnjem času močno prizadevajo, kako bi izpolnili vrzeli v programu, ki so nastale zaradi nenadnih odpovedi izvajavcev. — Med drugim jih je letos že tretje RADOVLJIŠKA leto »pustila na cedilu« ljubljanska opera,.ki naj bi uprizorila VI-marosovo komično opero »Tajni zakon«. Vzrok: Odhod Llpuščka na gostovanje s Slovenskim oktetom po SZ. Zaradi dopustov v ansamblu pa so jeseniški gledališč-nlki odpovedali nastop Držičeve-ga »Tripče de Utolče«. 0 Zvedeli smo, da bodo predvidoma še v prihodnjem mesecu položili preostalih 300 metrov vodovodnih cevi za vodovod nn Po-savcu. Pri delih za izkop h' -sodelovali tamošnji prebi v a V i' prostovoljnim delom. % Lovska družina Kropa I nedeljo ob 4. uri odprla novo i sko kočo na Pefelinovcu pr Jamnikom, ki. so jo v enem let zgradili z lastnimi sred>stvi. Otvoritev bo seveda združena t lovskim srečanjem. % Morda vas bo zanimalo, dn so notni ne letoviščarjev v privatnih sobah, ki jih oddaja turistično društvo Radovljica za okoli 8 odstotkov večje kot lani. V Radovljici je bilo minulo nedeljo skupno 185 gostov, med temi 1!5 odstotkov inozemskih. % Poslovalnica »Izletnika« na Bledu bo predvidoma samostojno organizirala Izlete v inozemstvo. Sodelavcem Glasa Sodelavce obveščamo^da bomo v prihodnje glede na odlok, ki je bil objavljen v Ur. listu št. 23 - 6. junij 1962 -lahko nakazovali honorarje samo na žiro račune. Zato prsimo, da nam sporočite številko svojega žiro računa pri komunalni banki. Tiste sodelavce pa, ki jim po uredbi ni potrebno odpreti žiro računa, prosimo, naj nam pošljejo Izjave, da tega niso dolžni storiti. PROSLAVE OB DNEVU VSTAJE V RADOVLJIŠKI KOMUNI Slavnosu ob prazniku Bleda Bled, 18- Julija - Včeraj je zavladalo na Bledu slavnostno vzdušje. Blejcl so začeli proslavljati svoj krajevni praznik — PRAZNIK BLEDA. Spominjajo se tistih skojevcev in mladincev, ki so v teh dneh pred enaindvajsetimi leti izvedli trosilno akcijo, popisovali zidove s protifašističnimi gesli in J^besill slovensko zastavo tudi na blejskem gradu. Praznovanje se Je pravzaprav začelo e slavnostno sejo mestnega odbora in komemoracijo na grobovih padlih. Praznovanje bo zaključeno na osrednji občinski proslavi v počastitev DNEVA VSTAJE, ki bo v festivalni dvorani. Tako bo v nedeljo, 22. Julija, ob 18.30 promenadni koncert vojaške uodbe na pihala, uro kasneje svečana akademija, na kateri bo sodeloval pevski zbor »Franceta Prešerna« iz Kranja. Ob 21 I uri pa na gradu ognjemet. Večja krajevna proslava, posvečena temu zgodovinskemu dnevu slovenskega ljudstVa bo tudi v Begunjah, ki bo združena s proslavo 80-letnice tamkajšnjega ga-slvskega društva. V soboto, ob 19. uri bo slavnostno zborovanje z dviganjem zastav, ob 21. uri pa no igravska skupina DPD »Svoboda« uprizorila na prostem »Mikiovo Zalo*. Gasivci pa bodo nadaljevali e pestrim programom v nedeljo. Ob tej priložnosti naj omenimo, da bodo sindikalne podružnioa in krajevni odbori ZB priredili partizanska srečanja, med drugim tudi na Taležu Na večer pred praznikom pa bo mladina na nekaterih vrhovih zakurila kresove, medtem ko bodo KO SZDL in ZB poskrbeli, da bodo dostojno urejeni in okrašeni grobovi padlih'im spomeniki. - St. S. Tri leta Delavske univerze V kratkem času zadovoljiv uspeh - Srednja tehnična šola tudi v Tržiču V tržiški občini je bila jeseni 1959. leta ustanovljena delavska univerza. Njen obstoj je torej -še kratek in če še upoštevamo, da so v Tržiču za marsikatere dejavnosti dokaj skromni pogoji (prostori!), kljub temu lahko zapišemo, da je tržiška DU že dosegla zadovoljive uspehe. V Cerkljah so že lani začeli z gradnjo večjega poslopja, t katerem bo dobila prostor bencinska črpalka, mehanična delavnica, Obrtno podjetje pa poslovne prostore. Z deli sicer še nadaljujejo, vendar pa objekt letos ne bo dograjen, kot je bilo predvideno. V Obrtnem podjetju smo zvedeli, da jc počasnja gradnja posledica pomanjkanja sredstev. i PRILAGAJANJE PRAVILNIKOV O DELITVI DOHODKA DRUŽBENIM MERILOM Brez bistvenih s KOMISIJA JE 2E PROUČILA PODATKE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA PRETEKLO LETO — V NEKATERIH PODJETJIH SO RAZDELILI ZA OSEBNE DOHODKE PREVEČ SREDSTEV Delo delavske univerze se odraža predvsem na treh področjih: družbe no-političnem izobraževanju, strokovnem in splošnem izobraževanju. Težko bi se bilo opredeliti, na katerem področju je DU doslej najuspešneje razvijala svojo dejavnost, zatorej nekaj podrobnosti glede tega. Družbeno-politično izobraževanje je DU pričela z vzgojo vodstvenih kadrov sindikalnih organizacij v obliki enotedenskih seminarjev. V drugem letu obstoja pa feo uvedli izobraževanje članov delavskih svetov in upravnih odborov in to v seminarjih, ki predstavljajo kvalitetnejšo obliko izobraževanja. Letos pa DU razvija izobraževanje še množičnejše - skrbi za vzgojo celotnih kolektivov in ne le za člane posamez- Komislja za Izvajanje predpisov o delitvi čistega dohdka gospodarskih organizacij in zavodov je že proučila podatke gospodarskih organizacij po zaključnem računu za preteklo leto. O svojih ugotovitvah je poročala tudi občinskemu zboru prolzvajavcev. Komisija je pri analizi podatkov ugotovila, da so nekatera podjetja preteklo leto izplačala preveč sredstev za osebne dohodke. Tako 60 na primer samo v industriji razdelili 200 milijonov dinarjev preveč (Standard, Exoterm, Oljarica, Iskra). Na podobne primere je komisija naletela tudi pri ostalih gospodarskih dejavnostih. Tako je KRANJSKI G L A devet podjetij s področja trgovine, gradbeništva in komunalne dejavnosti lani izplačalo približno 30 milijonov dinarjev preveč osebnih dokodkov. Do tega prekomernega Izplačevanja je prišlo kljub temu, da so lani pristojni organi delovne kolektive večkrat opozorili, naj povečujejo osebne dohodke v realnih mejah; torej toliko, da bodo ti vedno v skladu s proizvodnjo. Gospodarske organizacije so pred komisijo svojo delitev opravičevale na ta ali oni način. Se bolj nerazumljivo pa je to, da tudi novi — ali bolje povedano vsklajeni in prilagojeni pravilni- Ob letošnjem krajevnem prazniku v Naklem Osrednja prireditev bo v Dupljah Prebivavci nekdanje občine Naklo so se v teh dneh pričeli marljivo pripravljati na svoj krajevni praznik, ki ga bodo praznovali v soboto in nedeljo 21. in 22. julija. Dne 25. julija bo poteklo 20 let, ko so Nemci na Bistriškem klancu na zverinski način umorili 59 talcev, ker je II. bataljon. Kokr-škega odreda, ki je tedaj operiral na sektorju Tržič—Kamnik, napadel in uničil okupatorjev oseb.ii avtomobil, v katerem so bili 4 ge-stapovski oficirji. Med njimi je bil tudi komandir I. smučarske policijske čete z Bleda Scholich. Partizani so zaplenili nekaj orožja in torbico z dokumenti. Potem, ko ko avto zažgali, so se srečno umaknili. Okupatorju kljub zasledovanju ni uspelo dobiti partizanov, zato so besneli nad civilnim ko bo v nedeljo osrednja prireditev v Dupljah pri spominski plošči. Od tod bodo krenile tudi številne patrole in ponesle vence na obeležja iz NOB. Popoldan pa bo v Dupljah tudi partizansko srečanje z zabavnim programom. - R. C. ki — ne bodo prinesli bistvenih sprememb. To namreč kažejo analize prvih že popravljenih pravilnikov. Iz tega sklepamo, da prizadevanja in priporočila ter ugotovitve komisije o pomanjkljivostih dosedanjih pravilnikov niso padle na plodna tla, ker so stari pravilniki sprememnili le zunanjo obliko, medtem ko je vsebi- na ostala bolj ali manj neizpre-•nenjena. Tako lahko spet ugotavljamo, da podjetja tudi tokrat Pri dopolnjevanju ali spreminjanju pravilnikov o delitvi dohodka niso zadosti upoštevala ekonomskih meril. Komisija meni, da bo do srede avgusta proučila tudi podatke o poslovanju zavodov v preteklem letu. Vzporedno s tem pa bo pregledovala tudi nove pravilnike in P°djetja sproti opozarjala na napake. - p. nih samoupravnih organov. Nedvomno je cilj glede širine dejavnosti na tem področju dosežen, za prihodnje pa bo delo de- TRŽIŠ K I lavske univerze predvsem v skrbi za nove oblike dejavnosti in za nenehen kvaliteten napredek seminarjev, predavanj in drugega. Podobno, kot v doslej opisanem primeru, 6e je razvijala dejavnost tudi na podrčju strokovnega izobraževanja, ki je letos zajelo precej širok krog poslušavcev (228). Doslej so bili najpogostejši tečaji, v katerih so člani delovnih kolektivov ali pa organizacije ZB lahko dobivali potrebno znanje za prekvalifikacijo ali za pridobitev kvalifikacije. Ponekod so na pobudo delovnih kolektivov organizirali posebne seminarje po podjetjih, v nekaterih primerih pa za območje cele občine. Med manje za navedeni razpis za srednjo tehnično šolo. Prijavilo ee U okoli 100 kandidatov, ki bodo ▼ novi šoli, nekakšni podružnic; srednje tehnične šole iz Kranja, lahko obiskovali pouk v elektn> in dveh strojnih oddelkih. Prav gotovo bo omenjena šola za Tržič in okolico velika pridobitev. Velike uspehe je tržiška delavska univerza dosegla tudi na področju splošnega izobraževanja Jezikovni tečaji, šoli za starše v Tržiču in Krizah ali šoli za tiv-ljenje v Tržiču in Kovorju, «j vedno številno obiskane. Na' davnih seminarjih o novostih v slovenskem pravopisu pa je bOo nad 400 slušateljev. Se zlasti dobro so v Tržiču obiskana razna polj udnoznastvena predavanja fc jih je bilo letos že 12. Na vseh predavanjih je bilo okoli 5.000 poslušavcev in samo dvakrat je bilo v Cankarjevem domu zasedeni manj kot 250 sedežev. Ob vsem tem je trditev, h smo jo zapisali že v uvodu,' rw>» vsem upravičena. Omenili pa'sm že, da je dosedanje delo večkrat oviralo pomanjkanje prostorov prav tako pa tudi pomanjkanj kadrov. Medtem ko bo prvo tiste rešljiv problem (rešili ga bod© te! le z dograditvijo nove šole), glede kadrov zadeva še letojM^ tem ko je prav letos močno za- I jesen rešena, saj bo imela DU dv, živela administrativna šola za redna in dva honorarno zaposli odrasle, pa je bilo še večje zani- |na uslužbenca. - B. F. Srečanje na Ljubelju Pred dnevi so Tržičani prejeli pismo francoskih internirancev, ki je bilo naslovljeno na predsednika ObLO Milana Ogrisa, V pismu so Francozi zaprosili za pomoč pri organizaciji spominske svečanosti ob spomeniku žrtvam naci- Po preteku roka ponovna kontrola Kakor vsako leto pred turistič- 1 tarno-tehnične pogoje. Po adapta-no sezono, je tudi letos posebna | Ciji pa bodo p^tore in naprave komisija sveta za gostinstvo in turizem ObLO Kranj pregleda nekatere gostinske obrate z namenom, da ugotovi, ali prostori, naprave in oprema ustrezajo določbam pravilnika o minimalni sani-tarno-tehnični ureditvi gostišč-. -Letos je komisija pregledala 59 gostinskih enot in tri obrate družbenih organizacij. Komisija je pri pregledu ugotavljala nepravilnosti in pomanjkljivosti in na osnovi svojih ugotovitev izdala tudi posebne odločbe o tem, kaj in kdaj morajo v posameznem gostinskem obratu odstraniti ali popraviti. -Bili so tudi primeri, ko je komisija naletela na takšno stanje, da je menila, da je potrebno gostišče začasno zapreti. Za eno gostišče zasebnega sektorja pa je tržna inšpekcija predlagala sodniku za prekrške, da uvede upravno-kazenski postopek. Kjer pa so go-■s'.išča preurejali, komisija ni ugotavljala pomanjkljivosti, ker je menila, da bodo hkrati z adaptacijo izpolnili tudi osnovne sani- Pregledali in takrat izdali odloe be o odpravi morebitnih pomanjkljivosti. Tržna inšpekcija bo po preteku rokov, ki jih je komisija navedla v odločbah o odpravi pomanjkljivosti, ponovno pregledala prizadeta gostišča in tako ugotovila, ali prostori in naprave ustrezajo potrebnim predpisom. Komisija pri pregledih gostišč .stičnega terorja na Ljubelju, tu je imel med zadnjo svetovno ^ no okupator zloglasno taborisa^ v katerem je mučil Ljudi sk • iz vseh predelov Evrope Tah*^ šče na Ljubelju je bila podrS*" ca Mauthausena. V pismu ^T* lje preživeli francoski Interni****" ci prosijo, da bi se na Liiil^0" lahko srečali tudi s preživi našimi partizanskimi borci tsim' cozi so predlagali, da naj b' spominska svečanost 7. aveu\ 11.30 uri. Ta rok pa seveda ni*,06 končen, ker bodo obisk f sidh Internirancev Tržičao/*1^*" šali vskladiti z letošnjo osrJ?*" prireditvijo ob občinskem^T** ku, ki bo prav tako na i jnv*^11** Predvideno je, da naj bi bil čijo samo pijač,'temveč imajo tu- *e omenjenem spomeniku j* ** di mrzla in topla jedila, je logič- »"^a >ci" tive podjetja tudi glede ome?**" proizvodnje. Preusmeritev izvodnje in sedanji način ^ delave trenutno lahko z&B£ i2" rentabilnost poslovanja ka*^ je le izhod za silo. Dobro M ganizirana in tehnološko izor-^ njena nova proizvodnja^901" prav gotovo zahtevala preceTJ* sredstva, katerih' v tržiški verjetno ne bo moč zago^S? Bržkone se bo moral delovni i5 lektiv tovarne pil še tero^iH0" spoprijeti s številnimi probW° če si hoče zagotoviti res 0«»!^ tivno ekonomsko računico. Razširitev poslovanja s b, r pripojitvijo tržiške kroW delavnice k trgovskemu podjT.v »Runo* Tržič, so nastale J^- možnosti razširitve poslov»}■7', čemer je že obširno delovni kolektiv, Zavzel se to, da bi svoje poslovanja n** ril na nekatere obrtne strok* -6e lahko lotil izdelovanja metov usnjene konfekcije. ccwjr rokavičarstva, moškega in jSr skega krojaštva. O tem predli je razpravljal *e tudi svet *ai2. govni promet pri ObLO T*fc* ki je predlog osvojil, bržkon« bo dal privoljenje tudi ObLO, je o zadevi razpravljal na rajšnji seji. \ ——* • • .;—v iiiihpi —wv —t»w mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam odlično ohranjen moped. Sp. Brnika 45 2839 Prodam polovico hiše z vrtom. Ozled od 15. ure dalje. Naslov od—ym oddelku 2883 Prodam stanovanjsko hišo \ Tržiču, eno stanovanje takoj vse-Ijtvo. Informacije pri Zupan P«fljubelj 41 2888 Prodam piske. Jelenčeva 23, Banj 2889 Prodam 8 mesecev brejo kravo, težko 530 kg. Luže 6 2890 Prodam kravo z drugim teletom ta teličko. 9 mesecev staro. Jože Puhar (Reginc), Zlato polje 14, Krir.; 2891 Prodam takoj dobro ohranjeno Phrao 175 ccm, zaradi odhoda k vojakom. Sp. Duplje 26 2892 Prodam kravo a teletom. Vog-Ije 50 2893 Prodam moped za 68 000 din. Tenetise 12, Golnik 2894 Prodam radio za Fiat. Naslov v »jasnem oddelku 2895 Prsdam nove sode. Viktor Homer, sodar, Ljubljanska 19, Kranj 2896 Prodam vprežno kosilnico in ivto Fiat 1100. Anton Cadež, Srednja vas 5, Poljane nad Skofjo Loko 2897 Prodam slamoreznico .s puhal-~Jtom. Anton Koželj, Pšenična potica 9, Cerklje 2898 Prodam kravo, ki bo avgusta tektila. Janko Pogačnik, Njivicah Zz. Desnico 2899 Prodam 2 prašiča, težka po cca It kg. Bobovk 3, Kranj 2900 Prodam plemenskega vola, težkega 900 kg. Stupar, Breg 15, Komenda 2901 Prodam moped Colibri, zelo •iobro ohranjen. Sp. Bitnje 11, k>>r..ca 2902 Prodam 2 leti staro ielico. Sp Brraki 10, Ceričlje 2903 Prodam televizijo z omarico, fr/.n kajak, usnjene hlače in kcrnpJetne smuči. Franc Rcš, Gorica 12, Radovljica 2904 Prodam večje število malih KjHurv, starih po 6 tednov. Zem-fc 2irovnica 2905 Kupim 600 kg detelje ali sena. Ivo Gašperlin, C. na Klane 18, Kranj 2903 Zazidljivo parcelo v Križah ali Kranju kupim. Gotovina. Danilo Gradišar, Križe, telefon 217 ali Ljubljana, Trubarjeva 26 - Tanin telefon 21-869 2909 ostalo kupim Kupun nov ala malo rabljen Fiat Mt D. Naslov v oglasnem od-ttku 2908 Kirpim takoj 2 ali 3 prašiče, (ežfce od 40 do 90 k«. Remic, Pše- Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Kokra vabi k razvitju prapora ZB. ki bo v nedeljo, dne 22.7. 1962 ob 9. uri pred spomenikom padlim v Kokri. Za stanovanje grem pomagati v gospodinjstvo izmenično ali cel dan po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2910 Sprejmem vajenca za pleskarstvo in soboslikarstvo. Naslov v oglasnem oddelku 2911 Ušel je papagajček modre barve. Planina 38 2912 Dne 8. julija sem izgubila moder pulover od Plevnc po Partizanski do vojašnice, dalje mimo blokov po polju za šolo So blokov na Novem svetu. Partizanska 35, Sk. Loka 2913 Za stanovanje in hrano grem delati v kmetijstvo. Andrej Robi ek, Bobovk 15 2914 Vajenca za kovinsko stroko sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 2915 Za dvosobno stanovanje d..m 60.000 din nagrade. Oddati ponud be pod »Od Kranja do Preddvora« 2916 V avtobusu Kranj—Preddvor sem izgubila zložljdv dežnik. Prosim proti nagradi vrniti v bivšo trgovino »Oprema«', Kranj 2917 Gospodinjsko pomočnico sprej me gostilna Benedik, Stražišče 2918 Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev Vam izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 2919 Delo za prepisovanje na stroj vzamem na dom. Naslov v oglasnem oddelku 2920 Prodam mlajšo kozo po mladi čin in plemensko mladico. Bičko-va 9, Kalvarija, Kranj 2921 Zlato za zobe in desni štedilnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 2922 objave OTVORITEV LOVSKE KOCE Na razgledni višinski postojanki na Petelinovcu pri Jamniku bo v nedeljo dne 22. t. m. ob 14. uri otvoritev nove koče lovske družine Kropa. Po otvoritvi bo zabava s plesom. Poskrbljeno je za vse. Prijatelji lovstva in prirodnih lepot vabljeni! Bravce smo že obvestili, da bodo 18. in 19. avgusta (18. trening) na zelo lepi in najhitrejši tekmovalni stez j v Sloveniji: Skofja Loka-Trata - Skofja Loka hitrostne motorne dirke. To tekmovanje na stezi, ki je dolga 1.500 metrov, bo veljalo za prvenstvo Jugoslavije in LRS. Prav zato bo tekmovanje toliko bolj ČESTITKA Te dni pranuje na Srednji Beli pri Preddvoru Mežnarjeva mama svoj oseminosemdeseti rojstni dan. Ob tej visoki obletnici ji čestitajo in želijo še veliko srečnih uric med svojimi domačimi, ki jo imajo vsi zelo radi. Sin Janez, hčere Ana, Lojzka, Micka. Lucija in družine (Petrič. Zore. Naglic, Novčič ter vsi vnuki in :xra polica 10, Cerklje 2907 pravnuki. pri organizaciji prireditve ii oskrbi proge. Prireditelj pričakuje, da bo uspelo organizacijo dirk, ki s prve za državno prvenstvo fo* tretje za republiško, nudil pri jeten športni užitek tisočim ljubiteljem avto-moto športa na Gorenjskem. Razen tega v Skofji Loki vedo povedati, da pričakujejo nov hitrostni rekord proge, ki bo presegel znamko 110 km ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT PRED HITROSTNIMI DIRKAMI V ŠKOFJI LOKI V pričakovanju novih rekordov zanimivo in bo brez dvoma ena največjih letošnjih športnih prireditev na Gorenjskem. Prireditveni odbor za organizacijo omenjenih hitrostnih dirk se je minuli teden prvič sestal. Na posvetovanje so bili povabljeni tudi predstavniki družbenih organizacij ter gostinstva in turizma škofjeloške komune. Cilj tega sestanka je bil: vskladiti prizadevanja vseh sodelujočih |na uro. Plavavci Prešerna uspešni vrepubliški ligi od druge ekipe zveznega ligaša vsakdo več pričakoval, kot pa so dosegli. Kaže, da 6o pri Triglavu nekoliko pozabili na vzgojo mladih plavavcev (II. ekipe), ki bi se morali v republiški ligi pripravljati za kasnejše nastope v zvezni konkurenci. V nedeljo je bil drugi četvero-boj v Radovljici. Tokrat so največ točk zbrali plavavci Ljubljane II (9270). Prešeren nekaj manj kot v Ljubljani (7869). Ilirija 7QB7, Triglav II pa sicer precej več ko; prvič, vendar še vedno premalo, da bi se pomaknil z zadnjega mesta. V domačem bazenu so Radov-ljič*nj zmagali v 4 disciplinah. - 2. Dve zmagi graditeljev „Zasavske ceste" Skupina športnikov, ki služijo vojaški rok v Kranju, je te dni obiskala vojaški kolektiv graditeljev ZASAVSKE CESTE v Zagorju ob Savi. Ob tej priložm .■'i' to 6e gostje in gostitelji med ije^oj pomerili v nogometu, odbojki in šahu. Doslej so plavavci Ilirijo, Ljubljane II, Triglava II in Prešerna »odplavali« že dva medsebojna tetveroboja v okviru slovenske plavalne lige. Minuli teden so tekmovali v Ljubljani, kjer jc z 8641 točkami zmagal radovljiški Prešeren pred Ilirijo, ki jih jc zbrala 7354. LJubljano II s 7333 ln Triglavom II s 4892 točkami. Razveseljiv je rezultat prešernovcev, ki so v Ljubljani osvojili 5 prvih mest, manj pa triglavanov, saj bi Srečanje nogometnih moštev se jc kon-alo z zmago graditeljev Idouble-scoull -7-.sav.Hke cesto« z rezultatom 3:1. Tudi odbojkarska ekipa graditeljev je odvzela zmago gostom s 3:2. Edino zmago za vojake kr?n!iskoga garnizona so osvojili -,!,..■»(, ki ko dvohoi odločili sebi v prid s 5 : 2. - B. M. Belim rebrastim prehodom za, pešce — imenujemo jih preprosto »zebre* — državljan Siratka ni nikoli posebni zaupal. Tudi takrat ne, kadar so bili sveže prebarvani. ?a tudi cestno-prometnega predpisa, ki pravi, da ima pešec na »zebri* prednost pred vsemi vozili ni jemal posebno resno. Tako je bilo tudi tistega vedrega jutra, ko so se sveže po-htlitne »zebre* na ulici lesketale v sončnih žarkih. Siratka se je ustavil pred takim prehodom in previdno pregledal ulito v vsej dolžini. Prihajal je avtomobil in Siratka, ki je z eno nogo že stal na »zebri*, se je umaknil na pločnik. Tedai so gume galantno zavriskale na asfaltu in avtomobil se je ustavil tik pred prehodom. Skozi stransko okno se je pokazala bela ročica voznice in galantno ponudila Siratki prednost: »SH vous plait, monsieur! — Prednost imate, gospod...» »Mercie, madame, hvala,* ie zardel Siratka do ušes in se še Pešec na „zebri «9 bolj galantno odkril lepi Francozinji za krmilom. Ko je hotel prečkati naslednji prehod za pešce, se je storija ponovila — tokrat v italijanski izvedbi. Avtomobil z oznako »l* je obstal pred »zebro* in Siratka se je z globokim priklonom odmajal čez cesto. »To pa je prometni bonton!* je Siratka zadovoljno pa navdušeno požvižgaval. In tako se je znašel pred tretjim prehodom za pešce. Kar nevoljen ie postal, ker ni ugledal nobenega avtomobila. Sklenil je počakati. Imel je srečo, zakaj okrog blagega ovinka je pripeljalo vozilo z oznako »GB* — Velika Britanija. Voznik z obrazom sfinge ie malomarno ustavil vozilo pred prehodom in z otoško hladnost- jo trznil z glavo, čci.- »Steci že čez ulico nerada!* Siratka je pogrelo. 2 goreni-ske zadržanostjo ie trznil z glavo kar naj bi »omenilo: »Thank you. sir! Niste sicer posebna pril'udni, toda gentlc-man ste tudi za *>olanom.* ?gra z avtomobili na rebrastih Prehodil za *>ešcc ic začela Siratka neznansko zabavati. Patlei je namenoma tekal čez ulice, se nasm-hnl, zahvaljeval in valantno priklanjal. . . Prei kot v uri si je Siratka nabral na »zebrah* tolika bogatih izkušenj, da ie postal pravi veteran. Naposled ga ;e igra pripeljala na posebno prometno ulico. Postavil se je na rob pločnika in čakal. Na zgornjem koncu se je napoved pokazala veliki »cestna križarka* z oznako »USA*. »Imenitno,* si je Siratka po- tne! roke. »7, Amerikanci se pa res 'se nisem srečal.* I Velika limuzina se je ne prehitro in ne prepočasi približala prehodu za pešce. Siratk* ie dosto anstveno privibal de in začel analizirati dogodek. »Pravzaprav pa nisem Z ničemer nakazal, da hočem preko »rchoda. Zaigrati moram pešca, ki &c odredni poveljnik razbudi?« *« boji Vasin. Prav nič mu ni všeč. kadar poveljnik psuje. Hudo žalosten jo. »Potem povej odrednemu poveljniku, naj drugič ne skopari s strelivom.« Vasin obupano pomižikuje. Govoriti je lahko, znajti se bo moral sam- Na smeh mi gre, ko ga gledam. »Nikar se ne boj. «em ne bo prišel.- Se enkrat «i ogledam greben, kjer so Nemci. Vse je tiho. Zlezem iz jarka in stečem. V obraz mi butne veter, da komaj diham. Pred menoj je majhen lijak. Da bi prišel vsaj do njega! Ne strelja... Se vedno ne streli a . . . Vržem se, ne dosežem lijaka! Udarce srca čutim nekje v vratu. Piju! Piju! Ciu, čiu, čiu . . .! Kod da bi pokal z bičem tik nad zemljo Ježim prod lijakom. Nehote umaknem roke - in tako je blizu. Bedaki Le premakniti se ne smem! Kivprko se stisnem k tlom. Suha so in kamnit«. Ciu! Ciu! Ciu! I^e v glavo ne! Z vsakim delcem kože na glavi čutim, kako me lahko zadene. Piju! Piju! Piju! Zdaj žvižgajo krogle čezme. Previdno odprem oko in ga koj zaprem, zagledal «em pobliske iz cevi. Od tam streljajo, torej! Na sprednjem pobočju vzpetine je neznaten griček, jablana in v njeni okrogli senci - strelska luknja. Ne prenašam migetanja pred očmi. kadar vidim svetle pobliske. Zatisniti jih moram. Kdo bi gledal, če streljajo vate. Pred menoj, na robu lijaka, stoji sončnica. ki je začuda ostala cela, kaže Nemcem hrbet in zre v sonce. Fjut! ji odreže glavico. Fjut! pade še steblo, zadeto ob korenini. Ležim na neudobno skrčenih rokah in se z vratom ter rameni stiskam k tlom. Od tod se mi greben zdi prav velikanski, nad njimi Je videti le košček neba. Poskušam «i zapomniti položaj strojnu arja, tako da ga bom lahko spoznal tudi iz koruze, od koder bo videti drugačen. Ako me ne zadene in pridem do koruze, bo v moji koži: prav tako kot zdaj Jaz pred njim, bo siromaček v primeri s topovi, ki streljajo s prikrite postojanke onkraj Dnjestra. I/, praznoverja nočem misliti, kaj bo z njim, če ostanem živ in pridem do koruze. Nad menoj odžvižga zadnji rafal. Tišina . . . Sele zdaj začutim, kako mlahave so mišice, ki sem Jih ves čas krčevito krčil. Vrat in tilnik me bolita. Daljnogled me tišči v prsi. Pri padcu je zlezel podme. Gorje, če bi bil razbil leče, dragocene Zeiasove leče. Kako dolgo noki bo trajala strojničarjeva potrpežljivost? Vsaj deset minut bo hudo pozoren. Potem se oči utrudijo. Poglavitno je, da nas Nemec ne začne obstreljevati z minami. Ce se v bližini razleti težka granata, utegnem ostati živ. Nekaj podobnega sem že doživel. Raztrgalo mi je golenico pri škornju in ko sem planil pokonci ter šepaje stekel, sem opazil, da mi manjka tudi pod-potnik. Težka granata se razleti v zemlji, drobci pa odfrčijo v zrak, zlasti pri rušilnih izstrelkih. Pred minami pa se ne moreš skriti na ravnem zemljišču. Razletijo se, brž ko se dotaknejo tal, in drobci postrižejo sleherno bilko. Previdno potegnem daljnogled z jermenom izpod sebe. Zatem ležim z zapitimi očmi. Kri v sencih šteje čas s težkimi udarci. Deset minut je najbrž že zdavnaj mimo. Ne morem več vadr-žatl. Planem pokonci jn stečem. Daljnogled bobna po vratu ln prsih. Med tekom mi ne uspe, da bi ga ujel. Ze padem v koruzo. Strojnica se oglasi prepomo. Ležim na hrbtu, brez sape, in naravnam daljnogled med koruznimi stebli. Slepeče sonoe, modrikast dim, ki ovija vzpetine — pred lečami ni mogoče ničesar prikriti, in že zagledam desetkrat povečana btrojnkarja. Dva sta. Onkraj redkih čopov trave ki mejijo na nasip, se premikata čeladi, dva rumena madeža namigi u obrazov. Ne bom ju izpustil iz oči. GLAS Krištof Dimač Priredji? Slanke % I ME Nt Riše: Jane* GRUDEN 109. Edini, ki ni obolel, je bil Amos VVentvvorih. Živel je sam v svoji koci. Imel je lepo urejeno notranjščino; vsaka stvar je bila na svojem mestu. »Kako to, da nimate skorbuta, kakor vsi ostali?« je zanimalo Kriša. »Zato, ker delam,* se je glasil hiter odgovor. »»Ostali so godrnjači in lenuhi!« 110. Ljudje so umirali vsak dan. Kriš in Cok sta nagnala vse tiste, ki so bili pri moči. na delo. Nadzorovala sta kuho, sama pa sta pripravljala borov čaj in ga nosila bolnikom. Surovega krompirja, da bi zdravila skorbut, pa nista imela. Krišu je postalo sumljivo Wentworthovo obnašanje. 111. »Poslušaj me, Wcnlworth.« mu je rekel Krig. »v držim vrečico, v kateri je za tisoč dolarjev zlatega prahu. B** sem in lahko si privoščim potrato. Dajte mi en sam krompir in «* čiča je vaša.« Stari lisjak je težkal vrečico in premišljeval. y> posled mu ga je stisnil v pest. V sezoni DOPUSTI SO TU. Vsak jih z veseljem pričakuje in se nanje po svoje pripravlja. Nekateri so se ali pa se bodo napotili v hribe, drugI k morski obali in tretji morda k znancem in prijateljem. Možnosti so pač na izbiro. Za nekaj dni bodo pozabili na vsakodnevna opravila in si nabrali novih moči za nadaljnje delo. Človeško telo ni stroj in zato potrebuje tudi počitek in razvedrilo. Kako bodo letos organizirali letne dopuste gorenjski delovni kolektivi? Verjetno zelo različno, 6aj je bilo slišati kopico predlogov. Ponekod so menili, da se bodo odločili za kolektiven dopust; drugod pa so spoznali, da za njihovo podjetje to ni ekonomsko utemeljeno. Skoraj povsod pa so poskrbeli, da izostanki zaradi letnih dopustov ne bodo bistveno hromili proizvodnega dela. Delovni kolektivi so bili torej letos v tem pogledu bolj preudarni. In prav je tako! Letne dopuste preživljajo naši proizvajavci po svoje. Nekateri delovni kolektivi imajo lastne počitniške domove, drugod dobe delavci le regres ali pa jim v kaki drugi obliki omogočijo, da lahko dobro izkoristijo svoj dopust. In da bi dobili vsaj nekaj konkretnih podatkov o tem. kako bodo letos preživeli naši delovni kolektivi dopuste in kako bodo ti vplivali na proizvodnjo, smo se oglasili v Tržiški tovarni kos in 6rpov, v tovarni gumijevih izdelkov Sava Kranj, v lesni industriji Jelovica Skofja Loka in v našem največjem delovnem kolektivu na Gorenjskem — v Železarni Jesenice. IZVOZ PREKINIL TRADICIJO PRAKSA IZ PREJŠNJIH let v tržiški tovarni kos in srpov je bila, da so imeli kolektivne dopuste. V tovarni je bila tri tedne le skupina delavcev, ki so opravljali remont na strojih. Letos pa je moral sedanjo prakso dopustov delovni kolektiv opustiti, ker je moral proizvodnjo prilagoditi potrebam na trgu, predvsem pa obveznostim do izvoza. Pravega kolektivnega dopusta torej ne bo, žino. V takšnih primerih odobri kljub proizvodnji delovni kolektiv dopust za nekaj dni, medtem ko posamezniki preostali del dopusta lahko koristijo v času, ko dopustovanje za proizvodnjo ne bo imelo nikakršnih posledic. BREZ VEČJIH ZASTOJEV V TOVARNI GUMIJEVIH izdelkov Sava Kranj smo zvedeli, da so v kolektivu v začetku leta 6icer nekoliko razmišljali o tem. da bi imeli kolektiven dopust. Vendar pa so kasneje to zadevo temeljiteje proučili in prišli do odločitve, da bi kolekti- nese: 200.000 DINARJEV ŠKODE V nedeljo, 15.'julija, nekaj po 17. uri se je 32-letni Peter Robič lz Gozd-Martuljka peljal z osebnim avtomobilom KR 58-54 proti Jesenicam. Na levem zavoju na cesti I. reda mod Potoki in Javor-nlkom pa ga je zaneslo čez cesto v betonski obcestni zid. Voznik je dobil hujše telesne poškodbe, medtem ko je na Vozilu za 200.000 žalostno kot veselo se je ko**\ t t Ljudje, predvsem ml*di, so jali kozarce in steklenice * la stavo. Na ta način pri %ts, kaže, res nc moremo orga^L^. podobnih prireditev, da o ffr onalnem pretepu, ki ;> tstfi krat, sploh ne govorim. Jf ^1, da me je Marjana pr^L, ',s^ ' ne bi prav gotovo posegel Sem vseh muh poln, če me P** % Na Posavcu so pred **** montirali ob cesti prvega red', ve svetilke, edina luč v s9*** ^ delu vasi pa še danes ne JT*"^ Menda zato ne, ker^ ;> ntkd9 rT polnoma pokvaril stikalo, ki * C. trjeno na električnem drot*-- p sto do Doma na Brdu bi t"\4f. lahko razširili, da bi po ni*' avtobus, kot obljubljajo it časa. ^ ,